V Ljubljani, dne 27. junija 1929. — Številka 2. Ww O NAŠEM ORNAMENTU I N (i. A I? II. J A N K O O M A II K N Ornament je bistven del dekorativne umetnosti. zato se ni čuditi, da pri vseh večjih, kulturno močnih narodih raste in cvete ter se razvija, ker zavzema mesto, ki mu po vsej pravici tudi gre. Vsak utrip oblikujoče umetnosti najdemo na njem in vsako novo hoten je v umetnosti najde odmev v ornamentu. Zaradi tega je ornament življenje, ki mu diktira doba rojstvo in smrt, življenje, ki živi skozi veke tisoč življen j, ne eno samo. V današnji dobi enostavnih form. diktiranih po praktičnosti, cenenosti in izvest ni logiki v občutenju materiala, bi si človek mislil, da je ornament mrtev, pa so mu prav ti principi zapisali zakon življenja. Vsak material izpolnjuje s svojim bistvom sebi odgovarjajočo nalogo, različna kakovost istega materiala v svoji, le njemu lastni konstruktivnosti pa to nalogo le poživlja. Zato je ornament mogoč le tam, kjer je v skladu s konstruktivnostjo materiala. S tem ornament h' poživlja in dela material toplejši, bodisi z barvo ali formo. In to je njegova naloga. Za občutenje in hotenje današnje dobe sta bila potrebna velik razvoj in velika kultura, ki izvirata iz kontinuitete napredka in tehnike in ki dajeta pečat današnji dobi. Vsi smo pod tem vplivom, ker živimo danes, ni pa nam treba, da zabrišemo svojo individualnost, in to zlasti ne v ornamnetu. ki smo ga imeli tako bogatega in razkošnega. Naš ornament je bil pripoveden, pesem, pisana z iglo; danes je ornament arhitektura ploskve. Vse mislit ki so vodile do izražanja, so čuvstva. ki so skupna vsemu človeštvu, nacionalna v vsem pa je le forma, ki jo skrbno brusi ter pili napredek naroda v umetnosti, a ki nikdar no zabriše tistega, specifično narodnega. kar nam jo lastno in kar nas loči od drugih. Daši je dovolj vplivov, vendar ima, kar je ustvarjenega iz naroda samega, svoj lastni pečat, ki ga ne opazimo takrat, ko nastaja. In prav v tem tiči skrivnost razvoja in napredka. Jasno je po vsem tem. da nima prav nobenega zmisla. kratkomalo prerisovati naš stari ornament in ga ločno kopirati, ker bi bil s tem vsak napredek nemogoč. In če kje to velja, velja v u motnost i še posebej. L e i n d i v i d u a 1 n o podajanje in ustvarjanje v duhu današnjega časa, na podlagi ob-s t o j e č i h s i a r i h m o t i v o v, m o r e r o -diti te m e 1 j e naši b o d o č i n a r o d n i o r n a m e n t i k i. Polje, kjer moremo danes koristno uveljavljati ornament, je drugačno kot jo bilo nekoč. Civilizacija in napredek sla nam spravila vse naše bogastvo v muzej, če bi bili imeli svojo industrijo, bi bil danes naš ornament na visoki stopnji, ker bi se razvi jal iz potrebe in s časom. V industrijskih izdelkih smo dobili v ornamentiki tujo navlako in jo dobivamo še danes. Ta. nam vsiljuje tuj vpliv, ima pa pri vsem tem vsa j to dobro, da nas vleče s časom naprej in nam nehote razjasnjuje moderno stremljenje in današnje "hotenje. Ljudje tega ne vidijo, pač pa čutijo, zato je vsak poizkus, obuditi k življenju naš domač ornament, kakršen je bil, klavrno končal. Našemu ornamentu manjka razvojne dobe dodanes.Če hočemo koristno napredovati, nam ne kaže drugega, kakor da preskočimo to dobo in začnemo na podlagi danih motivov tam, kjer živimo danes. Za vsak ustvarjajoči duh je to tudi edina rešitev tega vprašanja. Danes imamo dovolj industrije, ki bi lahko ta stremljenja podpirala in nam s svojim delom tudi dala možnost, da se naš ornament poživi, ker edino tu je živi jenska potreba po ornamentu. Toda izmed vseh domačih industrij se tega, na žalost, danes zaveda le tiskarstvo, ki gre v tem ustvarjanju svojo gotovo razvojno pot k osamosvojitvi ud tujih vplivo\ in s tem svojemu velikemu kulturnemu delu nuprot i. O RAZLIČNIH TEHNIKAH TISKA IN NJIHOVIH POSEBNOSTIH II. TIPOGRAFIJA Tipografija je klasična tehnika Gutenber-gove iznajdbe. Njeno bistvo je v tem, da je liskalo, ki je vtem primeru imenujemo stavek, odnosno sestavek, sestavljeno iz posameznih tipov, izmed katerih vsak predstavlja bodisi lik. ki ga na odtisku vidimo v odtisnjeni podobi (črki, črti itd.), bodisi prazen prostor, ki ga na odtisku ne vidimo. Tipografija je tisk z vzbokline. Po tisku vidni liki so vzbočeni in z njih tiskamo. Po tisku vidni liki so črke, črte, znaki, okraski (med njimi obrobki), ostali tipi so nevidni in jih imenujemo slepi material. I)a moremo sestavljati posamezne tipe v stavke in sestavke, nam omogočata sistematična debelina in širina posameznih tipov in njihova enaka visokost. Višino tipov imajo praviloma posamezne tiskarne enako, debelina in Ši l ina pa se ravnata dosledno po tiskarski meri, in sicer po enoti, ki je 2660.del enega metra. Tipografija služi predvsem za proizvajanje (iskanega besedila, bodisi gladkega stavka ali stavka z različnimi znaki, ki so podobni črkam, ali stavka tabel in okraskov. Stavek nastane na naslednji način: Stavec ima na razpolago različne omare, v katerih imamo po mednarodno enako veljavnih pravilih razvrščene tipe.Omara za črke ima toliko predelkov, kolikor jih je potrebno za črke onega jezika, ki je v kraju navaden, in za ootrebni slepi material. Predelki črk odgovarjajo po svoji velikosti potrebi (množini) posameznih tipov. Stavec točno ve. kje leži kaka črka. z desnico jemlje drugo za drugo iz predelkov in polaga v nabiralnik. ki ga drži v levici. ter tako sestavlja besedo za besedo, stavek itd. Pri polaganju v nabiralnik stavi črko vedno s signaturo navzgor. Signatura je zareza. s katero je opremljena vsaka črka (glej sliko) in po kateri spozna stavec, h kateri vrsti črk spada. Med posamezne besede porazdeli primerne koščke slepega materiala tako, da je Vrsta s črkami spredaj in zadaj odrezana, ali jo spre v sredo, ali kakor je pač potrebno ter začne staviti novo vrsto. Analogno, kakor besede in vrste, nastajajo vsi stavki in sestavki. Za sestavljanja (stavljenje) je treba točnega poznanja vsega materiala najrazličnejših tipov, ki je zelo obsežen. l ipi so vliti iz zlitine, ki sestoji iz svinca, antimona in cina: drugi iz medi ali železa, nekateri so rezani v les. 11 KOVNA Kakor že povedano, jo podlaga in pogoj za slavljenje tiskarska mera, debelina in širina tipov sta matematično precizni. '/s (osminka) petita ’/4 (četrtinka) petita */4 (četrtinka) cieero V2 (pol) Va (Pol) petita cieero Debelino črke ali tipa vobče imenujemo po deblu. Za črke, črte, znake in polnila imamo naslednje d ebe line: enota -------- enot i _____ enote — briljant enote = diamant enot = perl enot = nonpareille enot = kolonel = pet it = borgis = garmond ali korpus 8 enot () enot 10 enot 12 enot cieero 14 enot = mi tel l() enot = tercia 20 enot = tekst 24 enot = dvojna cieero ali pol konkordance 28 enot = dvojna mitel ’2 enot = dvojna tercia "iti enot ~ mala kanon 40 enot — dvojna tekst ali velika kanon 48 enot = mala misal ali I konkordanca Namesto «mala kanon» se rabi običajno naziv " (tri) cieero; namesto «mala misal* pravimo 4 (štiri) cieero. Večje debeline imenujemo po debelinah v cieero: pet cieero. šest cieero itd. Pri slepem materialu, ki je navadno za 12 tipografskih enot nižji od črkovnega materiala razločujemo: prot ko ali Spačijo, kladice ali kvadrate, letvice ali reglete in prečke. Pretke (spat i j i) so ono polnilo, ki spada k črkam, in se razločuje po širini debla, in sicer razločujemo naslednje širine celec = širina je enaka debelini, polovičnih = širina jo polovica debeline. tretjinec = širina je tretjina debeline, četrtinec = širina je četrtina debeline, petinee = Širina je petina debeline, šestinec = širina je šestina debeline, osniinec = širina je osmina debeline. Pri večjih debelinah od petita imamo tanjše špaci je, ki znašajo osmi nko petita, od nosno eno enoto, imenujemo jih tanke pretke (tanki špa-ciji) ždi enotniki. Kladiee (kvadrati) so polnilo vseh debelin, ki imajo dve, tri ali štiri cicero širine. Imenujemo jih lako.da povemo debelino in potem širino kladiee, n. pr.: pol cicero kladiee na štiri cicero (ali eno konkordanco). BPRUMtElRjTllPOGRAFSlKlEIGABSTAVKAl rSBBBlSta 38S 5B BTSftRTtfftTTfSl IBTHff? PBEPT75I 11T3P f23SSSS S32S7? Big RS ihehbi ftfffffirti ffB irmsEnffsnm iBBBTin [j2J33jSI3 EC! SBsSC! irifTBffmBBTi | j [material. jISI S U ta fl.S E E: J iHiaa BpostčijiiH B|i)hratB| BSI' ■ mm PRIMER TIPOGRAFSKEGA STAVKA Vidne podobe črk so odtisnjene likovne ploskve, črne ploskve so odtisnjeni slepi material. Beli prostor okrog črk je meso. Spodaj je postavljena glava enostavne tabele s črkami, medenimi črtami in slepim materialom. r> [ n 1 o ž b n o Vsebina dne postaja obrni Vagonu štev. Teža Melink les rezan tesan Oglje Drva Prejemnik Naročnik Opomba ra8 kK Običajne letvice* (reglete) so osminka potita, četrtinka petita, četrtinka cicero, pol polita in pol eicoro debeli podolgasli kosi. ki so sistematično rezani v dolžinah od ene do šesl konkordanc. Močnejši kosi iste vrste, debeli eno, tl ve, tri ali štiri cicero ter dolgi od ene do šest konkordanc so prečke. To je običajni, za stavek potrebni slepi material te velikosti, v rabi pa so še prečke večjih dimenzij (lite navadno iz železa). Tipografski sistem omogoča sestavljanje gladkega stavka, tabel, številk, matematičnega stavka itd. v vseli pismenkah kulturnih jezikov. * Nemci razločujejo «Reglctten» od 4 cicero dolžine naprej in «Durclischiiss» od 2 do 4 cicero dolžine, toda io razločevanje v praksi ni potrebno. « Gutenberg Gutenberg Gutenberg Gutenberg Gutenberg Gutenberg Gutenberg Gutenberg Gutenberg Gutenberg Gutenberg Gutenberg Tipografijo uporablja danes skoro brez izjeme vsaka tiskarna, knjigoveznice jo uporabljajo za tiskanje naslovov na platnice. I ipi za knjigoveze so nizki in lili iz tršega materiala. ker knjigovez liska “običajno z razgretimi tipi. Knjigovez slepega materiala ne potrebuje. ker posamezne likovne tipe prilepi tja, kamor spadajo po svoji razporeditvi v stavku. Potreba čim hitrejšega stavljenja je bila povod, da so iznašli stroje za tipografsko stavljenje. lakih strojev imamo danes več vrst: Linotype, Monotvpe, Monoline,Typograph itd. Tipografski stavek se na različne načine prenaša v druge tehnike. Tudi o tem bomo še razpravljali. Perl Nonpareille Kolonel Petil Borgis Garmond ali korpus Cicero Mitel Terciu Tekst Dvojna cicero ali pol konkordance* Dvojna milel Gutenberg Gutenberg Mala kanon Malu misul ali I konkordanca Primer različnih velikosti črk. «Augustea» tvrdke Berthold-Stempel. (/"?.) Lovec. List za lov. kinologijo in riburstvo. Mesečnik. Izdaja Slovensko lovsko društvo. Urednik ing. Anton Šivic. l iska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani V. 4". Let. XVI. — 78./Luč. Poljudno-zuanstveni zbornik. Zbral Lavo Čermelj. Tiskala, izdala in založila tiskarna «Edinost v Trstu. 8°. Let. IV. 90 str. Priložen je zemljevid: Julijska, krajina. Politično-upravni in sodni pregled po stanju "51. decembra 1928. "9,/Mentor. Dijaški list. Izhaja vsakega 15. v mesecu desetkrat med šolskim letom. Izdaja Prosvetna zveza v Ljubljani. Urednik Blaž Poznič, l iska tiskarna «Sloyenija: v Ljubljani. V. 8°. 16. letnik. 1928/29. 80. Merkur. Avtentični poročevalec izžrebanj vseh tuzemskih loterijskih efektov, vseh žreba I n ih državnih in privatnih obligacij, železniških prioritet, založnic itd. Taksa-ciie vrednostnih papirjev itd. Izhaja mesečno I—2krat v Ljubljani. Za konzorcij lista in uredništvo Miro Jankole. liska tiskarna «Slovenija» v Ljubljani.4°.Leto II. 81. Misijoni, Katoliški. Splošen misijonski list. (dušilo Slovenske družbe za širjenje vere. Mesečnik. Izdaja Misijonišče. Urejuje Jožef Godina C . M. v Ljubljani, l iska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, V. 8". Let. VI., 1928/29. t/82. Mladika. Družinski list s podobami. Izhaja v Celju prvega dne vsakega meseca. Izda ja Družba sv. Mohorja v Celju. Urednik I . S. Finžgar, l iska Mohorjeva tiskarna v Celju. 4". Letnik X. J, 83. Mladina, Svobodna. Mesečnik za sodobna slovenska kulturna vprašanja. Izdaja konzorcij Svobodne mladine v Ljubljani. Urednik Ludvik Mrzel. Tiskarna J. Blasnikovih nasl. V. 8°. Let. II. 84. Mladost. Glasilo Slovenske orlovske zveze v Ljubljani. Izhaja 17. v mesecu. Izdaja konzorcij «Mladosti». Urejuje dr. Gregor Žerjav. l iska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. 4". Let. XXII. 83. Muzika. Nova. Dvomesečnik za vokalno in instrumentalno glasbo. Izdaja Glasbena « matica, v Ljubljani. Urednik Emil Adamič. Literarno prilogo tisku tiskarna «Slove~ ni jr* . d. z o. z. v Ljubljani, notni tisk izvršuje tiskarna Zlatibor v Beogradu. 4". Let. 11. B I B LIO G RAFIJ A ER ZA LETO 1929 (/86. Nameščenec, Privatni. Organ . Ponedeljek. Izhaja vsak ponedeljek zjutraj. Izdaja konzorcij «Jutra . Urejuje Ivan Podržaj, l iska Narodna tiskarna, d. d. v Ljubljani. 2". Leto III. [ 100. Popotnik. Pedagoški in znanstveni list. Izhaja MO. D. dne vsakega meseca. Izdajatelj Udru-ženje jugoslovenskega učiteljstva. V uredniškem odboru so dr. Franjo Žgoč, Anton Osterc in Ernst Vrane, liska Učiteljska II". tiskarna v Ljubljani. V. 8". Let. 50. (Šolsko leto 1928/29.) Posest. Narodno-gospodarski prometni vestnik. Prvi slovenski osrednji glasnik za celokupen realitetni promet. Izhaja po potrebi. Lastnica, izdajateljica in založnica . Slovenec, Amerikanski. Prvi slovenski list \ Ameriki. Glasilo Slov. kutol. delavstva v Ameriki in uradno glasilo Družbe sv. Družine v Jolietu; S. P. družbe sv. Mohorju v Chicagi, Zapadne slov. zveze v Denver. Colo., in Slov. ženske zveze v Zedinjenih državah. Izhaja vsak dan razen nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska Edinost publishing Co. Chicago, lil. 2". Letnik 58. Radost, Naša. (Mesečnik za sokolski nuraščuj.) /Dl. Slovenec, Ilustrirani. Tedenska priloga Slo-Urednik Ivan Bajželj. Izdaja in zalaga venca. Urednik Fr. Erjavec. Bakrotisk Jugoslovenski sokolski suvez v Ljubljani. Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. 4". l iska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. 8°. Leto V. Let. V. \/ 152. Slovenec, Koroški. List za politiko, gospodar- il 125. Rast. Vestnik Slovenske dijaške zveze (od 4. štev.: Študentovski list). Mesečnik. Izdaja Niko Kuret (od 4. štev.: konzorcij «Rasti»). Tiskajo J. Blasnikovi jiasl. v Ljubljani. 4". Let. II., 1928/29. Sadjar in vrtnar. Ilustrovan list za pospeševanje sadjarstva in vrtnurstva. Glasilo 124.. stvo in prosveto. Izhaja vsako sredo na Dunaju. Lastnik: Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: Žinkovsky Josip, tipograf na Dunaju X. l iska Lidova tiskarna Anton VIu-chat in družba na Dunaju V. 2". Leto IX. » Ullju OUUJUlOiTU lil » L UIUIOI. I V Sadjarskega in vrtnarskega društva za l/f*’. Socialdemokrat. Izdaja, urejuje in tiskaKmet- Slovenijo. Izhaja 20. dne vsakega meseca. Urejuje Martin Humek v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. 4U. Letnik XVI. \ 125. Samouprava. Uradno glasilo' in uradni list Ljubljanske in Mariborske oblasti. Izhaja enkrat na mesec — priloga Uradni list po potrebi večkrat. Izdaja Ljubljanski oblastni odbor. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. V. 8°. Leto 11. 121). Samouprava, Nova. Glasilo gospodarstva, prosvete in politike, izhaja vsakega 15. v mesecu. Izdajatelj in urednik Ferdo Jonke v Kočevju. Tiskarna «Slovenija; v Ljubljani. 2°. Leto lil. \/127. Skovir. Izhaja vsako drugo soboto. (Ilustriran humoristični polmesečnik.) Izdaja konzor- £ sko-delavska zveza v Ljubljani. Izhaja po potrebi, najmanj pa tedensko. Urednik Zvonimir Bernot v Ljubljani. 8°. Leto II. (Se nadaljuje.) FOTO C RAFIJ A Sorodnost in neposredna zveza tiska s fotografijo zahtevate, da ima «Slovenski tisk» tudi za fotografijo stalno rubriko in seznanja svoje čita-telje z novostmi na polju moderne fotografije. Vsaka grafična reprodukcija ima svoj original: risbo, sliko, a najčešče fotografijo. Nuruvno, da mora vsakega grafika pri kateremkoli reprodukcijskem delu zanimati original, t. j. fotografija. \/poredno pa ga mora zanimati tudi način fotografovega dela, ker le tako mu je mogoče preceniti tehnično stran fotografije in usmeriti svoje reprodukcijsko delo. Razvoj fotografije v zadnjem desetletju je usmerjen na eni strani v poglobitev pruve slike, na drugi strani pa v ona fotografsko-tehnična dela, ki dajejo fotografu možnost osebnega poudarka in vpliva na vsebinsko stran slike. Da nam bo pa mogoče pozneje podrobneje razpravljati o enem kakor o drugem, podajamo najprvo splošna navodila za one, ki se še niso dodobra seznanili s fotografijo. Kdor hoče fotografirati, mora imeti seveda fotografski aparat ali, kakor pravimo, k a m ero, kini nič drugega kot za svetlobo popolnoma zaprt zabojček. Ta ima na sprednji struni vdelano, na poseljen način vlito in brušeno steklo, zadnja stena pa služi za vstavitev fotografske plošče, na katero ujamemo sliko, ako spustimo skozi steklo na spodnji strani nekaj svetlobe. Fotografsko kamero si najlaže predstavljaš, ako podnevi v sobi zastreš vsu okna tako, da imaš v njej popolno temo. Edino pri enem oknu napraviš za oreh veliko odprtino, skozi katero se usipljejo svetlobni žarki v sobo. Tako predstavlja temna soba zaprt zabojček, odprtina v oknu fotografsko steklo ali lečo in nasproti ležeča stena pa ploščo, na kateri se napravi slika. Posebna svojstva te leče povzročajo, da nastane na plošči obrnjena slika, kur je gotovo že opazil vsakdo, ki je imel kedaj fotografsko kamero v roki. Dejstvo je. da je najvažnejši del vsake kamere leča ali objekti v. čim boljša je ta. tem čistejša bo slika. Nadalje je na kameri spredaj še priprava, s katero se objektiv odpira in zapira, la naprava se imenuje z a k I o p. Vsak boljši zaklop je tako urejen, da se more z njim ujeti trenutne posnetke do '/ioo sekunde, pri modernih kamerah celo do sekunde in več. Kamera je navadno zgrajenu iz trdega lesa, zadnje čase pa grade tudi cenejše vrste kamere le iz lahke kovine. Meh, ki tvori prav za prav notranjost kamere, je ali iz pravega ali pa iz umetnega usnja. Zadnjo stran kamere tvori v okvir vdelano motno steklo, na katerem pred posnetkom opazujemo in uravnavamo sliko. Svojstva posameznih delov kamere bomo pozneje še podrobneje pojasnili. Pri nakupu kamere je velike važnosti njena velikost. Predvsem si moramo biti na jasnem, v kakšne svrhe nam bo kamera služila, oziroma kako se nameravamo udejstvovati v fotografiji. Najbolj priljubljena amaterska velikost je 9 X 12 cm. To se pravi, plošča ali slika bo visoka 12, a široka 9 cm. Druge običajne oblike so še 6X9 in 10 X cm. Slednja daje sliko v velikosti razglednice. Nadaljnja važnost pri izberi je, ali se odločimo za sklopilo kamero ali kamero za navite filme. Pri prvih se uporablja plošča, pri zadnjih pa filmi. Razlika med obema je ta-le: Plošča je sicer težja od filma in manj pripravna za prenos, zato pa je trpežnejša, deluje sigurneje in-je za resno umetniško delo edino primerna, dočim je film lahek, torej primeren zlusti za fotografiranje na potovanju. V splošnem se uporablja film bolj za spominske posnetke, kjer se ne polaga važnosti na najboljši izdelek slike. \ tej smeri torej je voliti med obema vrstama kamer. Ako imam fotografsko kamero, moram najprvo vedeti, kako nastune fotografija in potem, kako je ravnati s kamero pred posnetkom. Ko sem si izbral predmet, navijem aparat na stojalo in uravnam na motnem steklu sliko tako, da je glavni del slike, navadno ono, kar je v sliki najbližje, ostro risano. Nato zaprem zaklop in ga s pomočjo tabele za osvetljevanje pripravim za sprožitev. Sedaj potegnem okvir z motnim steklom iz kamere ter namesto tega (lenem na ono mesto kaseto, v katero sem doma v temnici že vložil ploščo. Ko še iz kusete potegnem pokrov, je vse pripravljeno za posnetek. Z lahnim pritiskom na sprožilo se zaklop odpre, spusti v kamero na ploščo nekaj svetlobe in zopet sam zapre. Treba je še zapreti kaseto in delo pri posnemanju je gotovo. Sedaj se delo nadaljuje v temnici. Ploščo položimo v razvijalo ter jo pustimo v njem kakih ■t do 1 minut. Ko smo pri rdeči luči videli, da je plošča razvita, jo dobro operemo v čisti vodi in nato denemo v drugo, tako imenovano fiksirno kopel. V teku dobre četrt ure je plošča fiksirana ter jo sedaj moremo prenesti na svetlobo. Če pogledamo skozi tako izdelano fotografsko ploščo, vidimo, da je na plošči nastala slika. To, kar je bilo na predmetu posnetka svetlo ali belo, je na plošči temno ali črno, n. pr. bel, osvetljen zid je na plošči skoro neprozorno črn, temna mesta pa. n. pr. senčnat kot, so na plošči zelo svetla ali skoro popolnoma prozorna. Izdelano ploščo imenujemo negativ. Iz negativa napravimo pravo sliko na podoben način. Vzamemo fotografski papir, ga položimo na negativ, denemo oboje v poseben kopirni okvir in izpostavimo močni dnevni ali električni svetlobi. Nato papir razvijemo, kakor srno prej razvili ploščo, izperemo in fiksiramo. Na papirju dobimo verno sliko posnetega predmeta. Tako napravljeno sliko imenujemo p o z i t i v. To bi bili v glavnih obrisih najvažnejši fotografski procesi, o katerih pa hočemo v prihodnjih poglavjih podrobneje razpravljati. J. M. K. O NAŠIH TISKIH «Jakopičev zbornik«, ki ga je natisnila »Delniška liskama« v Ljubljani, je pomemben višek, ki gu je slovensko tiskarstvo doseglo na težki poti od jalovega in dulioinornega rokodelstva k umetnosti. Ves ta veseli, vse hvale in priznanja vredni napor, ki gu v našem tiskarstvu v zadnjem desetletju opuzujelno, do zdaj še ni rodil tiskarskega produkta, ki l>i se sitem mogel primerjati. Pomembno je na njem v glavnem pač to, da se v tem tisku harmonično skladuta na eni strani višek moderne tehnike in umetnosti, reprezentiranu z reprodukcijami s tiskom iz izdolbenim' v treh barvah in uspehi Plečnikove šole, na drugi pa drugocena dediščina store tiskarske umetnosti, ki je lepoto tiska iskala * JAKOPIČEV * • . s * * * I M ctfa * i * ZBORN1I4 s * * • ■ Vezava »Jakopičevega zbornika« po osnutku inž. arh. J. Omahna. Sivo platno, tisk s črno in rjavo barvo. (Rjava so svetlejša mesta.) in našla v harmonični skladnosti njegovih sestavin, ne p (znak > pomeni «postane ) hvaljen, misli-en > mišljen; iz n+j postane nj: nagni-en > nagnjen, zvo-ni-en > zvonjen, oznani-en > oznanjen; iz r + j postane r j: vari-en > varjen, uveri-en > overjen. — Le če je pred r kak soglasnik, se j izpušča, n. pr. ohrabriti — ohrabren, posrebriti — posrebren; iz b + j postane bij: pogubi-en > pogubljen, grabi-en > grabljen; iz p 4 j postane pij: kropi-en > kropljen; iz v + j postane vij: ozdraviti — ozdravi-en > ozdravljen; iz m + j postane mlj: omami-en > omamljen, zlomi-en > zlomljen; iz s + j postane š: nosi-en > nošen, okrasi-en > okrašen; iz z + j postane ž: gazi-en > gažen, vozi-en > vozen; iz d + j postane j: sodi-en > sojen, prismo-di-en > prismojen, zgrnil i-en > zgrajen; iz t + j postane č: ukroti-en > ukročen, omla-ti-en > oralačen, osramo-ti-en > osramočen. Paziti pa je treba, da glasu j in njegovih pravkar navedenih sprememb nimajo deležniki, ki se v nedoločniku končujejo na -eti: zaželeti — zaželen. Za glagoluik pa smo že spočetka povedali, da se tvori iz trpnopreteklega deležnika z obrazilom -je: torej: pletenje, zatrtje, razdrtje (in ne razdret je! zaroke, kot sem si iz nekega lista zabeležil), podrtje. poželenje (ne poželjenje!), hrepenenje, ko- prnenje, gorenje, žvrgolenje, hotenje; ravnanje, igranje, kupovanje; hvaljenji', mišljenje; nagnjenje (in ne nagnenje, kot sem čital v neki reprezentativni knjigi iz poslednjih časov), zvonjenje, oznanjenje (v Ljubljani je torej cerkev Marijinega Oznanjenja in ne Oznanenja, kot je večkrat najti po naših dnevnikih); varjenje (torej pravilno: tečaj zu avtogensko varjenje in ne va-renje!). mrcvarjenje, uverjenje, grabljenje, kropljenje, ozdravljenje, lomljenje, nošenje, gaženje, sojenje, grajenje, osramočenie itd. Kč. Pretečeno nedeljo ali preteklo nedeljo. Po večini čitumo v listih: pretečeno nedeljo, v pretečeni zimi, otečene roke, zamrznjena reka, otrpnjeni udje itd. Oblikovno so pretečen, otečen, zamrznjen itd. trpnopretekli deležniki, narejeni navidez popolnoma pravilno po zgoraj obdelanih pravilih. Zakaj so torej napačni? Iz neprehodnih glagolov*, ki pomenijo trpnost ali kako stanje, v slovenščini ne smemo tvoriti trpnopretek lega deležnika. Namesto njega rabimo tvornopretekli deležnik na -1, -la, -lo. — Ker pa so glagol i p r e t e č i, o t e č i. ste č i, u v e n i t i. vret i. r a s t i, z a m r z n i t i, u s a h n i t i, u gasil i I i, otrpniti tid. neprehodni in pomenijo trpnost ali kako stanje, zato ne morejo imeti trpnopreteklega deležnika in moramo torej v gornjih primerih rabiti tvornopreteklega na -I, -la. -lo: n. pr.: pretekli teden, otekla glava, stekla mačka, uvele rožo (to so tiste, ki so u venile), vrela voda, lepo rasel mladenič, zamrzla reka, usahli studenec, ugasli ognjenik, otrpli udje itd. Kč. * Neprehodni glagoli so tisti glagoli, ki ne morejo imeti nobenega dopolnila (objekta) |n. pr. stati — stojim, preteči — pretečem, umreti — umrem], ali pa nimajo dopolnilu v tožilniku, temveč v kakem drugem sklonu, ali se vežejo s predlogom |u. pr. |x>t robova ti česa, zaupati komu, hrepeneti po čem]. TERMINOLOGIJA Avtotipija — Autotypie bakrotiskar — Kuplerdrueker barvno somerje — Farbenton brušenje, gl. glajenje celec — Geviert cicero (velikost, debelina črk) — Cicero (Sehrift- grail, -Kegel) četrtinec — Viertelspatium čoln — Setzschiff, Zeilenschiff črke, naslovne — Titelschrift črke za besedila — Brotseh r i It držaj — Facette držaj, rokopisni — Manuskripthalter, Tenakel držaj, žarnice — Gliihlampenhalter enota, tipografska — Punkt, Corps fotografija — Photographie fundament, gl. podval glajenje (brušenje) — Sehleifverfahren li lupil ni k — I )iimpfe-Abzugs(Entweichungs) roli r izbadanje v stroju — Aussticheln (der Spicsso) in der Maschine izluganje, čelno — Frontauslegen izrez, ročni — Handausschnitt (beim /urichten) jačanje — Verstarkungsverfahren kladiea — Quadrat (Konkordanz) kliše, -ja, gl. ploskanica ključ za vijake — Schraubenschlussel knjigoveznica — Buchbinderei kolesce, ročno — Riidchen zum Regulieren mit der lland kolut — Rolle (Papier-) konci vrst, slepi — blinde Zeilenteile korektor — Korrektor korektura — Korrektur krtačenje strojnega stavka — Abbiirsten des Mascliinensatz.es lesorez — Holzschnitt letvica — Durclischuss, Reglette litografija — Litographie lom, križni — kreuzbruch lom, paralelni — Parallelbruch mazanje svežega tiska — Sclunieren des Irisclien Abdruckes mazal nik — F a r b e n (A u f t r a g) w a 1 ze motanie papirja — Rollen des Papiers nabiralnik — Winkelhacken naslovnica — litelzeile naslovnica, naglavna — Rolumncntitcl naprava, pihalna (pihalo) — Vorrichtung zur \\ inderzeugung naprava, sušilna — Trockem orriehtung naprava za čelno izlaganje pol — Vorrichtung I ii r Front-Bogenauslage neruvnost — Unebcnheit nož — Schneidemesser (bei der Schneideinaschine) noži, zgibalni (grebenasti) — Falzmesser nož za izsekavanje — Stanzmesser obrobek — Randlinie, Randeinfassung odlagališče — Ablegeplatz odlaganje — Ablegen (des Papiers) odsekavanje vrst — Abliacken der Zeilen okraski — Einfassung (Schmnek) okrogliti, izokrogliti — rundklopfen okvir za učvrščanje (sestavka) — Schliessralunen (f ii r die Satzform) osminec — Achtel(Haar)spatium ostrgavanje — Abschaben (beim Zurichten) ovitek — Uinschlag palice, izlagalne — Auslegestabe papir, prevlečeni — kunstdruckpapier perforiranje — Perforieren petinec — Fiinftelspatium pihulo, gl. naprava, pihalna pisava — Schrift ploskanica (kliše) — klischce ploskanica, črtna — Strichklischee plošča, tiskalna — Druckplatte podložek — Facettensteg podval — Fundament pola, makulaturna — Makulaturbogen pola, prirejevalna — Zutichtebogen pola, vmesna — Einschiessbogen pola za prodirno pisavo — Durchschriftpapier pola, zganjena — gefalzter Bogen polnilo — Ausschlussmaterial polovičnik — Halbgeviert ponatisk — Nachdruck pospravljati — aufraumen površina stavka — Satzflache jireček (pri stavnem stroju) — Querstiick prečka — Steg pretisk — Umdruck (Oberdruck) pretisk. nasprotni — Kontra-llmdruck pretka — Spatium priprava, glavna — Hauptzurichtung priprava za posnemanje vrst — Apparat zum Abhobeln der Zeilen prirejevalec — Zurichter pršenje — Spritzverfahren razlaganje — Ablegen des Schriftsatzes, der M atrizen razpreti — spationieren, dnrchschiessen raztenilnik — Reibivalze (Verreiber) robenina — Crat (an der Matrize) regleta, gj. letvica rezila (pri stavnem stroju) — Fuss- oder Seiten-messer rezila za perforiranje — Perloriermesser sestavek — Satzform sestavek, zaprt — gosehlossener Sntz spreti — aussehliessen (die Zeile) stavek (v tiskarskem smislu) — Sat/, stavek, gladki — glatter Satz stavek, matematični — matematischcr Satz stavek, strojni — Maschinensatz stavek številk — Ziffernsatz stavek tabel — Tabcllonsatz stojalo, prirejevalno — Zurichtepult stran, naslovna — Titelseite stran, notranja naslovna — Schmutztitel stroj, Brehmerjev rekordni zgibalni — Brehmers Rekord-Falzmaschine stroj, otiskalni, za oblikovni valj znamke M. A.N. — M. A. N. - Formzylinder-Abdruckmaschine stroj, rezalni — Schneideinaschine stroj, stavni — Setzmaschine stroj, tiskalni — Druckmaschine stroj, tiskalni, s čelnim i/.laganjcm pol, znamke M. A. N. (sistema Front-Terno A F III) —Front- Terno A F 111, M. A. N. - Druckniaschine mit Frontauslegung fiir Bogen stroj za krtačenje strojnega stavka — Maschinen-satz-Abbiirstmaschine stroi, zgibalni — Falzmascliine stroj znamke M. A. N. za tisk iz izdolbeniiie za istočasni prvi in protitisk — M. A.N.-'Tiefdruck-masehine fiir gleichzeitigen Schbn- und VVider-druck strojnik — Maschinenmeister šestinec — Sechstelspatium tisk, barvasti — Farbendruck tisk, enobarvni, iz izdolbeniiie — Einfarhentief-druck tisk, običajni — Buchdruck tisk, offsetni — Offsetdruck tisk, |)isan — Buntdruck tisk s tremi barvami — Drei farbendruck tisk, vzbočen — Pragedruck tisk z gumija — Guinmidruck tisk z želatine — Lichtdruek tiskalna ploskev — Druckflache tiskanje — Drucken tiskarna — Druckerei trak, dovajalni — Transportband trak, papirni — Papierband trak, potiskani — bedruckter Papierstreifen tretji nec — Drittelgeviert učvrstiti (sestavek) — sch Hessen (die Satzform) umik, umekniti — Einzug, einziehen usmerjevalka, glavna (za |>ole) — VValzenmarke usmerjevalka, stranska — Seitenmarke valj, aluminijasti — Aluminiumvvalze valj za protitisk — Widerdruckwalze vijačnik — Schraubenzieher vijak — Schraube vzboklina — Relief vzporednica — Marginclie založki — Blindmaterial završiti vrsto — ausgehen lassen (die Zeile) završek — Ausgang (der Zeile) zgib — Falz zgib, knjižni — Buchfalz zgib, križni — Kreuzfalz zgib Leporello — Leporellofalz zgib, pisemski — Brieffalz zgib, registrativni — Registerfulz zgib, valoviti — Zickzackfalz zgib, zavoj ni — Wickelfalz zgib, žepni — I aschenfalz zgibanje — Falzen zgibanje, ročno — Falzen mit der Hand zvitek, papirni — Papierrolle žlebi na — Fiihrung žinek, žmeka — Schraubenmutter MERCINA IN DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA 8 TELEFON ŠT. 2232 GLAVNO ZASTOPSTVO IN SAMOPRODAJA ZA SLOVENIJO VSEH IZDELKOV TOVARNE ZA DOKUMENTNI IN KAR l’NI PAPIR BRATJE PLATNIK, RADEČE ŠTAMPANO NA ZAKLOPNOM STROJU „ P H O N I X “ TVORNICE J. G. SCHELTER & GIE S E C K E, LEIPZIG GENERALNO ZASTUPSTVO ZA SMS „C H ROM O S" D. D. * ZAGREB, BEOGRAD