Wi so potopili dva U.S. rušilca je bila rešena vsa posadka, z drugega pa Mi veliko moštva. Ameriški letalci so povrni Japoncem z napadom na suhem in na mor-na Solomonskih otokih. llT -'--- |Laahington, 21. okt. — Tekom zadnjih par dni je sovražnik ameriška rušilca v okolici Solomonskih otokov in si-l ^edith in O'Brien. Mornariško poveljstvo poroča, da je Y Sriena rešena vsa posadka, z Mereditha pa "skoro" vsa. J^vračil0 za ta napad so bombniki sklatili Ja-$ 12 letal, ter z bombo za-japonsko križarko ter j °Vali en japonski rušilec. %6prestanih spopadih v in torek so bila izgub-ameriška Letala. Dočim t a bojna mornarica ne-k. °napada posamezne sku-Ponskeg-a ladjevja v ^ S°lomonov, je bilo na fe Uadalcanal zelo malo suhem. "'ti jj. spopadi so pa najbrže K'^'gra za odločilen boj, jh," za ameriške pozicije fc kanalu. Očividno so ^0,namenjeni, da za vsako nazaj izgubljen otok. Oba izgubljena ameriška rušilca sta bila skoro nova. Eden je bil zgrajen leta 1939, drugi pa 1940. , Japonci so ponovno z zraka bombardirali ameriško letališče na Guadalcanalu, hoteč s tem oslabiti ameriško obrambno silo. Amerikanci pa napadajo japonsko ladjevje, da jim s tem pre-preprečijo dovažati ojačenja in potrebščine na otok za masni napad. *To, da sta bila potopljena dva ameriška rušilca, da misliti, da s£ nahaja v bližini velika skupina ameriškega bojnega ladjevja, ki čaka na priliko, da udari na sovražnika z vso silo. Pritožba treh škofov zaradi fašističnih zverstev v Sloveniji % y -- L (Interna tional L {'1(lem Center of Infov- Pf ? Cel° g°riški \ ' 1 Je dobro znan radi L biotičnih govorov v Italije, e začel uvi-|'Sv 0 fašisti dejansko iz-L0]o oblast. Podpisal je ^ Jestu dokument o fa-l^^utalnostih v Slovela sta podpisala tudi °f-koadjutor in reški V spremnem pismu, naslov-1J. . .M Mussolini-ju goriški nadškof obtoža vojsko in fašistično milico, da rušita vasi, streljata celokupno prebivalstvo nedolžnih krajev in morita talce. Poslanica vsebuje seznam posameznih slučajev z imeni in zahteva, da se preda uprava slovenskega ozemlja civilni administraciji, ne pa fašističnim voditeljem. Prepisi pisma in poslanice so bili poslani tudi papežu. Pa pa Naši vojaki ta m t} 'hj/V Frank Miklich,] \ nee Ave. sta bila ta-»51 7-adnji tee'dn, da so ^^'ju trije sinovi ob IV* dopustu. Sin Ivan % J v South Carolini, ?,CtWard je v Fort v0fe Carolina in Frank j ** Lakes, 111. No * \. ?JUtraj je odšel k le* J^faustin V. Kline, \ Sumrada iz 1000 I elimo mu vso srečo. N* * RE p de prostovoljno k 'I11 k ^ Zalar, sin An-\ ^ Zalar iz 1384 E. iV IJ6no jadraj' Cyril! L ^ ,>vD'anec, ki služi Stri-Fla., pošilja ,\eljem in znancem to-e' T°ny je sin Mr. in puj ^abianec iz 1260 [K^ > te K. in Šimenc nam sporo- IcClasil njen sin Wil_ jj^,6. odkoder pozdrav-KNj.'^telje in znance. J* je: Pvt. William K V?35606 Prov- Port »'V, Infantry A. P. : ' °stmaster, Seattle, Rusi so iztrgali Nemcem več poslopij v Stalingradu Moskva, 22. okt.—Včeraj so zopet vzeli v roke iniciativo Rusi ter pregnali Nemce iz več poslopij v severnem tovarniškem delu. V drugih delih mesta so napravili Nemci včeraj več izpadov brez uspeha. Rusi se že od nedelje niso umaknili niti za ped. Rusko polnočno poročilo naznanja, da je imel sovražnik včeraj velike izgube v vseh delih mesta. V enem samem sektorju so Rusi razbili Nemcem 11 tankov in pobili dve stotniji Rojakov. -o-- Senatorji napadajo anti-salunsko ligo, ki hoče zopet imeti prohibicijo Washington. — Senator S m a t h e r s je ostro napadel amendment senatorja Lee, da sej odpravi prodajo opojne pijače v bližini vojaških taborišč kot potuhnjen poskus anti-salunske lige za ponovilo vpeljavo splošne prohibicije. "Liga izkorišča današnji svetovni položaj ter se skriva za vojno kot vzrok, da zopet naloži breme prohibicije na ramena ameriškega naroda/' je rekel Smathers. Senator Lee je dodal ta predlog k predlogu, da se vpelje obvezna vojaška služba za 18 in 19 let stare, ki naj bi bila skupno sprejeta. Nekateri senatorji so izjavili, da so za predlog glede 18 in 19 let starih, toda so proti prohibiciji. novi grobovi Novorojenček umrl Žrtev nove epidemije je postala prvorojenka, stara tri tedne, hčerka Mr. in Mrs. Charles Lausche. Umrla je sinoči ob sedmih v St. Lukes bolnišnici. Družina stanuje na 74 E. 213. St., Euclid, O. Pogreb bo danes popoldne ob dveh iz Grdi-novega pogrebnega zavoda. Pokopana bo v Knausovo družinsko grobnico. Pogrebne molitve bo opravil dr. Rev. Kirby, župnik fare sv. Križa. Naše globoko sožalje težko prizadeti družini. Frank Gole Ko je včeraj popoldne Frank Gole vozil s trukom po mokri cesti, je truk zadrsal naravnost v brzojavni drog ob cesti. Pri tem je dobil Frank tako hude poškodbe, da je bil na mestu mrtev. Star je bil 47 let in je Stanoval na 962 EL 76. St., kjer zapušča soprogo Ančko. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Čas pogreba še ni določen. Naj počiva v miru, pre-istalim sožalje. Ana Vidmar V torek popoldne' je umrla Ana Vidmar, rojena Zajmec, stara 46 let, stanujoča na 1466 E. 175. St. Rojena je bila v Clevelandu. Zapušča' žalujočega soproga Franka, ki je doma iz Begunj na .J&tranjskem, hčer Ano, poročeno Schwartz, sina Franka in Freda ter sestro Angelo Yurkovic. Pogreb bo v soboto zjutraj ob desetih iz Svetkove'ga pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebo-vzete in potem na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje. John Katcher V torek popoldne je umrl John Katcher, star 46 let, stanujoč na 1094 E. 298. St., Wick-liffe, O. Zapušča žalujočo soprogo Sophie, rojena Karda, sestre Ana Hriz, Katherine Block, Olgo White, ki se nahaja v Newark, N.'J., in Sue Jas-ko, brata Antona in Mihaela. Pogreb bo v petek popoldne ob dveh iz Svetkovega pogrebnega zavoda na White Haven pokopališče. Pogreb Joseph Mikoviča V soboto zjutraj ob 8:15 bo pogreb Joseph Mikoviča iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Križa na 200. cesti in na Kalvarijo. Mike Zlate, bolniški tajnik društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ nam sporoča, da ima v armadi Strica Sama tri brate: Joseph Zlate ter William in Jack Gli-var. las fsa Pa Frank J. Crtalik je prišel za par dni na dopust iz Great Lake, 111. Nahaja se doma pri svojih starših, Mr. in Mrs. Joseph Crtalik, 1082 E. 68. St. IBB Pffl Danes bo prvič stopila v to kolono naših fantov tudi naša brhka Slovenka, gdč. Sue Pakiš, hčerka Mr. in Mrs. Anton Spen-dal iz 976 E. 77. St., ki odide v nedeljo 26. oktobra v Des Moines, Iowa, kjer bo vstopila v ženski armadni pomožni kor. Gdč. Pakiš je članica pevskega zbora Zarje. Kolikor nam je znanega, je to prva Slovenka iz Clevelanda, ki je vstopila v ženski armadni kor. želimo ji vse najboljše v novem poklicu. lin fsa Pa Iz Severne Irske je prišel na dopust Master Sergeant Joseph C. Rakovec, sin Mr. in Mrs. Anton Rakovec, 13821 Northfield Ave. in vnuk Mrs. Agnes Gre-denc iz 1'017 E. 61. St. V nedeljo odide v oficirsko šolo v taborišče Lee, Va. želimo mu mnogo uspeha. Zavezniki so izgubili že 500 ladij na Atlantiku Ameriški mornariški oddelek j poroča, da je bil v severnem Atlantiku torpediran srednje velik tovorni parnik. S tem so izgubili zavezniki že 500 ladij na Atlantiku, odkar traja vojna. S temi ladjami je bilo izgubljenih 3,4.00 življenj, 1,954 mož posacfct in potnikov pogrešajo in najmanj 15,462 oseb je bilo rešenih. Od decembra je bilo izgubljenih najmanj 191 ameriških tovornih parnikov, Anglija jih je izgubila 86, Norveška 48. Ostale so štete drugim zaveznikom. K molitvi Članice dr. sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ naj pridejo nocoj ob osmih na dom pokojne sestre Terezije Kosanjšek, 5408 Homer Ave. k molivi, jutri naj se pa udeleže pogrebne maše ob desetih v cerkvi sv. Vida. Članice Oltarnega društva fare sv. Vida naj se zberejo nocoj ob 6:30 istotam, članice društva Srca Marije (staro) nocoj po cerkveni pobožnosti, članice podružnice št. 25 SŽZ pa nocoj ob pol devetih, vežbalni krožek ji bo pa izkazal zadnjo čast. članice vseh gornjih društev naj se po možnosti udeleže jutri pogreba. četniki na radiju Šest jugoslovanskih četnikov, ki se nahajajo zdaj v Tucson, Arizona, bo nastopilo 1. novembra na radijski uri "Army Hour." Fantje se vežbajo tukaj v letalstvu in se bodo pridružili ameriški letalski sili onstrfein morja. Na kateri radijski postaji bodo nastopili pa še ne»vemo. Cleveland apelira na vlado, naj racionira kavo Včeraj je imel sejo poseben odbor, ki ima- nalogo študirati resen problem pomanjkanja kave. Odbor je pooblastil župana Lauscheta, naj apelira na vlado, da takoj vpelje merjenje kave, da bo tako vsaka družina dobila enako mero kave. župan Lausche je apeliral na vse one, ki imajo nakupi j epe zaloge kave, naj .ne kupujejo nove, da jo bo tako dovolj za one, ki je nimajo. Koledar "Ave Maria" Izšel je slovenski koledar za leto 1943, katerega so založili slovenski frančiškani v Lemon-tu. Koledar obsega 272 strani poleg omota. Vsebina je zelo bogata, čtivo zelo izbrano in številne slike zelo bogatijo knjigo, škoda je le, da je v koledarju toliko napak, slovničnih, tiskarskih in etnografskih. Koledar prav toplo priporočamo našim ljudem. Cena je 75 centov. McSweeney kaže na rekord guvernerja Brickerja tekom prve vojne Guvernerski kandidat demokratske stranke, John Mc'Swee-ney, je včeraj odprl kampanjo v Clevelandu s tem, da je odgovoril guvernerju Brickerju, ki je žalil McSweeneyev patriotizem. McSweeney je izjavil, da se je sedanji guverner Bricker tekom prve svetovne vojne izognil vojaščini s tem, da se je zatekel pod plašč vojnega kaplana. McSweeney je razkrinkal Brickerjev patriotizem tekom prve svetovne vojne rekoč, da se je vpisal k vojakom šele 18 mesecev po vojni in sicer kot vojaški kaplan, dasi je bil velik in krepak igralec žoge na ohijski univerzi, in to kljub temu, da se ni učil za duhovnika, |mpak za odvetnika. .-o-- Ameriški bombniki so napadli nemško bazo podmornic v Bretagni London, 21. okt. —Ameriške zračne trdnjave so danes bombardirale nemško podmornipko bazo v Lorientu, na južnem obrežju Bretagne. Tri bombnike pogrešajo. Bombardirali so tudi letališče v bližini Cherbourga. •To je bil prvi napad ameriških težkih bombnikov, odkar so 9. oktobra bombardirali Lille y Franciji; Bombniki so poleteli k napadu 300 milj daleč čez Ro-kavski preliv. -o- Hitler je odstavil štiri generale na ruski fronti London. — Nemčija*lma zdaj štiri armade, ki operirajo na ruski fironti. Vsak poveljnik teh armad je direktno odgovoren Hitlerju, štirje generali, ki poveljujejo tem armadam so: na fronti pri Leningradu feldmar-šal von Kuechler; pred Moskvo feldmaršal von Kluge; pred Sta-ingradom general von Hoth in v Kavkazu feldmaršal von List. Te poveljnike je postavil Hitler, ko je vzel vrhovno komando feldmaršalu Brauchitschu. Potem je odstavil od poveljstva: von Leeba, von Bocka in von Undstedta. 7--— Ciganski kralj, star 85 let, je umrl Meridan, Miss. — Tukaj je umrl 85 letni Emil Mitchell, Icralj vseh ameriških ciganov. Rojen je bil v šotoru v Braziliji in umrl je v šotoru v bližini tega mesta. Za kralja je bil kronan ob slikovitih ceremonijah v Clevelandu, O. Cigani so sklenili, da bodo izvolili novega kralja na občnem zboru šele po vojni. Poroka V soboto se bosta . poročila Miss Josephine Mlakar, hčerka dobro poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Mlakar iz 1011 E. 76. St. in Mr. Ludwig Novak iz 5608 Dibble Ave. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni maši, ki bo ob devetih v cerkvi sv. Vida. Med mašo bo pela Miss Emilyn Mahne. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu. Važna seja i Čllanice Oltarnega društva fare sv. Vida naj pridejo nocoj v velikem številu v šolske prostore. Pripeljite tudi svoje prijateljice. Po seji bo nekoliko prigrizka ali razvedrila. Kaznovanje krivcev po vojni Jugoslovanska vlada je že sestavila prvi seznam vojnih zločincev in kvizlingov, ki bodo morali pred zavezniško sodišče London. (UP) — Zavezniške vlade v izgnanstvu so že predale sezname obtožencev, med katerimi se nahajajo izdajalci ter višji uradniki in častniki osišča. Vsi se bodo morali po zmagi zagovarjati pred zavezniškim sodiščem za zločine in krutosti, izvršene v zasedenih evropskih ozemljih. Tudi jugoslovanska vlada v izgnanstvu je izdala svojo črno knjigo, v kateri so zapisana imena zločincev in njihove brutalnosti n a p ram prebivalstvu. Jugoslovanski seznam navaja več tisoč Nemcev, Madžarov, Italijanov in domačih zločincev. Na prvih mestih se nahajajo naslednji : 1. Nemški general Fritz Zim-mermann, obtožen, da je odredil pokolj vseh mož in mladeni-čev v mestu Kragujevcu. Dne 21. oktobra 1941. je bilo tam ustreljenih 3,600 oseb v skupinah po 50. 2. General Von Dankelmann, obtožen, da je poslal desettisoče Srbov v koncentracijska taborišča in odredil umor desettisočev Srbov "v cilju, da se iztrebi srbski nbrod." 3. Madžarski general Feran Bojan, obtožen, da je izdal povelje za uboj vseh Srbov v Novem Sadu. 4. Ante Pavelič, hrvaški kviz-ling, obtožen, da je prodal Hrvaško in dovolil Nemcem, da preplavijo hrvaško ozemlje, ne da bi se jim narod upiral; odredil je tudi pobijanje Srbov na Hrvaškem. 5. Evgen Kvaternik, ki je bil načelnik policije v Zagrebu in je pravkar izgubil svoje mesto; udeležen je bil umora kralja Aleksandra. 6. Giovanni Mazzolini, italijanski namestnik v Dalmaciji, ki je v času svojega poslovanja zakrivil, da so Italijani z bombardiranjem iz zraka in topovi vojnih ladij porušili na stotine črnogorskih vasi in mest. 7. General Milan Nedič, kviz-linški predsednik marijonetne vlade v Srbiji, obtožen, da je sodeloval z osiščem. "Nedič bo obešen kot političen zločinec," je izjavil eden izmed jugoslovanskih predstavnikov. V Florido! Mr. in Mrs. Karl šmigovec, 1237 E. .172. St. odpotujeta danes v Florido. Nastanila se bosta v Tampi. Zdravnik je ukazal Mr. šmigoveu, da motni odi-:! iXli jug radi zdravja. Pred odhodom pozdravljata vse znance in prijatelje. Mi jima pa želimo dobre čase v topli Floridi. Bolniški čeki Bolniški tajnik dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ naznanja, da je dobil čeke za bolnike in da lahko pridejo ponje. Kratke vojne in druge vesti WASHINGTON — Vojni tajnik Stimson je prišel na pomoč senatorjem, ki se bore proti "suhaškem" amendmentu, da se vpelje prohibicija okrog vojaških taborišč. Stimson je obvestil načelnika senatnega vojaškega odseka, da je proti takemu amendmentu. • * * WASHINGTON — Philip Murray, predsednik unije CIO je zahteval odstavitev admirala Emory Landa, načelnika zvezne mornariške komisije, ki se je baje izjavil, "da bi bilo treba linijske organizatorje postreliti ob sončnem vzhodu." * * * V1CHY — Francoska vlada se je odločila, da bo dovolila odhod 1,000 židovskim otrokom iz Francije v Ameriko. To so židovski otroci brez staršev. Državni oddelek Zed. držav je ponudil, da dovoli dohod 5,000 takim otrokom v Ameriko. * * » BERN — Zadnje dni je bilo odposlane več nemške zračno sile z ruske fronte na baze v Sicilijo in Kreto. Vest je prišla iz Rima preko švedske. * * * MOSKVA — Nemške okupacijske oblasti so usmrtile v okolici Smolenska v Rusiji do 1,850 Judov. Tako zatrjuje moskovski radijo. Obratno so pa ruski gerilci pobili samo v mesecu avgustu nad 1,000 Nemcev. # » * LONDON — Otok Malta v Sredozemskem morju je preživel do 19. oktobra 1,660 zračnih napadov ter v istem času sklatil 1,069 sovražnih letal. Bombe so do 20. oktobra ubile 1,386 civilistov in porušile 6,704 poslopij. « * * MOSKVA — Rdeča zvezda, glasilo ruske armade izjavlja, da so Zed. države zdaj pripravljene z moštvom in opremo, da začno vojaško akcijo. "Amerika ima dovolj vojaštva in letal. Kar se tiče treninge in zmožnosti bojevanja, se pa to pokaže šele v bojevanju," pravi ruski časopis. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^^^^^^^^ SLOVENIAN MORNING * _^ LANGUAGE ONLY_AMERICAN HOME__DAILY NEWSPAPER ) CLEVELAND, O., THURSDAY MORNING, OCTOBER 22, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. 8 AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 22/ 1942 11 AMERIŠKA domovina" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVKC. Editor lltf St. Clair A v«. Cleveland. Ohio. Published dally except Sundays arid Holidays______ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Sa Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3c_ _______ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3,50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months __ _ __________Single copies 3c__________ Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.____ «:ll§i°83 No. 248 Thur., Oct. 22, 1942 K zlatemu jubileju naših pijonirjev Le par dni nas še loči od dneva, ko bo naš pionirski par Mr.1 in Mrs. Math in Frances Smith (poprej Kovač, po domače) praznoval zlati jubilej zakonskega življenja. Taki jubileji so bolj redki med nami, zato pa so toliko večjega pomena. Kdo pa sta slavijenca? No-tranjea sta oba, doma iz Pre-serja in fare z istim imenom. Kdor ve kje je visoka gora Krim, ta bo vedel, da vznožju te gore leži vas Preserje, ki je obdano z lepimi gozdovi. Od Preserja proti Vrhniki in Ljubljani pa se razprostira morost, po katerem se lepo vije Ljubljanica. Tako je nekako približno povedano, odkod prihajajo taki, ki dolgo in srečno žive. To pa lahko trdim zato, ker poznam še dva para katerih starost gre sedaj že nekaj nad 80 let in katerih zlati jubileji so že minili. Eden teh je Mr. Svete na Grovewood Ave. in ena se pa naj a v Greany, Minn, in to je Mrs. Uršula Babich. Je že res, da ljudje, ki so živeli vedno v bližini gozdov, dočakajo višjo starost in so bolj sveže korenine, kot pa ljudje, ki žive v mestih. Naša dva jubilanta še prav nič ne izgledata za zlati jubilej, ker sta še čvrsta in izgledata bolj za srebrni jubilej. Dal Bog, da bi dočakala še demantno poroko. Ob tej priliki bo vsak tudi radoveden, kako je potekalo njiju življenje v Ameriki. V kolikor sem se prepričal iz njiju pripovedovanja, sta prepotovala s svojo družno več, kot bi,si kdo mislil. • Naj še omenim iz katerih hiš ;ta bila doma. Mr. Smith je bil rojen 29. februarja 1868 leta v vasi Preserje in fari z is-tiriT imenom. Pri hiši se je reklo pri Smoletovih. Bil je eden izmed devetih otrok v družini. Od teh jih živi še pet in sicer poleg našega slavljenca še trije bratje Alojzij, Tone, ki ima svojo farmo v državi Washington in Jakob (prvi in zadnji sta v starem kraju) in eno sena sestra Franca Košir, tudi v starem kraju. Dolga je bila pot v Ameriko. Mr. Smith je prišel najprej v Colorado. Poročila sta se bila v domovini v preserski farni cerkvi sv. Vida in sicer 26. oktobra 1892, torej pred petdesetimi leti. Tri leta za tem pa je Mr. Smith odšel za očetom in bratom v Ameriko in sicer v Denver, Colo., kjer je delal r "šmelci." Tako je tukaj doživel že prvo leto neko presenečenje, kakor pripoveduje, je že takoj prvo leto, ko je prišel v dotično tovarno tudi volil v predsedniških volitvah. Ko sem ga nekam neverjetno pogledal in vprašal, kako je bilo to mogoče, mi je takoj pojasnil, da je bila dotična "Šmelca" last nekega bogataša po imenu Granth. To je bil pravi diktator v tistem kraju, da se ga je vse balo. Ce mu niso ustregli ali napravili kot je on rekel, tedaj je tovarno zaprl in napravil krizo. Ta nam je ukazal, da smo šli delavci volit in to brez vprašanja če imaš državljansko pravico ali ne. Dogodilo se je, da so delavci nekaj zahtevali, a jim ni hotel ugoditi, ampak je kar ukazal tdvarno podreti in se je preselil kam drugam. To je bil parkrat napravil. (Moral je biti res svojevrsten možakar in seveda tudi magnat obenem. Op. pisca?) Kajti kaj takega s^ danes ne dogaja več. Po preteku enega leta se je ta naš rojak preselil v Butte, Montana, kjer je neka druga "šmelca." Zdi se, da je hotel ta mož videti, kje so največje te vrste tovarne in najtežja taka dela. Res ga niso zastonj imenovali Kovač — Smith, kateremu so bila vsa najtežja detla lahka in katerih se nekateri sploh niso mogli privaditi, je on zdelaval zlahka.. Iz Butte, i Mr. Math Smith Takrat so bili časi brezdelja, a za njega je bilo delo vsak čas, ker je delal tudi taka dela, ki jih drugi niso mogli zmagovati. Po treh letih bivanja v tej gorati deželi se je že nadelal in si tudi nekaj prihranil ter si zaželel vrniti se v staro domovino in če bi se mu tam ne do-padlo, da pripelje s seboj tudi svojo družino nazaj v Ameriko. Vrnivši se domov, je sklenil, da ostane tam, tako dolgo, da se mu bo stožilo po Ameriki. Seveda življenje v domovini je bilo prijetno, a zaslužka pa ni bilo. Veliko dela in malo denarja. Sklenil je da tako ne more iti naprej in odločil se je, da se vrne nazaj v Ameriko in vzame s seboj tudi svojo družino, ki se je bila v tem času že pomnožila. Torej vrnil se je za stalno v Ameriko. Leta 1905 so se podali na pot. Družina je tedaj štela sedem glav in sicer oče in mati ter sledeči otroci: Anna, sedaj poročena Jerina, Frank, John, Frances in Mary. Z njimi pa so potovali tudi sledeči, katerih imena se še spominjajo: Malnar-jev oče (Svete), ki je tudi že obhajal zlati jubilej in je star že nad 80 let, Mrs. Josephine Strnad, Marjana Zabukovec, Mrs. Eršte (Ančka Svete), Jakob Rupert, p. d. Bonačev in še dva iz Rakitne. V tistih časih je bila navada, da so razni potniški agentje kar lovili potnike za svoje linije. Dočim je hotela ena družba po $260.00 za vsakega potnika, pa je prevzela druga družba tako število potnikov za ceno $125.00 za osebo. Torej že tukaj so si naši potniki prihranili lepo vsoto denarja. ■ V Cleveland so dospeli 16. maja 1905 k Mr. Joseph Sve-tetu (sedaj je v Lorainu), ki je brat Mrs. Smith in ki je imel svojo hišo na St. Clair ju tam, kjer je danes Smrekarjeva prodajalna. Le malo časa so ostali v Clevelandu, kajti Mr. Smith je imel še vedno v mislih Montano in tiste "šmelce." Zato so se zopet podali na pot in sicer na zapad do brata Toneta v East Helena. Tam so ostali par let in šli poskušat svojo srečo na Homestead Land, kjer so dobili 320 akrov zemlje. Tu pa so jih čakale težke preizkušnje, kajti prišla so tista suha leta, ki so požrla vse, prav vse prihranke vseh let. Dočim je bila ta zemlja tako bogata in rodna, da so lahko upali, da jih bo obogatela, pa se je obrnilo na slabo, kajti prišlo je osem suhih let, ko ni bilo ne dežja in ne snega po zimi. Vsa živina je poginila ali pa so jo odgnali v druge države. Vse so morali pustiti ifi se seliti drugam. To se je zgodilo po 12 letih preiskušnje na farmi, za katero so se tako marljivo trudili. Sedaj pa so se zopet spomnili na Cleveland, kjer so imeli še vedno veliko svojih, posebno hčer Mrs. Jerina. Dospeli so zopet v "Beautiful Ohio" v Cleveland. Tu so si potem tudi ustanovili svoj stalni dom. S-sinovo pomočjo so potem šest ] let vodili mesarijo na Waterloo j Rd. Živeli so srečno in zado- j voljno. Mr. Smith pa je še ve-j Mrs. Frances Smith kajti brez dela bi bil zbolel. Sedaj pa še nekaj o njegovi boljši polovici. Žena je steber družine, to vemo vsi. Mati je tista, ki sicer nima in tudi ne more povedati kaj vse je naredila, kljub temu pa njeno delo presega delo moža, pa naj bo še tako priden, požrtvovalen in sposoben v svojih delih. Delo matere je nepopisno. Kadar pričnemo pisati o materi, saj ne moremo nehati, kajti materinsko delo je nepopisno, ni nikdar končano, ona nikdar ne miruje in ne počiva. Seveda to velja za pravo družisko mater, kjer je več glav v družini. Taka mati je vedno na delu za svojo družino. Ta naša mati, ki jo opisujemo, je bila vsa ta leta preobložena s skrbmi in težavami. Mož je odhajal na delo, a materi pa je ostala skrb za družino — za ljubljene otroke. Dolga so bila leta, ko sta bila ločena s soprogom. Skrbi za soproga in družino so jo morile in ji težile ljubeče srce. Saj tega ni treba še posebej poudarjati, kako težavna so bila vsa ta leta za skrbno materino srce. Samo malo pomislimo, kako smo sedaj navajeni družinski oietje in mater«- vajene družbe svoje družine. Ce se mož ne vrne z dela ravno ob določeni uri, že ga žena zaskrbljena čaka pred hišo v strahu in skrbi, da bi se mu kaj hudega ne pripetilo. Otroci v skrbeh povprašuj ej"0, kaj je z očetom, da ga še ni domov itd. Življenje, ki so ga imele nekatere naše matere, katerih možje so šli dalč posvetu, je bilo vse prej kot z rožicami postlano. Mi si jih lahko predstavljamo vsak za svoje razmere. Zato je mati tako visoko spoštovana in cenjena, kar tudi po vsej pravici zasluži. Mrs. Frances Smith, rojena Svete, je tudi iz Preserja iz ta-kozvane Lagove hiše. Kakor je bilo že prej omenjeno je sestra Mr. Joseph Svetita, veletrgov-ca v Lorainu, O. Prva leta je imela poleg svoje družine tudi "bordarje," kar je bilo že kar neko pravilo za naše slovenske gospodinje v tistih časih, da je bilo le več dela zanjo in manj komodnosti v hiši. Današnji mladi svet si sploh ne more predstavljati skozi kakšne težave so morale iti njih matere. Kljub vsemu prestanemu'trpljenju in vsem težavam, ki sta jih srečala v življenju, sta naša jubilanta še prav čvrsta. Seveda pa je treba pripomniti, da je k temu dosti pomagalo to, ker sta v svoji mladosti rastla v zdravih pokrajinah v bližini gozdov, poleg bistrih studencev in kamenitih cest. Kamorkoli je bilo treba iti, si moral v klanec ali pa nizdol. V takih okoliščinah se človek utrdi za svoje poznejše življenje. Tako nekako smo si vsi v domovini dobili podlago življenja, za svoje telo dobre in zdrave podlage; za svoje duhovno življenje pa dobrih naukov od svojih staršev, duhovnikov in učiteljev, cd naših dobrih teta in stricev. Za domovino nismo ničesar naredili- V domovini smo dobili vzgojo. Naša mlada leta niso bila za našo domovino dosti koristna. Svoje najboljše moške moči smo „.._•_____i; .. a___Tu smo pustili vse svoje moči, najboljšo dobo svojega življenja smo dali za napredek in korist naše nove domovine Amerike. Po rokah takih parov in pionirjev, ki so se tukaj naselili, je Amerika bogatela. Dajala nam je nazaj nekaj obresti, a nam je zopet tudi vzela. Kakor smo dospeli sem, tako bomo tudi odhajali na drugi svet. Materi Ameriki bomo pustili vše malenkosti, ko bo prišel čas slovesa. Vse kar nam bo ostalo od tega, bo zavest, če smo za druge kaj dobrega storili, če smo dobro vzgojili svojo družino, da se nas bo spominjala. Kako hitro vse mine! Zlati jubilej je res lepega pomena, toda, kaj je to? Ce bi vprašali naša slavljenca sedaj, kako se počutita po 50 letih skupnega zakonskega življenja, nam bosta povedala, da se jim zdi vse skupaj kot senj, kakor da se je vse to zgodilo mimo grede. Vendar 50 let je že precej dolga doba in je to že pol stoletja, je že ena generacija. In če pri tem pomislimo na naše prednike in na njihove prednike, vidimo kako kratko je to naše življenje, ki beži mimo nas kot drveči vlak. Komaj se zavemo, da smo to in to doživeli, že je zOpet vse pozabljeno. Tako si danes mislita tudi naša slavljenca Mr. in Mrs. Math in Frances Smith. Mi, kar na,s je rojakov, ki smo doma iz istega kraja, jinfa prav iz srca čestitamo želeč jima, da bi še in še ostala v zdravju, miru in zadovoljnosti do časa, ki jima je določena na tem svetu. Obenem pa tudi čestitamo njiju družini in sorodnikom. Dal Bog, kakor je njiju želja, da bi vživala lepoto in dobroto življenja še dokaj let. Zlatoporočenca živita sedaj pri svoji hčeri Mary, poročena Louis Gorše, ki je peta med med brati in sestrami. Ta družina ima lep dom tik Slovenskega društvenega doma na Recher Ave., 824 E. 207. St. Njiju otroci so po starosti sledeče: Anna in Jakob Jerina, 15315 Lucknow Ave.; Frank, še samec v Portland, Ore.; John in Margaret sta v Rock Creek, O.; Frances — Frank Tegelj, 960 E. 239 St.; Mary — Louis Gorše, prej omenjena; Math in Štefanija, 927 E. 239 St.; Josephine — Edward Hoffart, 18630 Nauman Ave.; Ella-John Krištofelj, 421 Babbitt Road. Ti sinovi in hčere, z družinami in sorodniki, so povabili skupaj še druge znance in prijatelje, da se udeležijo praznovanja, ki se vršilo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road in sicer v soboto večer 24. oktobra. Če je kateri njih prijatelj ali sorodnik pozabljen na povabilu, je dobrodošel! Prijatelj družine, Anton Grdina. --o-■— Zadružne novice Bilo je še vroče poleti, ko sem na direktorski seji močno poudarjal, da pridejo brezkav-ni dnevi, da nam naše mamce ne bodo nikoli odpustile, ako bi nas naval zasačil brez kofeta zanje. Ukrenilo se je, kar se je moglo—prišel je naval, in glej, kofeta je zmanjkalo celo v verižnih trgovinah — zadruga ga je pa imela za vse svoje odjemalce! Eni so kar čez noč postali naši redni in stalni odjemalci in verujte mi, da kolikor je naša kvota, toliko ga bodo vsi dobili, pa čeprav brez ration . kart. Zadruga danes »ve kaj pride "next" in katere so te stvari. Pripravila se je dobro zanje — in kdo bo to dobil — dobro ste pogruntali — [stalni odjemalci Zadruge. .0 teh stvareh vedno odjemalce vnaprej informiramo, da si urede po svoje stvar. O teh ! stvareh malo več drugič. So/lo i' nn nAft-lolmn no T'OQCllrt Kandidatje za državni senat Od časa do časa bomo priporočali našim volivcem razne kandidate za ta ali oni javni urad. Nekaj smo jih že, nekaj jih pa še bomo. Naši državljani naj vzamejo v naznanje, da bomo priporočali samo tiste kandidate, ne glede na njih stranko, ki jih osebno poznamo in o katerih smo prepričani, da so zmožni, pošteni, zanesljivi, ki bodo dobri javni uradniki. Danes vam bomo predstavili nekaj kandidatov za državno senatno zbornico iz okraja Cuyahoga. Naš okraj izvoli šest senatorjev in od teh osebno poznamo samo tri, dva demokrata in enega republikanca. Našim volivcem toplo priporočamo, naj napravijo križe pred imeni teh treh. Za druge tri pa naj volijo, ako hočejo, po svojem prepričanju. Od demokratov priporočamo: WILLIAM M. BOYD-A, našega hrvaškega prijatelja. Mr- Boyd je bil dva termina kot državni poslanec in zdaj že tretji termin kot senator. Ima sposobnost in izkušnje v državni legislaturi kot malokdo. Vedno je zastopal okraj Cuyahogo pošteno in vestno ter zasluži vsak naš glas. Toplo priporočamo našim državljanom, da gotovo oddaio glas zanj. MAX J. GRUBER je drugi, ki ga toplo priporočamo našim volivcem. Mr. Gruber je po poklicu odvetnik, je star 36 let Je član odbora javnih knjižnic, zmožen in kremeni-tega znaačja. Mr. Gruber ima vse zmožnosti in sposobnosti, da bo dober senator in vsak naš glas naj bi šel zanj. FRANK A. BUBNA je po političnem prepričanju republikanec, toda kar se tiče njegovih zmožnosti daleč prekaša vse druge kandidate. Mr. Bubna ima najvišjo šolsko izobrazbo, je po poklicu odvetnik ter je bil deležen največjih priznanj, ko je bil direktor v županovem uradu. Njegova največja zasluga je, da je omogočil izpeljavo tako potrebne ceste ob jezeru, za katero je pomagala z denarjem vlada v Washingtonu. Mr. Bubna je dokazal vladi, da je ta cesta vitalnega pomena za Cleveland. Mr. Bubna je bil rojen na Češkem ter je prišel sem s starši, ko je bil star 5 let. Naši ljudje bodo dobili v njem najboljšega prijatelja, država pa enega najbolj zmožnih senatorjev, ako ga bomo izvolili. Zato poiščite njegovo ime na republikanski listi in napravite pred njim križ. To bi bili trije senatorji, katere naš list priporoča za izvolitev, ker jih osebno in dobro poznamo. Ako hočete voliti za vseh šest, si sami izberite ostale tri kandidate. Nič ni pa napačnega, ako volite samo za te tri, ki smo jih navedli zgorej. Vojna nevarnost za mladino Pred mladinske sodnije prihaja vedno več slučajev mladih zločincev. To je posledica vojne. Starši so zaposleni v vojni industriji, pomanjkanje primernih stanovanj, pomanjkanje poštenega razvedrila, vse to pomaga ali povzroča, da se mladina izgubi s poštenih potov in zabrede v temo. Število mladinskih zločinov se veča. Policijski zapiski kažejo, da so nekateri teh zločinov že večjih prestopkov, kot na primer ropi in posilstva. Clevelandska policija ima na rekordu sledeče zločine, izvršene od mladinskih grešnikov: Šest napadov z namenom ropa — pred enim letom ni bilo nobenega. 31 vlomov, — šest več kot pred enim letom. Štirje slučaji posilstva — pred enim letom ni bilo nobenega. Mladi zločinci kradejo avte in kolesa. Letos je zaznamovanih že 123 slučajev, 115 pred enim letom. Šest mladinskih zločincev so zasačili pri vlomu v blagajne, pred enim letom ni bilo nobenega takega slučaja. Zlasti se pa večajo prestopki zoper javno moralo. Do tega časa v letošnjem letu je bilo pred mladinsko sodnijo v Clevelandu 63 slučajev spolnih zločinov, kar je še enkrat toliko kot v prošlem letu. Dnevno dobiva policija klice od mater, ki tožijo, da je bila hčerka vso noč zunaj, ali da je sploh domov ni. Mladina ima denar in z denarjem v žepu divja okrog kot brez uma. Vsak dan ima policija opravka z mladini grešniki, ki so divjali po cesti z avtom preko odmerjene brzine, ogrožujoč pešče, uničujoč ceste in kavčuk. Več je bilo že slučajev roparskih napadov, v katerih so mladinski zločinci uporabljali samokres ali nož. Ganga mladih deklet je celo izvabljala moške v temne ulice v okolici 55. ceste, kjer jih je izropala. Oblasti pripisujejo ta naraščujoč val mladinskih zločinov dejstvu, da v mnogih družinah delata oba, oče in mati. Otroci so sami doma brez nadzorstva in brez discipline. Položaj se bo pa še bolj poslabšal, ko bo šlo še več mater v vojno industrijo. Temu se more priti v okom samo na ta način, da se preskrbi nadzorstvo nad otroci. V Clevelandu imamo danes že sodem centrov, kjer skrbe za 622 otrok čez dan. Te organi-zftfijc skrbe večinoma za otroke pod 12 leti. Še več takih stran. Dva tedna še in lika Zadružna veselica 1 v pj. jo bo v teku v euclidskeij^. mu na Recher Ave. ^ dobro pripravlja za svoj ^ in tudi za goste iz Coll'11* t ter drugih delov mesta landa. Pokazat hočejo ^ gostoljubnost in prijaz"0 ' . bodo jo častno rešili! T vneti zadrugarji in Pric ^ je dobro idoča zadružna . vina, na katero so oP1"8 ponosni. . $ Direktorij z njimi vr«_ ^ vabi na to veselico. P03^,^ kot po navadi za fino ve,0|Jjr dobro godbo in kajpak jj čo zabavo kot vselej. Pr' | bo mala sprememba, mladi Malovasich gre v< in nima še nobenega "ur Predno pa se vse ^ ^ pride celotedenska razprodaja—mesec za žetve. Kaj bo, boste ? , iz oglasov v kratkem, u $ dobro zapomnite kaj P $ jete, kajti v oglasih marsikaj kar bo v v-^M zmanjkovalo — kar. dobiti drugje kot pri L:- tf ali pa nikjer. Di^^jo; bo ustregel s to razpr^. ^ o tem je uverjen vnap 'i ti prihraniti vam h°c'e kaj in pokazati, da ^ ^ ceniti vso vašo loj^n1 ; njenost napram podJ1^ p3 i Zaključna novica ie ^ da kmalu pride novo^i kislo zelje, riblje se g' gjjj pridejo tudi v kra^^ slovenske Amerike d°e)f zadružne krvave in i'8^ / base! Japonci še nl tu; i i Vi radi- Sklad v srebrnem jezeru Hj* tista vaša vera za-L ' nas morajo napa-ij,'smo v miru živeli z H '^i, nas izropati in po-%tovo ne! Dobro vem, vera tak zločin pre- pie, L? torej niti sami ne drži-L Vere, pa tudi ne zahte-|aM se jg moraii držati ie v stran in dvig- jl^Vnikov je stopilo iz L^azal jih je Old Shat- SOrodniki liaših umo-1 -levnikov. Pravico ima-KL' CUeio Z mučenjem. Me-ije0 v obsojence." * Uzitek tem obilnejši in !., SaJ se je zgodilo da .1 kolu po cele dnevne mučenje z nezna-ami in ranami, ki jib 0111 dan za dnem stop-Običajno začnejo z .J n°žev. Tako "noževa-L ej 'gračkanje ko resen luj ° ga prepuščajo mla-^ še nimajo ime-S(ile urijo v rabi oro-^žHvar Po vrsti napove Ita Vsa^emu mesto, ka-i: 2adeti. Seveda skrbi, |y loi obsojenec že kar ij 1)reveč krvi in da ne VolkPalec!" je zapovedal so roke posebej k°lu in poleg telesa. NSjS°.8e razdelili na dve ^j,/11*1 je izbralo Knoxa, 0ll;a- Dvanajst kora-| vJe .So si odmerili in se ^ lllz. Prvi je vzel nož ^alplGti palec in srednji j!av?c Se je naslonil na K 'i^eril je> vrgel nož desni palec. Hil-Tudi Knox je C'Jet, pa se vkljub bo- ■ ' -)e zapovedal po- \ fo metali nože. S bi bila v drugač-^h hvale in obču-ntikecllla, so zadeli. Hil-\ t f° se strnili v ne-|Ji| j uMenje. Knox se |\j k Nezavesti šele, ko pt6tl tsti njegova levica. ^ le buljil okoli sebe, 0 Podplute oči in Se 2arJ°vel. Zavedel (!- ^ . ®°di, z njim, vroč-v-f0.!e «a novo lotila in i%f!?ki blazni delirij ?' v prenašanju 0 še zna nazadnje ' D^j' ^a prenese in tr-«\t UjŠe muke, ne da iftJ1«! ali jeknil. Mo-^o^ živci -rdečih Iju-,%|.utljivi ko živci be-;\ViVost je "dar" vi-Utli-ne kulture. Kadar na kolu, trpi ^ Sto^'6' glasno PrePe" ts;Vrtno pesem, slavi SC dela pa se po-ljem in J'ih sra" ki na kolu kri-K rdečkarja ne- L *Jv'J.o se mu, tem čim huje dllje se ga vobče sramujejo. Zgodilo se je že, da so belokožca enostavno izpu-' stili in spodili, ker je s svojim j kričanjem in jadikovanjem na j kolu dokazal, da je strahopet-j než, ki se ga ni treba bati in ki I se z njim ne mara omadeževa-: ti rdeči bojevnik. ! Lahko si torej mislite, kako je učinkovalo Knoxovo in Hil-•tonovo jadikovanje in tuljenje. Rdeči bojevniki, določeni za nove muke, niso hoteli nastopiti, klici zaničevanja in ogorčenja so se čuli. Takih "psov, coyo-tov in smrdljivih žab" se nihče več ni maral dotakniti. Poglavar je vstal in povedal: "Tale dva človeka nista vredna, da bi se pogumen bojevnik bavil z njima, izročili ju bomo ženskam. Kdor umre od ženske roke, bo njegova duša v večnih loviščih dobila žensko telo, delal bo in stregel bojevnikom na vse veke. Govoril sem. Howgh!" Posvetovali so se in poglavarjev predlog je bil sprejet. Poklicali so žene in matere umorjenih, jim dali orožje in jim naročili, naj ju zbadajo. Veliki volk je določil mesta, kjer so jih smele raniti. Izobražen Evropejec bo nerad verjel, da bi bila ženska tako krvoločna. Toda indijanske ženske pač niso izobražene Ev-ropejke in povrh je še maščevalnost dušila sleherni čut usmiljenja. Začele so, pa ujetnika sta taka grozno tulila, da je bilo celo že ženskam odveč. Veliki volk jih je poslal nezaj med gledalce in dejal: "Strahopetneža niti vredna nista, da bi po smrti dobila žensko telo! Umreti morata, pa umrla bodeta ko coyota, da bodeta tudi v večnih loviščih strahopetna coyota! Naščujte pse nad nju! Govoril sem." Posvetovali so se in nekaj rdečih je šlo po pse. Z grozo je mislil Old Shatterhand na prizore, ki so se pripravljali. Poglavar je razlagal belim: "Naši psi so naučeni, da planejo na belega človeka, pa šele tedaj, če jih naščujemo. Takrat pa vsakega raztrgajo, ki ga izsledijo.' Zato vas bomo povedel nazaj v vaš šotor, tam ostanite, da pse spet priveže-jo." Belokožci so šli v šotor in zagrnili rogoznico. Zunaj je bilo kakih deset minut tiho, le Hilton je še stokal in jadikoval. Nato pa se je nekje oglasilo hlastno lajanje, prešlo je v rjoveče tuljenje, — ujetnika sta v groznem, smrtnem strahu krik-nila — in spet je bilo vse tiho. "Čujte —!" je šepetal Jemmy. "Kosti pokajo —! Ju bodo psi raztrgali in požrli —?" "Mogoče. Pa ne verjamem," je dejal Old Shatterhand. "Pokanje kosti sliši le tvoja razburjena domišljija. Sicer pa sem tudi jaz zelo razburjen. Sreča naša, da nam vsaj teh prizorov ni bilo treba gledati!" Spet so prišli po bele in jih odvedi k poglavarju. Spotoma so videl na vasi štiri bojevnike, pse so gnali na močnih jermenih. Ali so navohali sled belih —? Enega kar niso spravili z mesta. Vohal je po tleh, se obrnil in zagledal Old Shatterhan-da in njegove tovariše, — z enim samim skokom se je iztrgal gonjaču in planil nad nje. Krik groze je zadonel po taboru, pes je bil močen in velik, da se mu posameznik ni mogel ubraniti. Nobeden Indijancev si ga ni upal ustreliti. Davy je dvignil puško. "Stoj!" je zaklical Old Shatterhand. "Ne strejaj!" "Zakaj ne? Raztrgal nas bo, kakor je onadva!" (Dalje prihodnjič / dovolj POKORE (Povest. — Spisal F. S. Finžgar SODNIK STANLEY L. ORR Najbolj zaposlen človek v Clevelandu je danes gotovo sodnik Stanley L. Orr. 'Ne samo v Clevelandu, ampak najbrže v vsej severni Ohio. Ne samo, da kandidira za ponovno izvolitev na okrajni sodni j i, ampak je tudi sodnik na sodniji za družinske probleme. Zato je sodnik Orr zaposlen od 9 zjutraj do 5 popoldne. Vrhu tega je načelnik ameriškega Rdečega križa za Cleveland. Kot tak mora gledati, da so organizirani zdravniki in bolničarke, da strežejo onim, ki bi bili ranjeni v zračnih napadih. Mora gledati, da je vedno v teku kampanja za darovanje krvi za ranjene vojake. Sodnik Orr ve, kaj pomeni Rdeči križ, ker je bil v prvi svetovni vojni tudi on vojak v 135. topniškem polku 37. divizije. Sodnik Orr je oče treh sinov in ene hčerke, ter ve, kakšne probleme ima mladina. Na tisoče fantov pozna sodnika Orra, ki je član eksekutive skavtov. Leta 1936 je bil predsednik Clevelandske odvetniške zbornice in mnenje med odvetniki je, da je spdnik Orr eden najbolj zmožnih na sodniji. Sodnik Orr je kandidat za urad na okrajni sodniji, katero mesto ima že sedaj. --—o- Neko soboto zvečer proti kon-j cu kimovca je bilo. Pri Polja-kovih je bilo vse belo pomito in snažno pometeno. Miza je bila pregrnjena z belim prtom do-! mačega pridelka. Ob brleči lu-j či je brala Majda iz stare knjige, brala počasi in slovakovaje. Jaka je ležal'na klopi pri peči, na drugi strani je sedela na zapečku mati. Nikjer v celi vasi ni bilo več luči. Vse je že spalo, le pri Poljakovih so še bedeli. To ni bila njih navada. Zvečer še navadno luči niso prižigali. Povečerjali so v kuhinji, potem molili v temi in šli spat. A nocoj se je škripaj e priplazil veliki kazalec lesene ure do polnoči in še ne spe. Jaka je zaspano zazdehal na klopi in rekel: "Pojdimo spat! Saj jih ne bo!" "Do polnoči počakajmo, potem gresta vidva spat, jaz po-čaikam kar pri peči." Majda je pogledala izza knjige in si pomela oči, pred katerimi se je delal svitel kolobar. Preveč jih je napenjala pri slabi luči in branja ni bila vajena. Zato so se ji otrudile oči, da so jo pekle in ni je veselilo, da bi še dalje brala. Zaprla je knjigo in j0 vtaknila v stensko omarico. "Mati, moje oči so že čisto trnjeve. Le pojdimo spat." "Nu, lahko gresta. Večerja je že preveč postana, gaj je oče ne bo jedel. Vino jutri izpijemo." — Hoteli so očetu postreči kar najbolje in mu kupili bokal vina. "Lahko noč!" — "Lahko noč!" Majda je šla v čumnato, Ja- ka na skedenj., Zunaj je še ne-katerikrati široko zazdehal, pogledal jasno nebo in leno in nerodno šel preko dvorišča. Tedaj zasliši stopinje, lesa na dvorišče zaškriplje, potem pa odleti s silo, in skozi ta vratca pride opotekajoča se postava vinjenega očeta. "Oče, ali ste vi?" "Kaj tebi mar, spat pojdi, spat." "Saj bi bil že šel, ali vas smo do sedaj čakali." V tem je bil Jaka že pri vratih in je naglo odprl ter šel z očetom v hišo. Majda še tudi ni legla in je prišla takoj v vežo, in naglo so bili vsi zbrani v'sobi. "No, čemu kuriš luč tako dolgo?" je ogovoril Matijee ženo dokaj osorno. Vsi so bili iznenadjeni očeta. Mislili so, da pride krotek in miren, da bodo zvečer lepo po-kramljali in se domenili, kako bo za naprej, da ne bo takih sitnostij pri hiši. Jaka je sedel k peči, Majda poleg njega, oče se je pa nerodno spravil za mizo in si podprl glavo s komolcema. "Ali si lačen? Večerjo imam, malo postana je že." "Nič ne bom jedel," godrnjal je Matijee. "Oče, bokal vina sem kupil, morda ste žejni," praša Jaka. "Vina-af Vina, tačas ste se dobro imeli, ko sem jaz stradal. Zdaj boste še domači začeli, ker mi ne dajejo menda drugi dovolj. Le čakajte ..." Več ni mogel govoriti. Glava mu je klonila na mizo, klobuk mu je zdrsnil z glave in padel na tla. Jaka ga je pobral in potem je vršil delo, katero je že nekaterikrat opravljal; materi je pomagal spraviti očeta na posteljo. Vsi žalostni so šli, spat. Mati je pa čepela na zapečku in molila in prosila Boga, naj se vendar usmili nesrečnega moža, dokler ni tudi ona zadremala. FRANK E. BUBNA Mnogo izboljšav, ki jih ima danes Cleveland, se ima zahvaliti Frank-u E. Bubna, bivšemu direktorju v županovi administraciji. Njegovo glavno delo je bilo izpeljava ceste ob jezeru, radi katere je prebil dosti noči študiranja in računanja, pred-no je dobil zlasti dovoljenje za cesto mimo elektrarne koncem 72. ceste. Mnogo izboljšav je mesto dobilo, ko je sodelovalo z WPA na raznih projektih. Mr. Bubna je bil, ki je hodil v Washington in dobil tam od Rooseveltove administracije denar za te mestne izboljšave. Mož visoke naobrazbe, prijazen in vljuden z vsakomur, ima prijatelje med demokrati kot republikanci. Rojen je bil na božični dan leta 1898 v Daro-varju na Češkem. Ko je bil star. 5 let, so ga pripeljali starši v j Cleveland. Ameriški državljan: je postal po svojem očetu. Po šolski vzgoji v Clevelandu' je stopil na Harvard univerzo, bil potem nekaj časa osebni tajnik kongresnika Dallingerja in I pozneje njegovega naslednika1 Thayerja. Ko se je vrnil v Cleveland, je začel z odvetniško prakso. Zdaj se je odločil, da bo kandidiral za državnega senatorja iz okraja Cuyahoga. Mr. Bubna bi bil zelo velika pridobitev v državnem senatu in ga našim volivcem toplo priporočamo v izvolitev. Staro in zgodovinsko sodnijsko in poštno poslopje v mestu Louisville, Ky., bodo porušili ter železo, katerega pričakujejo dobiti iz poslopja, krog 6,000 ton in krog dve toni bakra, oddali v vojne namene. V New Yorku sta bila aretirana Joseph Annv/nziata-, star 1!) let in Neil Simonelli, star 16 let, pod obtožbo, da sta v jezi umorila učitelja Irwin Goodman s tem da sta ga ustrelila v hrbet. Pomožni držaivni pravdnik Ed Heffer-nan drži v rokah 'avtomatično pištolo, katero sta morilca rabila pri umoru. j Zbudil jo je zvon, ki je vabil k 'jutranji maši. Vstala je, pokli-'cala Majdo in Jaka, potem pa |še moža, češ, zjutraj pojdi, da te ne bodo ljudje gledali. I "Pusti me! jaz ne grem ne I zjutraj ne ob desetih, da veš. Mir mi daj!" Poljačka je šla v cerkev potrta, brez upa — a je vendar še upala. VI. j Pritarski zvonovi so veselo i in ubrano doneli po jasnem' zraku. Klemen je prišel iz hiše golorok, na glavi mu je bing-Ijal svilen čop starodavne narodne kape. Premeril je s po-! časnimi koraki vrt, pogledoval nekako s težavo na vrhe hrušek in jablan. Hrbet je imel mož že upognjen in glava mu je lezla na prsi. Zato se je vstopal široko in se moral dokaj preg-niti, da je zasegel s pogledom bogato navezane vrste jafbolk in hrušek po vejah in vrhovih. Zadovoljno je momljal in včasih pomencal s koščenimi, z žulji prevlečenimi rokami, katere je nosil na krivem križu. Ko je dospel konec vrta do plota, kjer raste gost oreh, legel je počasi na mehko travo, preobrnil se vznak, podprl glavo s sklenjenima rokama in gledal skozi orehove ,veje, kjer se je svetlikalo polno okroglih okenc med listjem, skozi katera je trepetal solnčni prah. Premišljal in preudarjal je razne stvari, pri tem pa v pretrganih stavkih govoril sam s seboj. Poglavitne misli so se sukale oko-' li Francke, ki je bila danes prvič na oklicih. Francko je imel najraje, on>a pa njega. Bolj je ljubila deda, kakor očeta. Za to ljubezen ji je bil ded hvaležen in ji je obljubil primakniti k doti 400 gld. in napraviti balo, kar bo lesenega treba. (Dalje prihodnjič) -o- Ledenice naprodaj Naprodaj je Universal Frig-idaire električna ledenica, 6 kubič. čevljev. Zglasite se na 1126 E. 61. St., zgorej (249) Stanovanje išče i Zakonski par z 2 malima ! otrokoma bi rad dobil 4 sobe in kopališče. Kdor ima kaj pri-. mernega, naj pokliče HEnder- 'son 9895. (250) --________________________ Hiše naprodaj Dve hiši za 1 družino vsaka, na E. 32. St., cena $2,200. Na 1384 E. 45. St. 8 sob za 2 družini, hiša je prazna, cena §3,700. Na E. 47. St. za 4 družine, cena $3,800. Na E. 71. St. 10 sob ?a 2 družini, cena $5,400. Na E. 78. St. 2 hiši za 1 družino vsaka, cena $5,500. Na. E. 83. cesti 8 sob, enodružinska, hiša je prazna. Cena $3,900. J. Tisovec 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in 55. St. (250) Dve sobi se oddasta Oddasta se 2 opremljeni sobi poštenim moškim, $3 na teden. Oglasite se na 977 E. 74. St. ___(248) Išče stanovanje Želi se dobiti v najem 5 sob za 4 odrasle osebe. Bi plačali od $30 do $35. Pokličite HEn-derson 5958. (248) Stanovanje v najem Odda se stanovanje 7 sob s kopalnico, spodaj. Nahaja se na 1105 E. 66. St. Vprašajte istotam zgorej. (248) Mošt po $25 sod DELO DOBIJO Dekle se sprejme Dekle se sprejme za lahko j tovarniško delo. Lahko se zgla-! si tudi omožena ženska. Zglasite se pri The Premier Chemical Corp. 1120 E. 152. St. (250) BORING MILL operatorji Izkušeni na velikih horizontalnih in vertikalnih Large Planer operatorji SLAB-MILLER FLAT SCRAPERS Bench Assemblers on Machine Tools Hooker on Mezda na uro povrh overtime. Morajo predložiti dokaz o ameriškem državljanstvu. Ako so zdaj zaposleni na vojnem delu, naj se ne priglasijo. Wellman Engineering 7000 Central (351) MALI OGLASI Stanovanje išče Slovenska družina z odraslimi otroci išče 7 ali 8 sob. Kdor ima kaj pi-imernega, naj sporoči na 970 Addison Rd. Tel. EXpress 1262. (250) pripeljemo zastonj Naprodaj imamo tudi grozdje najboljše kvalitete. Morris Cohodas Geneva, O. V Clevelandu pokličite Ken-more 0138._(248) Pozor! Naznanjam, da sem preselil svojo BRIVNICO iz 6506 na 6628 St. Clair Ave. Se toplo priporočam starim in novim odjemalcem. Najboljša in točna postrežba. Louis Ule 6628 St. Clair Ave. RE NU AUTO BODY CO. 982 East. 152nd St. Popravimo vaS avto in prebarvamo, "da bo kot nov. Popravljamo body in lenderje. Welding! i J. POZNIK — M. ŽELODEC i GLenville 3830.__ FK MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdfcott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. I HEenderson 9231 Se priporoča za popravila ta barvanje vašega avtomobila. Delo to&oa in dobro. iraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. rVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV rainey institute 1523 E. 55TH ST. HE 0992 Dnevni in večerni tečaji ŠIVANJE OBLEK, ROČNA DELA, KUHANJE. Vpišite se sedaj! Deset poukov za $2.00 Zmožne in izkušene učiteljice vam bodo pokazale, kako si napravite svoje lastne OBLEKE in SUKNJE AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 22, 1942 B trnrnrnmrnm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^ "" ---imnrrrnrOTirnrrmr^ —i—mi'M I«M f________AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 22, 1942 — Nekdo ga mora, razen mene pa ni nikogar, ki bi to naredil, dobri gospod. Bog ti plačaj za dobroto, ki si jo izkazal meni stari, — je odgovorila, vzela denar, obdržala grofovo roko v svoji ter začela ogledovati njegovo dlan. — Pusti, stara. Ne maram za vedeževanje, pa tudi ne verujem vanj, — je rekel grof ter umaknil roko. Ciganka je dvignila k njemu svoje čudovito bleščeče oči, ki so bile pravo nasprotje njene uvele kože, ter zmajala z glavo. —Tako, tako. Zdaj nečeš vedeževanja, ker si nesrečen in ti je srce ranjeno. . . . Toda ne muči se! Ti si bogatejši, kakor misliš, in kmalu se boš o tem prepričal; in vse, kar si izgubil, se ti povrne. To ti pravi stara Miriam. — Hvala za prerokovanje, starka: toda na svetu je že tako, da kar izgubiš, se ti nikdar več ne povrne, — je z bridkim nasmehom rekel Berenklafi in ji dal še denarja. Po dolgem izprehodu se je vrnil domov pozno in truden, a zvečer je pregledal došla pisma. Prvo mu je padlo v oči pismo iz Rusije s pečatom "Je-katerinoslav." Grof se je začudil in odprl ovoj; ko pa je bral Derevninovo poročilo, v katerem ga je obveščal, da se mu je rodil sin, je smrtno prebledel in glava mu je omahnila na naslon naslanjača. Ta vest ga je nenadoma zadela. Vilma je postala zbadljiva. — Prosim te, da ne skrbiš za mojo srečo, se že sama zanjo pobrigam! A ti, brezumnež, ostani zvest svoji "kozakinji" in objokuj jo do smrti; ona sama me bo maščevala in dokaže vso "neodvisnost" svojih' nazorov. Njena "čistost" ti pripravi dar, ki ti ga ne zavidam, toda ne maram si kvariti veselja, ki ga daje prijetno presenečenje, — je zavpila Vilma in kakor strela švignila iz sobe. Skozi okno je grof videl, kako je stekla z mostovža, se vrgla v svoj koleselj in odhitela po hrastovem, drevoredu; v naglici je celo pozabila svoj klobuk. Ko je sestričin koleselj izginil v daljavi, je olajšano vzdih-nil in zaničljiv nasmeh mu je šel preko obličja. — Usoda je norčava! Daje človeku to, česar ne mara, odvzame mu pa, po čemer hrepeni, — je zašepetal in sedel v naslanjač. — Vilma me moleduje za ljubezen, Milica pa jo tepta z nogami; moje srce se izčrpava od hrepenenja po oni, ki me je zavrgla, a odbija ono, ki me obožuje. Toda kaj je mislila z namigovanjem na neko presenečenje, ki bo bržkone zame neprijetno? Ze zopet kakšno umfizano obrekovanje, ki mi ga predloži o primerni priliki. , Utrujen in vznemirjen po ravnokar prestanem prizoru je vzel klobuk in šel na izprehod; hotel je biti sam in napotil se je v gozd. Poživljajoči zrak in tišina, ki je vladala pod visokimi stoletnimi hrasti, sta uplivala nanj blažilno. Zamišljen, s po-vešeno glavo je stopal po stezi, ko je nenadoma zalajal njegov pes, kj je hodil pred njim. Berenklau je dvignil glavo ter videl, da je Var zalajal na neko žensko, ki je sedela ob stezi na štoru, poleg nje na tleh je ležala velika cula. Grof je poklical psa k sebi ter si ogledal žensko, ki je prestrašena skočila z mesta in skušala zadeti na rame svoje breme. Bila je ženska nagubanega obraza in ciganskega tipa. Zasmilila se mu je, vzel je iz žepa novec in ji ga podal, nato ji je pomagal nadeti culo. — Kako moreš vleči takšno težo, starka? V. J. KRIŽANO VSKA: pajčevina IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK Nekaj posebne^ . . .vedno lahko opazite : SEVEDA, armadna ^ idobi najboljše— stvaft .. j: maj o tisto posebnost, ^ vrše posebno delo. J Coca-Cola. Ima tisto "J posebnega, da oprav' ^J osvežilnosti. Zato je Pa ^ stvar kot je Coca-Cola ga Coca-Cola. Coca-*!' je fa**1' v u.s.o » I _ * — A 0™ Cleveland Coca-Cola Bottling Company PRosp' Jk Save This Radio Schedule... Monday. Oet. 26—WTAM, 7:30-7:45 p.m. Monday, Oct. 26—WGAR, 6:05-6:10 p.m. Monday, Oet. 26—WHK, 6:15-6:20 p.m. Tuesday, Oct. 27—WGAR, 6:05-6:10 p.m. Wednesday, Oct. 28—WTAM, 7:30-7:45 p.m. Wednesday, Oct. 28—WGAR, 6:05-6:10 p.m. Thursday, Oct. 29—WGAR, 6:05-6:10 p.m. Mrg Bolton Re-elect FRANCES P. BOLTON YOUR CONGRESSMAN Boltcn foil Congress Committee. F. N. Hern, Secy., Hanna Bldg. Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov! V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA POKOJNEGA' LJUBLJENEGA IN NEZAB-NEGA SOPROGA IN OČETA Frank Young ki je Bogu vdan za vedno preminil dne 22. oktobra, 1941 SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV Kmalu bo vodil svoj« lastno letalo , m o^' Prej ko si mislite bo dečko, ki sedaj letala, vodil svojega lastnega v zračnih vis Potrebuje bistre oči, da zgradi prvovrstne ' ^ —in potreboval bo bistre oči, da bo prvovrs Ako nima deček Vid hranečo svetlobo si"' čno delo, je že vnaprej izročen napenjanJu bemu vidu in drugim neprilikam. reS^ii Zato varujte njegov vid s tem, da mu p-o£jje, 5 Vid hranečo svetlobo, kadar uporablja oi ^ kadar čita, piše, računa, riše in oprav J taka dela. , Vedeli boste, da ima Vid hranečo svetlob0'^ tfr bo rabil Vid hranečo svetilko—svetilko, *> volj luči, prosto senc in motnega žarenja- Izberite svojo Vid hranečo svetilko. V imate še veliko izbero vzorcev na razP® Vid hraneče svetilke spoznate po sledečih pritiklinah J (A) 100-200-300 watt žarnica v ve- / čini visokih modelih; 150-watt /r( žarnica v manjših sledečih ^feO pritiklinah. (B) Odbijajoča in razširjajoča skleda da direktno in indirektno luč brez jSarenja. (C) Široki senčniki z belo podlogo. (D) Illuminating Engineering Society listek za odobritev. Danes je leto dni, ko nam je na očesih zaigrala solza žalosti—ločil si se za vedno od nas, ki smo tezgorkoto globoko ljubili. Od tedaj še ni bilo naše oko brez pekočih solz—niti ni v uri minila minuta, da ne bi sledili Tvojem blagem spominu. Čuj, ljubljeni soprog in dober oče našo vročo željo k Vsemogočnemu: Mir Ti bodi v snivanju večnega miru do skupnega snidenja! Žalujoči: Soproga in Otroci. Cleveland, O., 22. oktobra, 1942 vojne industrije, ki oglašajo v tem dnevniku iščejo ... pomoč! c^k THE ELECTRICAL LEAGUE OF 18th Floor ♦ Midland B u i d i 11 g Pj^gj^-^iill — -- ■ ■ _ Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini Kmalu za tem je prejel pismo od svojega zastopnika, ki mu je sporočil, da gre proces o ločitvi, zakona proti koncu, ter priložil listino v podpis. Grof je podpisal in takoj odposlal ovoj; toda komaj je izginil sluga s pismom, je uprl komolce na mizo in si zakril obličje z rokami. Zavest, da je zadnja vez z Milico pretrgana, je mučno odmela v njegovi duši tei vzbudila v njem ljubosumje; težko je dihal in iz prsi se mu je izvil stok. Zatopljen v svoje misli, ni grof zapazil, ko so se duri brezglasno odprle in se je na pragu pojavila Vilma. S strastnim, mračnim in ljubosumnim pogledom ga je ošinila in kri ji je bušila v obličje. Še se je obotavljala, se nemirno stresala, končno pa se je odločila. Tiho se je prikradla do grofa, se spustila na kolena pred njegovim naslanjačem ter položila nanj svojo roko. — Egon, Egon! Zopet se udajaš obupu in vse zaradi one brezsrčne, nehvaležne koketke, ki te ni nikoli ljubila, ne cenila in ti je pripravila pravcati pekel,—je rekla s tihim, toda nemirnim glasom.—Skušaj pozabiti nanjo, Poglej okrog sebe. Morda najdeš udano ti dušo, ki bo smatrala za rajsko blaženost, če te bo smela obdati z ljubeznijo in udanostjo, ki bo srečna, če ti bo smela izpolniti najmanjšo željo in ustvariti ognjišče miru in sreče. Pri prvih njenih besedah se je grof vzklonil in zdrznil, kakor da se je prebudil, ter z raztresenim pogledom ošinil pred seboj klečečo sestrično. Toda 'njen zmedeni in strastni pogled, iz katerega je odsevala zaljubljenost, ga je spravil v zavest in skočil je na noge. — Vilma! ... Ti — na kolenih pred menoj? Pomisli, kaj delaš, — je zamrmral, jo dvignil ter jo potisnil na svoj naslanjač. Bled in težko sopeč, ni mogel v prvem hipu govoriti od razburjenja in molče je gledal Vilmo, ki je sedela s povešeno glavo in s krčevito sklenjenimi rokami, kakor da čaka grajo. Grof se je obvladal, primaknil stol in ji sedel naproti. i- — Oprosti, draga Vilma, za ci besede, ki ti jih bom rekel, to-0 da tako mi veli čast, — je tiho, :r toda odločno začel. — Vem, da )f me ljubiš; globoko sem ti hvali ležen za ljubezen in tvojo skrb zame, ki je nisem vreden, ker je te ljubim samo kakor sestro: z vsako drugo čuvstvo je v meni ta umrlo. Nikoli več se ne oženim, č- ker ne maram onesrečiti one. 51 ki bi postala moja žena. Ti, Vil-j; ma, si vredna polne ljubezni in iu jo najdeš, o tem sem uverjen. Mene pozabiš in tedaj nastopi ni trenotek, ko porečeš: Hvala ti, ri Egon, da nisi izrabil moje sla-1a bosti in nisi napravil iz mene S samo gospodinjo brez ljubezni. > — To, kar se ti v tem trenotku la zdi sreča, bi se izpremenilo v 5e pravcati pekel; za žensko je 10 prehudo, da jo ljubljeni človek 3- samo trpi, ljubiti pa ne morem 10 več, Milica je odnesla s seboj ia moje srce. Delal bom in sča-;r soma pridem do duševnega ravnovesja; toda jaz moram biti ie sam in nimam pravice prikovale ti k sebi drugo bitje, e, Vilma je poskočila in njeno a bledo obličje so pokrile rdeče 3- pege. 3- — To je torej tvoj odgovor? 1- — je rekla s pridušenim, pretr-e. ganim glasom. — Ti me odbjaš ci zaradi one pritepenke, ki si jo J- privlekel iz Rusije? In še ved-z no ne moreš pozabiti te pusto-'O lovke, ženske brez načel in poti štenja, ki ti je zastrupila živ-ti ljenje in te privedla do samomora? Ne moreš je izruti iz ie svojega srca? Zaradi nje ne 1- moreš vzljubiti druge, ki bi bi-5- la tvoja sužnja in tvoja z dušo d in telesom? Mene si zaposta-a vil tej vlačugi, ki te je varala )- in te končno zapustila? a • Grof je vstal, velika guba mu v je legla na čelo, a glas mu je zvenel jezno in strogo. J- — Nikomur ne dovoljujem, j — čuješ, slabo govoriti o Mili-ci. Ona me ni varala ne izdaja-t- la, ker ni sposobna laži. Naju so ločile nesrečne okolnosti, to->- da jaz' cenim v njej samostoj-d nost nazorov in ponosno, čisto ti dušo, ki mi je bila vedno odpr- 0 ta knjiga. Tudi moram reči, 11 da si nisem nikoli želel za ženo sužnjo, in dasi je v človeškem :- življenju poosebljena čednost lepa, — vendar mi je vse to ne- 1 zadostno in jaz imam rajši Mi- ■ ličine nedostatke in muhe. ■ Ko je videl, da je Vilma pre-bledela in se opotekla, je nadaljeval z mehkejšim glasom: — Oprosti, da ti moram govoriti take bridke resnice. Nikdar bi tega ne napravil, če nisi sama izzvala tega pogovora; I toda hotel sem z enim mahom odloČiti zadevo, da si ne bi de-- lala upanj, ki se ne morejo iz-l polniti, — O! Jaz sem te razumela, ' — je vzkliknila Vilma vsa iz ! sebe. — Ti še upaš, da se vrne? Toda zaman se tolažiš s tem | ■ upanjem: meni je znano, da se ( poroči s Kromskim. . . . — To sem vedel, — jo je ! ukazovalno prekinil grof, — • toda ali ni to vseeno? Milica je zdaj prosta in se more poročiti, s komur hoče. Ravno tako j je z menoj. Prost sem in že- ! lim tak ostati. Tvoje besede I dokazujejo samo to, s kako te- \ žavo kažeš svojo pohlevnost, ko I si ljubosumna in zahtevaš to, | do česar nimaš najmanjše pra- I vice. Kaj bi še le bilo, če bi I imela kakšno pravico do mene? I Namesto da se poganjaš za ne- I mogoče, bodi razumna, Vilma, { in ne odbijaj sreče? Vem, da f te doktor Roden ljubi, in on je I pošten človek, z vsemi umski- 2 mi in srčnimi lastnostmi, ki gj morejo osrečiti žensko. Vzemi I] ga in nove dolžnosti ti vrnejo || mir, a mož izleči tvojo dušo. £ — Moj Bog, — je zašepetal v mučni tegobi. — Ali še ni polna čaša mojega gorja? Zdaj ko je vsega konec, sem postal oče in za vselej mi je odvzeta ta najvišja sreča. Tedaj ga je popadla globoka nevolja. Kako si je drznila prikrivati mu tako va:žno stvar. Kdo je on, končno, da se ona tako drzno in kruto norčuje iz njega in njegovih najsvetejših pravic? Bala se je bržkone, da ji ne bi vrnil prostosti in bi se torej ne mogla poročiti z drugim, če bi on vedel, da je v blagoslovljenem stanu. — Le počakaj, ti že pokažem —! Motiš se, če misliš, da ti pustim sina. Na temelju njenega nedostojnega obnašanja bom zahteval takoj otroka, da I ne vzgoji v njem mojega sovražnika, — je zamrmral grof in prijel za pero. Napisal je pismo, polno težkih obdolžitev, ter zahteval, naj mu Milica takoj vrne otroka, če se hoče izogniti sodišču, ker ne bo imel nikakega obzira v tej zadevi. Na srečo bi bilo pismo odšlo šele naslednjega dne; v teku dolge noči brez spanja je gro-fova razsodnost premagala ostala čuvstva. Po resnem premišljevanju in vkljub raznim tegobnim mislim, ki so ga mučile -v glavi, je prišel do pametnega sklepa. Imel je sina, bitje, za katero je bilo vredno živeti in delati, ki je dajalo smoter njegovemu razrušenemu življenju. 7 i •J os. Zele iii i POGREBNI ZAVOD t**^* I Avtomobili in bolniški vo* redno m ob vsa Id ^.jlltD0 u ^ Jj Ml smo vedno pripravljeni t najboljio ^e^ j •602 ST. CLAIB AVENUE t**4' COLLINWOODSKI URAD8 152 E. 152D STREET T«*8