PRIMORSKI DNEYHIK ________GLASILO OSVOBOPiLNE Lgto. V - Cena 15 lir - 10 iuaolir - 2.50 din_ FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST petek l8. februarja 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale Štev. 41 (1131) Vprašanje tržaškega guvernerja včeraj pred Varnostnim svetom kol kandidata za tržaškega guvernerja H. rlueckiger je švicarski polkovnik in bivši minister v Moskvi in ga je za tržaškega guvernerja že oktobra 1947 predlagal britanski delegat A.Cadogan LAKE SUCCESS, 17. — SOVJETSKI DELEGAT JAKOB MALIK JE DANES POPOLDNE NA SEJI VARNOSTNEGA SVETA IZJAVIL, °A BI SOVJETSKA ZVEZA SPREJELA KANDIDATURO ŠVICARSKEGA POLKOVNIKA HERMANA FLUECKIGERJA, BIVŠEGA ŠVICARSKEGA MINISTRA V MOSKVI ZA TRŽAŠKEGA GUVERNERJA. Polkovnik Flueckiger je v septembru 1945 vodi! švicarsko dele- gacijo, ki je vodila pogajanja s sovjetsko misijo o repatriaciji vojnih ujetnikov, ki so zbežali v Švico, in za repatriacijo sovjetskih beguncev. Pozneje, in sicer do leta 1945, je bil opolnomočeni minister v Moskvi. Malik je pripomnil, da je ime polkovnika Flueckigerja predložil prvikrat v seznamu kandidatov za tržaškega guvernerja v oktobru 1947 britanski delegat Sir Alexander Cadogan. Hitajslii nacionalisti odvažajo zlat denar NANKING, 17. — Ministrski predsednik Sunlo je po dolgem zasedanju vlade javil, da ni podal ostavke začasnemu predsedniku republike. Začasni predsednik Licungjen je guvernerju osrednje kitajske banke ukazal, da naj prekine natovarjanje zlatega in srebrnega denarja, kj je last državnega zaklada. Ista vest dodaja, da so v Šanghaju že vkrcali velike količine zlatega in srebrnega denarja za Formozo. V Pekingu so v zadnjem času aretirali 10 kuomintangovih agentov. med katerimi je tudi bivši predsednik občinskega sveta. Tega smatrajo za krivega smrti 10 študentov. Študentje v Pekingu so namreč lani 5. julija demonstrirali ter napadli stanovanje predsednika občinskega sveta, ker je izdal odlok, da morajo vsi študentje, ki so pobegnili iz Mandžurje, na nabor. Drugi aretiranci so pa obtoženi, da so razpečavali po Pekingu ponarejene bankovce in da so skrivali orožje. Ljudska skupš&šaa Pismo dr. Beblerja Sprejela državni proračun za I.194-9 namestnikom za Avstrijo Plan proračuna znaša preko 6 milijard dinarjev - Velik porast investicij v proračunskem letu 1949 - V načrtu so velika melioracijska dela -Republiška industrija bo dvignila proizvodnjo za 18 odstotkov - Proizvodnja lokalnih podjetij bo v veliki meri zadostila potrebam ljudstvu sku^-^^^V J7- — Ljudska milijonov v republiškem investicij- krm^$<5ina LRR ie včeraj popoldne skem planu ter 58 milijonov iz Ca razpravo o proi*ačunu za la m19*9, 7e soglasno spreje- in 7QVi Pr°račun znaša 4 milijarde , 793 milijonov dinarjev, t. j. pre-" ® milijard, če se upošteva zne-'p \ milijarde in 300 milijonov inarjev, iz dohodkov republiških Poletij.za mvesticije. kupščina je tudi potrdila ured- Dom h ie izdala vlada LRS na LRs 2a!fona ° pooblastilu vlade K za izdjanje uredb na področju narodnega gospodarstva. ie . odobritvijo novega proračuna s ri'Ie .2aključilo drugo izredno za-anje ljudske skupščine, seri debato 0 proračunu je pred-jjr . Planske komisije Sergej j a,J“der v svojem ekspozeju pou-1949'iU“ mvnaiicijskl plan od leto jo ' znaša 2 milijardi 703 mili-bosf. ,.mariev- zagotavlja izvedbo avljenih proizvodnih nalog, vajvečji porast napram letu 1948 j{*)0 'nvestieije dvigne. v kmetijstvu, ki Jo na preko 300% in zna- ciip Preko 170% več kakor invesli- 194« V, kmetiSstvu v letu 1947 in J'8 skupaj. me,?!°S 50 Predvidena tudi velika racijska dela, in sicer za 68 zveznih sredstev. Pristopilo se bo k sistematični melioraciji Prekmurja, ki bo dala 50.000 ha novo urejenih površin. Omenil je še melioracijo Pšate pri Domžalah, ki bo velikega pomena za preskrbo Ljubljane s poljskimi pridelki. Začela se bodo tudi raziskovalna dela za melioracijo Cerkniškega jezera, ter prva dela za ekonomsko najprimernejšo rešitev problema Ljubljanskega barja. Skupni znesek investicij v kmetijstvu bo znašal v Sloveniji 1,104.000.000 dinarjev. Proizvodni plan gozdarstva je napram letu 1948 povečan za 60% in investicije se dvignejo na 184% napram izvršitvi v letu 1948. Predvideno je r51 milijonov ah oko, ca- -letjma vseh investicij za gradnjo gozdnih cest, ki bodo odprle nova ali manj izkoriščena gozdna področja. Za pogozdovanje, ureditev gozdov in urejevanje hudournikov je predvideno skupno 44 milijonov dinarjev ali 40% več kakor v letu 1948. Investicije v industrijo znašajo skupno brez družbenega standarda 339 milijonov. Investicije za zdravstvo se povečajo za 68% napram Po vsej Italiji Se nadaljujejo stavke ii . # rudarji, državni, bančni in tulisiilni nanicščcnci • 0 očno borijo /,a svoji; pravico - Slavka tudi 323.(11)0 K’ naniKšcBncov in 280.000 delavcev kemijske industrije bolj si.iV' Medtem, ko se vedno 'n stavk!°t?° vs°j .dr*avi protesti darjev d . vlnarskih delavcev, rušilnih’ dr2aynih- bančnih in tek-b^daljui i cev’ se strnjeno nameščen vka 325-000 občinskih opravi,C6V. *n 5e za Ponedeljek "ih žel „stavka 70.000 avtobus- ^Ščencev vfer!1? lDramvajfih, na‘ favko 280 000 Je ■ P ° V nike ter takoj prenehati z vojaškimi operacijami. Predsednik Varnostnega sveta pa je predlagal, da se ugodi prošnji komisije OZN v Indoneziji, ki je prosila za odlog petnajst dni, t. j. do 1. aprila, za predložitev svojega poročila. "strij e. delavcev kemijske »a začel * kemijskih tovarnah n delav!-Pas,vno stavko, pri kate-^"di P.° številno sodelujejo. Anicah SČ?nci pri avtobusih, že bodrv !n tramv^jih so odločeni, "° stavko P°nedeljek začeli 24-ur-^°?odbo ' S* Pr*k°rijo delovno baVpostaia tud‘ borbi* me ri delavcev za zviša- vsoh 'n v obrambo industrije, k stavk-, poročajo, da čolnom cmskih nameščencev Borh “spela. delavci° ?"tZače,i tudi kmetijski farnih' o ' zahtevajo reformo a-P°lovinaJ?0°° b- Zveza kolonov in "darila nmJ,? n" svoj! seji po ob tesni P poostritve borbe ’avskimi ka??Zan°Sti z dru8imi de-111 Kategorijami „ —ib ministrov "srslialioiih držav .brili so Ve"a plana- Odo- Sk!eP '> ustanovitvi posve ^Paaka. e Pod Predsedstvom \jaB*K'B Molanilslio »s sike resolocllu VS Zveza t' ... n05' : n s™ doDO'dne pred Var-^ado kriče4"'P "btožila holandsko tu 2g • Spreieta v Varnost'1*01^' “ C ''^andske K,°Vala' da m’>' doneztj^g ob.lasti izpustitl Jt' ki so jih ?Lrb‘lkansk« vodi-2adrževale kot ujet- Svojevrstna stavka carinskih nameščencev PARIZ, 17. — Od 28. februarja bodo carinski nameščenci začeli svojevrstno «stavko». Strogo se bodo namreč držali predpisov postopka na mejah in v pristaniščih, kakor tudi na letališčih. Posledica tega bo, da bo v potniškem prometu prišlo do velikih zamud, kajti kakor pojasnjuje sindikat omenjenih nameščencev, lahko traja pregled navadnega kovčega, če se izvrši skrbno in resno, tudi 2 uri in pol. letu 1948, na 124,100.000 dinarjev. V družbenem standardu odpade razen investicij za stanovanja še 49 milijonov 415 tisoč din. na vodovode in kanalizacijo, na ostale komunalne uprave, na šole, bolnice itd. Podpredsednik vlade in minister za industrijo dr. Marijan Brecelj je govoril o republiški industriji v Sloveniji in poudaril, da bo letos ta industrija dvignila svojo proizvodnjo za 18% v primeri z lanskim letom. Lansko leto je industrija v Sloveniji za 20% prekoračila proizvodnjo iz leta 1947. Letos bo industrija v Sloveniji proizvajala pisalne stroje, kolesa, razna merila in optične instrumente, razne elektrotehnične predmete, fotografske filme, organska barvila za tekstilno industrijo ter vrsto arugih strojev in predmetov, ki se do sedaj niso proizvajali v Sloveniji. Leta 1948 je republiška industrija v Sloveniji izvedla svoj proizvodni načrt za 105,5%. V teku leta so začele obratovati razne tovarne uten-zilij, keramičnih izdeikov, volnenih tkanin, športnega obuvala in sadnih konserv. Delovni doprinos industrije se je zvišal za 17%. Z u-vedbo nad 470 osnutkov za racionalizacijo in novatorstvo so industrijska podjetja prihranila okoli 17 milijonov dinarjev. Med debato je govorila tudi tov. Lidija Sentjurc, minister za komunalne zadeve ,ki je poudarila, da se je lansko leto lokalno gospodarstvo v Sloveniji utrdilo z ustanovitvijo preko 2700 podjetij. Ljudski odbori so zgradili 195 objektov kapitalne izgradnje in 341 objektov družbenega standarda, za kar se je uporabilo 855 milijonov C' i rjev. Letos bo proizvodnja lokalnih podjetij lahko v veliki meri zadostila potrebam širokih ljudskih množic. 45% zmogljivosti lokalne industrije bo proizvajalo predmete tekoče potrošnje za dodatno racio-niranje na prosto prodajo. Krajevna podjetja v Sloveniji so začela z izkoriščanjem krajevnih ležišč premoga, začela so proizvajati margarin, izdelovati keramične izdelke, lončevino itd. Govorili so še minister Jože Levstik o problemih kmetijstva, Tone Fajfar o nalogah gozdarstva in lesne industrije, Jože Borštnar o trgovini in preskrbi v letu 1948 ter o njunih nalogah v letošnjem letu, minister za delo Ivan Regent o nalogah mobilizacije nove delovne sile, predsednik kontrolne komisije Viktor Avbelj, minister za prosveto dr. Jože Potrč o uspehih in nalogah kulturno-prosvetnega dela, minister za zdravstvo dr. Marijan Ahčin in drugi. LONDON, 17. — Pomočnik jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Aleš Bebler je danes popoldne poslal konferenci, ki razpravlja o mirovni pogodbi z Avstrijo, pismo, v katerem jo obvešča, da želi namestnikom štirih zunanjih ministrov pojasniti stališče beograjske vlade o avstrijski mirovni pogodbi. Pomočniki so danes razpravljali o sovjetski zahtevi, da Avstrija plača po pogodbi Sovjetski zvezi 150 milijonov dolarjev za nemško imetje, ki se mora vrniti Avstrijcem. Zapadni delegati so oporekali, češ da bi Avstrija ne mogla plačati tako velike vsote v zamenljivih devizah, ne da bi pri tem občutno trpelo njeno gospodarstvo. Predlagali so plačilo v naravi in v obrokih na daljšo dobo. Sovjetski delegat Zarubin pa je vztrajal na svoji zahtevi, da plača Avstrija 150 milijonov dolarjev v zamenljivih devizah, bi jih mora položiti v 6 letih. UDeiaaaon izvoljen za predsednika Izraela JERUZALEM, 27. Včeraj je bil izvoljen za predsednika države Izrael dr. Chaiin Weizmann. Za pred5ednika sta kandidirala dva kandidata: Weizmann, kandidat «Mapaia», in prof. Jožef Klausner, kandidat desničarske stranke. Pred volitvami je ob precejšnjem presenečenju predstavnik laburistične levice izjavil, da bo podpiral Weiz-inanna, predstavnik komunistov pa je izjavil, da komunisti ne bodo volili za nobenega od obeh kandidatov. kajti niti prvi niti drugi ne moreta predstavljati večine izraelskih delavcev. Weizmann je bil izvoljen s 86 proti 15 glasovom, 15 glasovnic je bilo praznih, 4 poslanci so se pa glasovanja vzdržali. Novi predsednik je že prisegel. V skladu z ustavo, ki je bila včeraj izglasovana, je začasna vlada podala ostavko predsedniku Weiz-mannu. Skoraj gotovo bo tudi naslednjo vlado sestavil Ben GUrion. Boji na Koreji PARIZ, 17. (AFP) - Radm Moskva je objavil, da so bili v prvi polovici februarja ostri boji med uporniškimi silami in policijo ter vojaškimi četami iz Seula v korejski pokrajini Jengvan Kohin Hajan. V pokrajini Hijanam se partizanski odredi stalno bore proti enotam policije, katerim povzročajo hude izgube. maja 1948. pred sodiščem se pa mora zagovarjati tudi Ioannis Anagno-stopulos, ravnatelj neke časopisne agencije in lastnik važne založbe, češ da je skrival dokumente, ki so pripadali tej skupini komunistov. Včeraj zjutraj so v Atenah usmrtili devet demokratov, ki so bili obsojeni na smrt, ker so pomagali partizanom; danes zjutraj so v A-tenah usmrtili 6 demokratov, jjj so jih obsodila na smrt vojaška sodišča v Kastoriji in Florini. Drugega februarja ao monarhofašisti v La-rissi ustrelili dve ženski, tri osebe pa so obsodili na smrt. V Tripolisu je bila obsojena na smrt neka ženska. Četrtega februarja so monarhofašisti v Argostoli ustrelili duhovnika Mihaila Kristijasa. VARŠAVA, 17. — Holandska in Poljska sta podpisali novo pogodbo, po kateri bodo znašale trgovinske zamenjave med obema državama v tem letu 57 milijonov florintov, t. j. okrog 5 in pol milijona šter-Iingov, kar je dvakrat toliko kot v letu 1948. Proračun PuSja znaša 81 RilliiBiiov dinarjev REKA, 17. — Letos bodo porabili 30 milijonov dinarjev za večje stavbe in za dvig življenjske ravni prebivalstva v Pulju. Skupni proračun za mesto Pulj za letos znaša 81 milijonov dinarjev. Od te vsote je 11 milijonov dinarjev določenih za ljudsko vzgojo. V Jiiglislinii naslajajo netiš zadruge BEOGRAD, 17. — Po vsej državi se hitro nadaljuje ustanavljanje poljedelskih delovnih zadrug, za kar je dal iniciativo drugi plenum centralnega komiteja KPJ. V pokrajini Subotice je bilo v zadnjih dneh ustanovljenih 6 novih poljedelskih delovnih zadrug, v katerih je včlanjenih 313 družin, štiri druge se pa ustanavljajo. V pokrajini Kikinde je bilo do preteklega leta 13 zadrug, ki so se ves čas ugodno razvijale, bodisi s stališča utrditve organizacije kakor s stališča povečanja proizvodnje. V zadnjih dneh so kmetje množično pristopili k tem zadrugam. V kratkem času je pristopilo 1470 družin k že obstoječim zadrugam, ustanovljenih pa je bilo tudi 8 novih. V dveh vaseh so vse družine včlanjene v zadrugah. Resolucija antiJašis tlčnlh žena VI. okraja ZA ENOTNO IN SKUPNS praznovanje 8. marca in 1. maja Na svoji okrajni konferenci dne 14. t. m. so slovenske in italijanske antifašistične žene proučile zunanji in notranji politični položaj ter konkretne naloge, ki Jih postavlja prednje protiimperlalistična borba. Na osnovi tega so sprejele sledečo RESOLUCIJO 1. Anglo-američki imperialisti, zvesti svoji politiki kršenja mednarodnih obveznosti in pogodb, dajajo odkrito podporo reakcionarnim silam v njihovih težnjah po revizionizmu in priključitvi Trsta k Italiji. 2. Upravne volitve, ki imajo politični značaj, naj jim pomorejo spremeniti Trst v vojaško oporišče in naj pripravijo pot revizionizmu, kar nam dokazuje tudi nedemokratičnost volivcih priprav. 3. Od spora, ki ga je v demokratičnem gibanju izzvala resolucija I.U. si obetajo, da bo na bodočih volitvah zmagala reakcija in da bodo tako lahko uzakonili vse protiljuaske ukrepe, pred zunanjim svetom pa se izkazali kot demokrati. 4. Uresničenje teh imperialističnih načrtov bi globoko prizadelo vse tržaško delovno ljudstvo in s tem tudi tržaško ženo, ki je njegov sestavni del. Z vsemi svojimi silami se jim moramo upreti ter jim dokazati svojo borbeno enotnost v okviru Slovansko-italijanske ljudske fronte. 5. Manifestacija naše enotnosti morajo biti praznovanja S. marca In prvega maja, na katerih moramo kot druga leta pokazati moč tržaških ljudskih množic. 6. Le naša strnjenost in dosledna borba proti imperializmu bo pripomogla tržaški ženi do uresničenja njenih pravic, le z njo bo pomagala utrjevati pozicije miru in demokracije v svetu. Smrt fašizmu — Svoboda narodu ! (SLEDI 131 PODPISOV) Bili! iii LJUBLJANA, 17. — Letos bodo otvorili v Sloveniji več modernih tovarn za obdelavo lesa. Les predstavlja namreč 70% celotnega izvoza republike Slovenije. Na ta način bo lesna industrija v Sloveniji narasla za 230% v primeri z letom 1946. Danes izdelujejo številne stroje za nove tovarne v slovenskih tovarnah, medtem ko so jih pred vojno uvažali iz inozemstva. Sporedno z povečanjem proizvodnje lesne industrije bodo povečali tudi gozdne površine. Načrt določa pogozditev 3600 hektarjev. Po osvoboditvi so pogozdili 3000 hektarjev. BEOGRAD, 17. — Po vsej državi so velike priprave za proslavo 8. inarca, mednarodnega dne žena. Dve laži v (Ob politični noti glasila KPI glede Trsta) Kakor poroča včerajšnji «11 Im- ' voratore» je glasilo KP Italije «Unita» v svoji včerajšnji številki objavilo apolitično noton v zvezi s sedanjim razpravljanjem o tržaškem guvernerju pred Varnost-nom svetom. V tej politični noti beremo med drugim tudi sledeče: «Niti' v sedanjih okoliščinah ni da bi mislili, da bi si ZDA hotele napraviti Tita za sovražnika zaradi De Gasperijevih in Sforzinih lepih oči: kvečjemu se lahko predpostavlja, da bi bil Washington danes bolj dovzeten za šovinistične zahteve (rivendicazioni) Beograda in za mešetarjenje z njimi 'za koncesije na drugem terenu, kakor pa zadostiti dvomljivim težnjam uslužnega De Gasperija in Sforzes. Kolikor nam je znano, se pred sedmimi meseci glasilo KPl ni tako izražalo o jugoslovanskem stališču glede Trsta. Kolikor nam je znano, omenjeno glasilo tudi tedaj, ko mirovna pogodba z Italijo, s katero je bilo ustanovljeno Tržaško ozemlje, še ni bila podpisana, jugoslovanskih zahtev glede Trsta ni imenovalo ešovinistič-ne zahteve». Vsakemu resničnemu demokratu, posebno pa vsakemu komunistu, je jasno enkrat za vselej, da jugoslovanske zahteve niso bile šovinistične, ampak so slonele na z marksistično-leninističnega stališča globoko utemeljenem zaključku, da mora mesto, kakršno je Trst, nujno spadati v sklop etničnega področja tiste dežele, na katerega ozemlju se nahaja. Zaradi tega so tedaj zagovarjali priključitev Trsta k Jugoslaviji vsi resnični demokrati na svetu (razen KP Italije), vse države z ljudsko demokracijo na čelu s Sovjetsko zvezo, ker je bilo to v interesu demokratičnega protiimperiali- WALLACE OBSOJA ATLANTSKI PAKT Ta pakt označuje pot, ki vodi do vojne - ZDA in Velika Britanija se vračajo k predvojni protisovjetski politiki ATF.NE, 17. — Komunističnega sindikalista Dimitrija Papparigasa. člana CK grške KP Markezina in Hainogla in še enajst vidnejših komunistov iz Aten bodo postavili pred vojaško sodišče z obtožbo, da so pripravili atentat na pravosodnega ministra Hristosa Ladasa 10. NEW YORK, 17. — Wallace je v nekem svojem govoru označil atlantski pakt kot nov usodni korak, ki vodi k politiki vojne med dvema svetovoma. Dejal je: Čeprav se je ta pakt predlagal kot branik proti napadu, je njegov pravi namen potegniti nov sanitarni pas proti Sovjetski zvezi. S pomočjo vojaškega zavezništva napadalnega značaja bi ta pakt prevzel mesto Združenih narodov, ki predstavljajo najboljše upanje za mir. Ta pakt ne začrtuje poti, ki vodi do miru Wallace je dalje poudaril, da v času, ko gre gospodarstvo ZDA krizi nasproti, je ameriška vlada tajno na delu skrivajoč se za svojo ((dvostrankarsko zaveso» in izkorišča Marshallov načrt, da si zajamči vojaška oporišča ob mejah Sovjetske zveze. Deial je dalje, da vojaška baza na Norveškem ne zadošča potrebam delavcev tovarn v Los Angelesu. Vkrcavanje težkih tankov, namenjenih v Luksemburg ne pomaga revnim kmetom v Kansasu. Ne moremo oborožiti zahodne Evrope za ceno milijard dolarjev, ki jih bomo morali vsako leto izdati poleg izdatkov 15 milijard za oboroževanje, ki jih že vzdržujemo, ter hkrati skrbeti za to, da bi v ZDA vladala blaginja. Vse to lahko dovede samo do gospodarske krize in do vojne. Wal-lace je dalje zahteval, naj ZDA takoj prenehajo s politiko hladne vojne proti Sovjetski zvezi in de- jal: Pred dvema letoma se je politika hladne vojne in trde roke prikazovala ameriškemu ljudstvu kot sredstvo za sklenitev dogovora s Sovjetsko zvezo in za ohranitev miru v svetu. Danes ponuja Stalin mirovni pakt in vsestransko razorožitev. Kljub temu naša uprava odgovarja s tem, da pospešuje oboroževanje in hladno vojno. Prvi korak, ki ga moramo napraviti je ta, da sprejmemo Stalinov predlog, ki je tretji v dveh letih, ter začnemo pogajanja za sklenitev splošnega dogovora, mirovnega pakta in konvencije za medsebojno razorožitev. Ce te ponudbe ne sprejmemo, bo to stalo ameriško ljudstvo v prihodnjem letu težke milijarde za izdatke za hladno vojno in nas bo dovedlo še bolj na pot, ki vodi do gospodarske krize in do vojne. Sovjetska revija «Novaje vremja» piše v članku, posvečenem sovjet-sko-ameriškim odnosom, da odklonitev Stalinovih predlogov kaže, da se ZDA in Velika Britanija vračajo k predvojni protisovjetski politiki za izolacijo Sovjetske zveze. Komentarji v anglo-ameriškem tisku o odnosih med Moskvo in Wa-shingtonom po odklonitvi Stalinovih predlogov kažejo, da angleški in ameriški poTtiki nočejo razpravljati o možnosti sodelovanja s Sovjetsko zvezo. Vzrok je v tem. da vidijo v Sovjetski zvezi glavno oviro za izvedbo njihovih načrtov gospostva nad svetom. Pod naslovom «,.Kritiki” se po. služujejo gospodarskih načinov, ki so jih prej kritizirali» objavlja «Borba» članek, v katerem piše, da mnoge države ljudske demokracije uporabljajo gospodarske načine podobne tistim, zaradi katerih je morala Jugoslavija, odkar je bila objavljena resolucija Informbiroja, prestati toliko napadov in klevet. Članek navaja Za primer Albanijo. ki je uvedla jugoslovanski sistem vezanih cen, čeprav so albanski državniki še do nedavna ta sistem kritizirali. Omenjajoč pomoč, ki jo je nudila Jugoslavija Albaniji na vseh področjih, piše «Borba», da je bila Ui pomoč dana v raznih oblikah. n. pr. tudi tako, da so bili vod:lnim albanskim kadrom posredovani rezultati izkušenj, ki so Si jih pridobili jugoslovanski državni voditelji v teku socialistične izgradnje države. Tako se je Albanija okoristila tudi z jugoslovanskimi izkušnjami glede sistema zagotovljene preskrbe in vezanih cen. V Jugoslaviji je bilo mogoče zaradi porasta industrijske proizvodnje v Iz Washingtona javljajo medtem, da se bodo razgovori med ameriškim zunanjim ministrom Acheso-nom in poslaniki držav bruseljskega pakta nadaljevali prihodnji teden. Švedski vladni predsednik Er-lander je včeraj potrdil željo Švedske, da ostane nevtralna. V zvezi z nameravanim potovanjem generala Eisenhowerja v Grčijo in Turčijo se sedaj zopet govori o sredozemskem paktu, posebno odkar je turški zunanji minister obiskal Bevina in Schumana. To je tudi potrdil turški zunanji minister Sadak, ki je izjavil, da se je o tem razgovarjal s Schumanom. 15. februarja pa je iz zahodne Nemčije prišlo v Turčijo 47 ameriških letal. Sovjetski sindikalni list «Tri'd» poudarja, da je sredozemski pakt spopolnitev atlantskega pakta in naperjen proti Sovjetski zvezi. Potovanje Eisenhovverja ima ramen preučiti vojaške možnosti sredozem-skih držav: Italije, Španije, Grčije : i Turčije. Priznanje Izraela in Transjordanije pa kaže, da ZDA delujejo na Srednjem vzhodu in v Sredozemlju ravno tako kakor v zahodni Evropi. stičnega tabora v svetu. Ce bi bile' torej jugoslovanske zahteve šo-vinistične kot trdi «Uniid», bi se svetovni demokratični tabor s Sovjetsko zvezo na čelu prav gotovo z njimi ne strinjal. Toda ne glede na to. je laž že sama trditev, da ima Jugoslavija trenutno sedaj neke vrivendica-zioni» glede Trsta, ko vendar ves svet ve, da se Jugoslavija kakor tudi vse druge države ljudske demokracije s Sovjetsko zvezo na čelu borijo za spoštovanje mirovne pogodbe, in sicer prav danes za imenovanje tržaškega guvernerja, za katerega je sovjetski zastopnik Malik sinoči v Varnostnem svetu predlagal konkretnega kandidata. Spričo takšnega stanja stvari, se upravičeno vprašamo, zakaj glasi, silo KPI laže? Očitno zato, ker je njeno načelno stališče glede teritorialne pripadnosti Trsta takšno, kakršno je bild t. j., da mora Trst pripadati k. Italiji, kar pa ni v skladu z marksizmom-leninizmom in z interesi svetovnega demokratičnega gibanja. To je eno. No, pri vsej tej laži pa izhaja iz drugega dela zgoraj citiranega stavka enoten glasila KPI — nič več in nič manj, kot da je Beograd t. j. Tito danes šovinističen, ker ima pač «rivendicaziani scio-vinistiche» glede Trsta, De Gaspari in Sjorza, znana hlapca ameriškega imperializma pa sla postala kar naenkrat samo «uslužnan človeka, čim se govori o njunih «dvomljivih težnjahn glede Trsta. Menimo, da ni treba poudarjati, da je Jugoslavija država, v kateri se gradi socializem, De Gasperije-va Italija pa država, ki je najgloblje v suženjstvu Marshallovega plana, da bi lahko vsakdo takoj uvidel, da tudi drugi del stavka vsebuje prav tako veliko laž kakor prvi in da tudi ta druga laž služi istemu namenu kot prva. Vidalijevo glasilo «11 Lavorato. re» k «omenjeni politični noti» glasila KPI prav ničesa- ne pripominja, kar pomeni, da se očitno z njo strinja. Zato se vprašamo: ali mora biti iskrena trditev, ki jo vsebuje drugi del omenjene politične note, da je imenovanje tržaškega guvernerja takšna rešitev tega vprašanja, «ki ima brez dvoma to prednost, da bo odstranilo negotovost težke in grozeče situacije na mejah Italijes, ker bi se na ta način «odstranile s Tržaškega o-zemlja vse tuje četen.? Tudi mi se strinjamo, da morajo tuje čete s Tržaškega ozemlja prod in pravimo: Nato pa dosledno uresničenje in lojalno izvajanje vseh določb mirovne pogodbe v interesu svetovnega miru. Toda Vidali ne pravi tako, temveč takole: Nato pridejo ealtre soluzionin, o katerih smo že pisali katere Vidali misli. Zato vprašamo vsakogar: ali je Vidalijevo zatrjevanje, da je za spoštovanje mirovne pogodbe iskreno? Prav gotovo ni! Saj se tudi on nahaja na istem načelnem stališču priključitve Trsta k Italiji kot KPI, katera nota je v svoji celoti tako sestavljena, da iz nje izhaja, da je pač edina KPI tista, ki ji je prav za prav resnično na srcu. da bo Trst nekoč priključen k Italiji. Končno poudarjamo, da je nota in njeno odobravanje s strani Vi-dalija ponovni dokaz, da je bilo naše sta’iš e glede Vid lijeve politike v pogledu oseovnih nal g tukajšnjega demokratičnega gibanja, popolnoma pravilno. „KRITIKl“ UVAJAJO KAR SO PREJ KRITIZIRALI prvi polovici leta 1948 preiti s sistema stroge racionalizacije živilskih potrebščin na sistem zajamčene preskrbe in vezanih cen. V tej dobi so v Albaniji izrazili željo, da bi pri njih uvedli isti način. Ker pa v Albaniji niso bili podani tisti bistveni pogoji, ki so v Jugoslaviji dovoljevali uvedbo teh načinov, to je porast industrijske proizvodnje, je Jugoslavija tudi pri tej priložnosti obljubila, da bo pomagala Albaniji s tem. da ji bo zagotovila zadostno količino potrebnega blaga. Od prve polovice 1948 je bilo dobavljenih Albaniji samo tekstilij za 174 milijonov dinarjev, o-butve za 18 milijonov in živilskih potrebščin za 70 milijonov dinarjev. Fazen sladkorja, marmelade in konserv, kar vse se izdeluje v Jugoslaviji, je FLRJ dobavila Albaniji tudi kakao in čokolado, kar je morala še sama uvažati. Na ta način je Jugoslavija izročila količine blaga, s katerim je bilo mogoče ustanoviti zalogo, s katero je bila zagotovljena preskrba Albanije, kazen lega je še Jugoslavija morala Albaniji omogočiti uvedbo sistema vezanih cen, za kar je bilo potrebnega raznega blaga za okoli 450 milijonov dinarjev, predvsem tekstilij, gradbenega materiala in poljedelskega orodja. Po direk-Vvah jugoslovanskih predstavnikov v mešani koordinacijski komisiji so bila pieštudirana razna vprašanja v zvezi v uvedbo tega sistema. Končna odločitev pa bi se morala sprejeti, ko bi prišla v Beograd posebna albanska delegacija toda albanska vlada zaradi objave resolucije InformbL roja te svoje delegacije ni poslala v Beograd, zaradi česar to vprašanje, kakor tudi druga vprašanja gospodarskega značaja, niso bila rešena. «Borba» poudarja, da je albanska vlada v preteklem januarju izdala odlok o obvezni oddaji žitnih viškov kakor tudi odlok o novem sistemu preskrbe: oba ta odloka sta povzeta po podobnih merah, ki so bile že prej v Jugoslaviji uvedene in to kljub temu, da se je v Albaniji vodila kampanja za ukinjenje nekaterih gospodarskih načinov, ki so bili uvedeni, kot oni zatrjujejo, «pod vplivom jugoslovanskih trockističnih voditeljev» in kljub temu, da je Enver Hodža v nekem svojem govoru v Valoni sporočil, da bodo raznim zakonom, odredbam itd. na gospodarskem področju dodane spremembe, zaradi tega ker so ti zakoni itd. «zmotni» v njihovi «načelnir> liniji. Pri tej priliki «Borban poudarja, da so albanski državniki pri uvedbi teh gospodarskih mer zagrešili vrsto grobih nanak brez dvoma v bojazni, da bi se jim očitalo posnemanje mer, ki so jih uvedli voditelji jugoslovanskega gospoda rstva. V zaključku poudarja «Borba». da je bil med tolikimi nenačelnimi obtožbami v resoluciji Informbiroja in klevetami proti politiki CK KPJ tudi sistem vezanih cen često predmet kritik in napadov. «Jn vendar», pravi «Borba» na koncu članka, izgubljajo klevete in napadi polagoma svojo učinkovitost in naši «kritikii>, ki sicer ne nehajo nas neupravičeno napadati, sami sebe demantirajo, ko uvajajo naše načine in tista stališča, ki tvorijo predmet napadov proti nam, in ko svlečejo pri zadnjih vratih no. ter* — kot je dejal tovariš Tito, — tako Ljudsko fronto kakor vezane cene, kot se to sedaj dogaja v Albaniji. Ce pri tem oni delajo številne napake, to nikakor ni naša krivda». M m eh CJ- 18. februarja 194® Izjava V zvezi z vabilom Vidalijevega koordinacijskega odbora za pr o slavo l. maja 1949. izjavljamo podpisani člani telovadne sekcije ZDTV, da ne moremo sodelovati pri pripravah za prvomajski telovadni nastop, ker omenjeni odbor predstavlja samo del demokratičnih organizacij TO, tako da takien I. maj lahko služi samo še nadaljnjemu poglabljanju razkola v demokratičnem gibanju Trsta, blatenju demokratov, ki zagovarjajo enotnost demokratičnega gibanja. To odločitev smo dolžni sprejeti kot demokrati, ki žeVmo onot-nost demokratičnega gibanja, in kot fizkulturnikl, ki hočemo obvarovati našo športno organizacijo. Istočasno izjavljamo, da smo pripravljeni dati poln dopr nos k pripravam, požrtvovalno sodelovati pri vadbah in storiti vse, kar je v naših močeh samo za tako proslavo letošnjega 1. maja, ki bi bila izraz volje demokratičnega ljudstva in demokratičnih tržaških fizkulturnikov — manifestacija enotnosti v borbi rroti irnper'alizmu, za uveljavljenje Tairoime pogodbe, za mir. Trst, dne 15. februarja 1949. Janko Pertot. Pahor Minka, Vanda Pertdt, Podbršček, 2erjal Marijan, 2igon Milena. Zorč Karmen, Strgar Miloš TRŽAŠKI DNEVNIK Sama z Milom borbo '"'f' " Dieliiarazione 7n relazione alVinvito del Co-mit/ito di coordmamento p er i festeggiamenti del 1. maggio 1949 tr.dallano i sottoscritti membri della sezione ginnastica del-1’UCEF dichiariamo che no n pos. siamo cooperare nei preparativi per il saggio ginnico di primo ■ rrutggio, poichi guesto comitato rappresenta soltanto una parte delle organizzazioni democrotiche del Territorio di Trieste, cosfcchč un simile festeggiamento del primo maggio potrebbe ancor piti approfondire la divizione ne l movimento democratico di Trieste, e la calunnia dei democrati-ci che chiedono Vuvita del movimento democratico. Questa dccislone abbiamo il 'dovere dj prendere guali demo-cratici che desideriamo Vunita del movimento democratico e quali ginnasti che vogliamo con-servare la nostra organizzazione šport iva. Nel pari tempo d.chiariajno che ttiamo pronti a dare il nostro pie-no contributo ai preparativi, co-operare agli esercizi e fare del nostro meglio soltanto per un fe-steggčamcnto del primo maggio che fosse 1'espressione della vo-lonta del ponolo democratico e dei ginnasti democratici trlestini — manifestazlone di unltd nella lotta contro Vimperialismo, per 1’applicazione del trattato di pa-ce. per la pac.e. Trieste, 15 /ebbroio 1949. Janko Pertot, Pahor Minka, Vanda Pertot, Podbršček, 2erjal Marijan, 2igon Milena. Zorč Karmen, Strgar Miloš bodo zmagali delavci CRDA V ponedeljek se bodo nadaljeva. la pogajanja za reiitev mezdnega spora delavcev CRDA. ki ga kljub vsem poizkusom še vedno odkla njajo delodajalci z navajanjem raznih neresničnih izjav o denarni stiski, o pomanjkanju naročil itd Prav včeraj zjutraj pa so prejeli koordinacijski odbori CRDA poziv, ki jim ga je poslalo vodstvo ladjedelnic, v katerem vabi vse predstavnike delavcev na sestanek, ki bo danes ob 10 na sedežu Združe nja industrijcev. V pismu je še posebej poudarjeno, do jc vodstvo prejelo pred kratkim podatke iz različnih drugih ladjedelnic, ki jih bodo lahko na tem sestanku primerjali s predloženimi zahtevami obeh zainteresiranih strank. Ker pismo ni bolj podrobno o-značilo vsebine teh podatkov, ne moremo sedaj še trditi, kakšen bo uspeh sestanka, vendar sumimo, da se za tem pozivom skriva želja delodajalcev, da Čim bolj zavlečejo nadaljevanje pogajanj za rešitev spornega vprašanja ter s novimi «dokazi» in «podatki» prisilijo predstavnike delavcev, da se izgub ljajo v proučevanju «novih dejstev«, ki bodo prav gotovo govorila v njihov prilog. Zato mora biti dolžnost predstavnikov delavcev, da takoj proučijo, v kolikšn; meri bo nadaljnje razpravljanje o novih podatkih lahko ugodno vplivalo na potek ponedeljsklh pogajanj in v koliko bj to osvetlilo še delodajalcem morda ne preveč «razumljive» zahteve njihovih uslužbencev. Na vsak način pa je jasno, da je namen delodajalcev do konca vztrajati na svojem stališču ter odbiti vsakršne zahteve svojih uslužbencev o povišanju mezd. Sindikalne organizacije In koordinacijski odbori CRDA so dolgo poizkušali, da bi rešili snomo vprašanje na miren način. Zato so bili tudi vedno pripravljeni obnoviti neuspela pogajanja, ker so upali, da bj se medtem stališče delodajalcev izpremenilo. Ko so videli, da ostanejo delodajalci odločno na svojem položaju, so se obrnili še ZašMniki slavenslte KiiHare ne delu V nedeljo je bila v Devinu proslava stoletnice Prešernove smrti, ki so jo priredili že vsem dobro znani «zaščitniki slovenske kulture«. Ker so dobro vedeli, da bi bil obisk zelo slab, če bi devinsko ljudstvo vedelo, kdo je or- ♦ Izator Prešernove proslave, so «zaščitniki» objavili, da jo priredi Slovensko narodno gledališče, ki je med primor-kim ljudstvom zelo priljubljeno. Tako so se poslužili imena SNG, da so lahko prikrili resnico devinskemu prebivalstvu, ki bi drugače tem «kuIturnikom» ne šlo na limanice. na urad za delo in na vojaško u-pravo, od katere so zahtevali, da ukrene vse potrebno za rešitev perečega vprašanja. Vojaška uprava do sedaj na te zahteve ni odgovorila, odgovoril pa je urad za delo, ki je sklical že zgoraj omenjeni sestanek, na katerem bodo še zadnjič poizkusili s pogajanji rešiti vprašanja povišanja mezd kovinarskim delavcem CRDA. Ce tudi ta sestanek ne bo imel nikakega uspeha in če bedo sindikalni predstavniki videli, da imajo delodajalci namen še nadalje zavlačevati rešitev tega vprašanja, potem je njihova dolžnost, da odločno nastopijo proti tem nakanam ter da pričnejo s takšno borbo, ki bo lahko uresničila zahteve tržaškega delavskega razreda. Kovinarski delavci CRDA že predolgo čakajo na rešitev svo-jili zahtev, da bj lahko dovolili delodajalcem zavlačevati pogajanja v nedogled. V primeru da bi tudi pogajanja, kj bodo v ponedeljek, propadla, bo dolžnost sindikalnih voditeljev pričeti z ostro borbo, ki se ne sme končati prej, dokler ne bodo uresničene zahteve kovinarskih delavčev CRDA. tržaškem prometu Poročajo, da se čuti pomanjkanje železniških vagonov pri prevozu blaga, ki prihaja po morju v Trst in je namenjeno v zaledje. Gre namreč z,a prevoze trgovinskega tranzita, ne za ERP ali US5FA-promet. Kakor znano je STO tudi pristopil k mednarodnemu dogovoru glede izmenjave železniških vagonov RIV. Po tem sporazumu jc upravičen prositi katero koli sosedno ali tudi drugi državo Evrope, da mu dobavi potrebne vagone v posojilo proti plačilu. Sedanje pomanjkanje je nastalo, ker italijanska železniška uprava ni zadovoljila potreb železniške uprave STO-ja. Ni povsem jasno, kako je do tega prišlo, ker obstaja o prometu z zaledjem dogovor, da zaledne države same dobavijo lastne železniške vozove za vse blago, ki ga uvažajo ali izvažajo preko Trsta. Tako smo n. pr. izvedeli, da skoraj vsak dan odhaja iz Trsta proti severu od 20 do 50 vagonov, last železnic FLRJ, ki so prazni, torej neizkoriščeni, in bi jih n. pr. uprava železnic STO-ja lahko izkoristila, ako bi se v smislu dogovora RIV obrnila na železniško upravo FLRJ Podobno bo tudi z drugimi državami. Na vsak način pa je gotovo, da tako FLRJ kakor tudi Avstrija alj CSR itd., skrbe za svoj tranzit z lastnimi vozovi. SEJA POKRAJimSKEGA SOSVETA Trošarine bodo povišali A'a Triaško ozemlje nameravajo raztegniti fiskalna določila italijanske republike 16. t. m. je bila redna seja pokrajinskega upravnega odbora. Predsednik prof. Palutan je poročal o mezdnem gibanju uslužbencev janih uradov in o nakazilu «una tantum«, ki ga je odobrila VU. Po poročilu odvetnika Sacerdottija je odbor odobril podelitev te podpore «una tantum« uslužbencem občine Repentabor. Odvetnik Flora je nato poročal o odločitvah javnih uradov glede povišanja plač in mezd lastnim u-službencem. Glede vprašanja plač in mezd uslužbencev tržaške mestne občine so lani decembra sindikalne organizacije postavile svoje zahteve. Kasneje je mestna občina predložila kot osnovo za sporazum svoje predloge, ki so bili nižji od onih, ki so jih postavile sindikalne organizacije. Prišlo je do sporazuma, na podlagi katerega so bili odobreni seznami novih plač in mezd za občinske uslužbence. Za kritje s tem povečanih izdatkov je občinski odbor predlagal, da bi povišali trošarine na vina, meso in na javne predstave, poleg tega pa u- S TISKOVNE KONFERENCE PRI VU EBP-sredstva v državni blagajni? Zaščitili je treba tržaške vinogradnike in zelenjadarje - Pojasnila o osebnih izkaznicah PISWO JfAftFsOA ČITATELJA »Majhne pomote* pri izdajanju osebnih izkaznic Z e pred nekaj dnevi bi se moral zglasiti na uradu za izdajanje o-sebnih izkaznic, pa sem vedno odlašal misleč, da si bom pač prihranil dolgo čakanje v vrsti, če bom šel tja nekoliko dni kasneje. No, pred dvema dnevoma sem se le odločil, a na žalost sem moral ugotoviti, da mi čakanje i- vrsii le n ušlo. Ko sem se tako p> precejšnjem času le prer l v tlv; u-no, kjer izdajajo osebne izkaznice, so mi zelo »urni« uradniki odgovorili, da mi osebne izkaznice ne morejo izdati, ker baje niso točni nekateri padalki, ki sem jih na prošnji navedel ter naj se zglasim na anagrafskem uradu pri okencih št. 1 in Z, kjer bom vso zadevo lahko uredil. Sicer nekoliko začuden nad takšno izjavo, a niti najmanj razburjen. sem drugi dan že zgodaj odšel na anagrajskl urad, kjer sem pa imel šele priliko ugotoviti, da stvar le ni tako enostavna. Pred te zgoraj omenjenimi okenci je namreč že stala vrsta ene-srečneievs, ki so jih kot mene poslali sem zaradi srazčiščanjas zadeve. Ko sem tako več kot dve uri čakat pred okencem, sem imel priliko izvedeti pd ostalih ,sotrpinov' njinovo zgodbo in njihove težave. Tako mi je na primer stara ženica pripovedovala, da biva že 10 let v Trstu, kjer se je tudi poročila in kjer prebivajo tudi njeni otroci, in vendar so ji na uradu za izdajanje osebnih izkaznic odgovorili, da ji te ne morejo izdati, kar baje ni vpisana na anagrafskem uradu in je torej v Trstu prav za prav nepoznana, medtem pa je njen mož že pred časom v redu prejel osebno izkaznico, kot so jo v redu prejeli tudi njeni otroci. Pa se je oglasila iz vrste tudi mlada Tržačanka, ki je prišla na anagrafski urad protestirat v imenu svoje matere. Pripovedovala je, da sta ona in njena sestra že prijeli osebno izkazn-co, ker sta rojeni v Trstu in imata vse dokumente v redu, njihova mati pa, ki je prav tako Vi dno živela v Trstu, je za anagrafski urad nepoznana, ker je baje nikjer ne najdejo, da bi bila vpisa na. Ze tik pred okencem se je oglasil moški, ki je z odločnim Olasom dopovedoval 1 radntei, da so mu na osebni izkaznici spremenili priimek in je zato zahteval, da mu ga anagrafski urad ponovno popravi. Vsi rmo prisluhnili razburjenemu ra-govoru med uradnico in stranko. Uradnica ni hotela na noben način razumeti, takaj bi ga motilo samo to, da je bil njegov priimek »nekoliko« poitalijančen, saj je šlo vendar le za en ubogi «j», ki ga ((Italijani ne poznajo« Itako je namreč izjavila uradnica.) Nič ni pomagalo vse njegovo dopovedovanje in tudi naši protesti niso mogli spremeniti mnenja svestne» uradnice. Slo je pač za slovensko ime, ki še vedno bode v oči italijanske šoui-niste. Kljub temu’ da je možakar z raznimi listinami dokazal upravičenost svoje zahteve, ni mogel doseči prav nič. Prišla je končno tudi vrsta name in z začudenjem sem moral slišati, da po podatkih anagra,skega urada Trst ni moje stalno bivališče ter da torej ne morem prejeli takšne osebne izkaznice kot jo prejmejo vsi, ki so v Trst pristojni (rezidentni). Na moje vprašanje, kam naj se obrnem. da stvar resnično razčistim, mi je uradnica kratko odgovorila, da to ni njena stvar. Ze dva dni letam iz urada v urad, da bi stvar končno uredil in po zadnjih evestehs kaže, da mi bodo končno le priznali Irezidenco». Ce bi ne živel že 50 let v Trstu, bi jim skoraj rekel: hvala! Kaj mislijo odgovorne oblasti ukreniti, da bi se take «pomote» ne dogajale več? Saj je vendar sramota, da pristnih Tržačanov v seznamih ne najdejo ter jim z vsemi mogočimi izgovori ovirajo izdajanje osebnih izkaznic, medtem ko je prejel že marsikateri «esule» osebno izkaznico kadar koli je hotel. VIDALIJEVCI IN PREŠEREN Prešernova proslava v Ricmanjih V soboto smo imeli pri nas proslavo našega pesmica dr. Franceta Prešerna. V društvenih prostorih se je zbralo precejšnje število domačinov, ki so pričakovali, da bo proslava enaka prireditvam, ki smo jih v Ricmanjih že več l«t vajeni. Bili smo pa razočarani pred revnim in slabim sporedom, tembolj ker smo slišni i, da so otroci v šoli pripravili res lepo proslavo. Sprašujemo se, kdo je vsega tega kriv. Ricmanjci se nad tem zgražamo, ko nočemo, da bo zaradi spletk gospoda Vidalija in osebnih sporov nekaterih njegovih zapeljanih pomagačev trpelo pri nas prosvetno življenje, ki je prej tako lepo cvetelo in se razvijalo. Naše ljudstvo temu nasprotuje, želi si resničnega napredka in enotnosti ne pa rakovo pot. RICMANJEC. Na vprašanje lista «11 Lavorato-re», zakaj ni bilo ustreženo pred. logu za ustanovitev mešane tržaško-češkoslovaške trgovinske zbornice, je bil odgovor VU, da ne smatra za primerno intervenirati v stvareh, ki spadajo v pristojnost Zbor. nice za TIP v Trstu. Treba pojasniti, da predlog ni prišel s strani kake uradne češkoslovaške delegacije, ker je mednarodni običaj, da pridejo podobni predlogi s strani zainteresiranih krajevnih gospodarskih ljudi. Dej stvo pa je, da se je že v letu 1947 pisalo o tej zamisli in je na osnovi tega sama Zbornica TIP naprosila znanega zastopnika češkoslovaške kolonije v Trstu, da bi tak predlog konkretno obdelal. Želji je bilo ugodeno ter je že od decembra 1947 predlog statuta za tako mešano če-škoslovaško-tržaško zbornico v ((študiju« pri tržaški Zbornici TIP. Koliko časa ga bodo tam še študirali, ni znano. Vsekakor je odgovor VU, ki le še- dodala nesmiseln stavek: «V vsakem primeru Imamo krajevne tvrdke, ki lahko zadoste vsej trgovini z CSR«, kaj slabe izpričevalo za vrhovno državno oblast Tržaškega ozemlja. Na vprašanje, ali in kje so uvr-,čeni prejemki od prodaje ERP • blaga v državnem proračunu področja, Je pojasnila VU, da so dohodki od teh prodaj vneseni v proračun le zaradi »evidence«; ti dohodki pa, da bodo uporabljeni v zvezi z krajevnim načrtom ERp zn podeljevanje posojil za pomorske gradnje ter za obnovo In modernizacijo industrije. Te postavke so tudi pri izdatkih zabeležene zaradi «evidence» ter vsled tega r,e bodo ERP postavke nikaker vplivale na primanjkljaj v proračunu. ERP - sredstva po določbi njih osnovnega zakona pripadajo drža-vi-koristnici in pri Trstu je bilo izjavljeno, da je to darilo, v celoti namreč. Ako se zasebnikom dajejo potem posojila, je to že stvar državne blagajne, ki bo prejela tudi povračilo z obrestmi vred. Kakor vemo, pa se del tudi daruje «a fond perdu«. Potem: ako bo država, t. j. Tržaško ozemlje, dajala posojila zasebnikom, mora javnost vedeti, kako in komu. ERP-pomoč, četudi je darilo namreč, povzroči velike iz-premembe v denarnem obtoku tistega področja ter zahteva od prebivalstva velike žrtve. Spomnimo se na povišanja cen v jeseni ter na postopno ukinjenje Sistema garantirane preskrbe. Vse to zaradi akumulacije fonda lir, ki naj krije ostavke ERP-blaga, ker državna blagajna sama ni hotela prevzeti funkcije kreditorja. Vseh sredstev namreč tedaj ni imela ter, kakor kaže, ilh tudi italijanski državni zaklad ni hotel v celoti pokriti. Dejstvo je torej, da je ERP zahteval od prebivalstva materialne žrtve in imajo zato Tržačani pravico vedeti, kako se izvaja. Nadaljnje vprašanje, kako misli VU ščititi interese krajevnih producentov vina ter povrtnine nasproti velikemu uvozu od drugod, Je bil odgovor VU akademski. VU namreč pravi, da je tako vprašanje Zgolj akademsko, ker da lokalna produkcija .navedenega blaga itak ne zadošča. Točno, toda s tem ni rešeno vprašanje konkurence, ki je ali lahko nastane. Produkcijski stroški tržaških vinogradnikov in zelenjadarjev so lahko v nekom trenutku višji od onih, na katerih slone cene za uvoženo blago. V tem primeru treba nekaj storiti zanje. Kaže, da je že nastopil ta primer, ker je zlasti blago, ki prihaja iz Furlanije, cenejše. Kmetovanje na našem področju je gotovo dražje kot tam, toda kmetov in zelenjadarjev ne moremo enostavno Izbrisati, marveč je nasprotno treba pomisliti, kako od-pomočt temu: morda t izpremembo kultur, z intenzivnim gospodarstvom, Sestavljalci odgovorov pri VU bi torej morali pokazati malo več zanimanja in okrepiti svoj možganski napor, ko odgovarjajo na vprašanja. Glede tržaškega velesejma Je bil odgovor zelo Izmlkalen: VU poudarja svojo zaslugo da se je leta 1947. sploh pričel in da je ter bo vedno dajala kar največ podpore stvari. Nič več! Kako naj si to razlagamo? »o * »Giornale di Trieste« je 10. II. t. 1. zastavil sledeči vprašanji tiskovnemu uradu VU: Vojaška uprava je poleti 1948. leta z odredbo 193 odredila a) ukinitev veljavnosti z 31. XII. 1948 pla-vih štirijezičnih osebnih izkaznic; b) zapovedala je vsem državljanom cone stalno in začasno bivajočim, naj zaprosijo občino za novo osebno izkaznico. Kasneje so bile občinskim uradom izdane dispozicije, naj omejijo obnovo tega dokumenta samo na pristojne v tej coni. 31. XII. 1948 je vojaška uprava podaljšala do 31. februarja 1949. leta veljavnost plavih štirijezičnih osebnih izkaznic. Istočasno je z odredbo 416 odredila izdajanje novih osebnih izkaznic začasno bivajočim, ki so se preselili sem pred 15. IX. 1947. a) Ali odredba izpreminja prejšnjo 193, ki je prav tako predvidevala izdajanje tega dokumenta tudi začasno bivajočim? b) Kako se morajo y tem primeru ravnati bivajoči po 15. IX. 1947? c) Ali tudi za te velja to, kar določa odred- ba 193 o posesti osebne izkaznice? d) Ali bodo njim izdali izkaznice? e) Medtem pa, kateri dokument naj služi za osebno izkaznico? Tudi odredba je 416 je nepopolna: plave štirijezične osebne izkaznice so izgubile veljavo od 31. I. 1949, medtem ko se je samo s 1. IL začelo izdajanje novega dokumenta bivajočim tu pred 1. XII. 1947. f) Kateri dokument morajo rabiti, medtem ko čakajo novega? 2. Splošna odredba št. 114 od 29. avgusta 1947. ODGOVOR: al Odredba 416 izpolnjuje 193 odredbo glede začasno bivajočih. b) Nihče se ne more nastaniti v coni kot začasno bivajoč, če nima rednega dovoljenja za prihod v cono. Io dovoljenje skupno z osebnimi dokumenti (za tujce) predstavljajo zadostno opravičilo za bivanje na ozemlju. c) Ne. d) Ne, najmanj zaradi pravil, ki 'o sedaj v veljavi. e) Glej b). f) Stara plava šiirijezična osebna izkaznica. ^OAtiLha. KNJIftE - GLEDALI Stili - KONiiMi RAZSTAVE -FiLMI KRIT1KE-DR0BTINE Prostorno tržaško gledališče «Vt-rdi« je v sredo zvečer le s težavo sprejelo pod streho mnogoštevilno publiko, ki se je zbrala pri premieri Rossinijeve opere «Seviljski brivec«, v kateri je nastopil slavni baritonist Gi no Becchi. Gloacchino Rossini, ki je ustvarjal svoja dela v prvi polovici 19. stol., je napisal v kratkem razdobju ogromno število oper, od katerih pa se je do danes ohranilo na opernih deskah le majhno število; razen «Seviljskega brivca« še »Viljem Tell«, «ltali-janka v Alžirup in nekatere druge. Vzrok tej zapadlosti v pozabo je hitrost, površnost in improvi-ziranost, ki so bistvene za Rossinijevo ustvarjanje, razen tega pa tudi občutno pomanjkanje inven-cije v njegovi glasbi. Cas, v katerem je Rossini deloval, ni bil več naJclonjen višjim glasbenim idealom; ljudstvo se je po končanih Napoleonovih vojnah hotelo prepustiti pozabljanju na preteklost in je zahtevalo od glasbe prej zabave kakor čisto umetnost. Ta-Ije, s svojimi predvsem komičnim operam posvečenimi deli polje, s svojimi predvsem komičnimi operami, posvečenimi deli, povsem zadovoljil tedanjo publiko. Iz vsega omenjenega pa sledi, da njegova operna umetnost, k{ je bila tako vezana na tedanjo dobo, ni mogla ohraniti trajne vrednosti razen nekaterih dei, izmed katerih je še danes redno na sporedih opernih gledališč «Seviljski brivec«. Poseben poudarek večeru je dal nastop baritonista Gina Bec-chija, ki je podal odličnega «Fi- garart. S svojim sonornim glasom in s posebnim smislom za situacijsko komiko se je lepo uveljavil v vseh odtenkih, ki jih nudi ta vloga. Znal je biti tudi vulgaren, vendar brez pretiravanja, v katero bi utegnil zaiti. Glede na zahteve čisto muzikalnega podajanja smo pričakovali sicer več, vendar pa je ta pomanjkljivost stopila v ozadje zaradi dejstva, da je izoblikoval v splošnem izredno uspel lik «Figara«. Igralsko stran svojih vlog sta odlično, z izrednim smislom za humor, prikazala nadarjeni basist Andrea Mongelli v vlogi Don Bdiilia in Fernando Corena v vlogi Don Bartola. Muzikalno nas je najbolj prepričala Alda Noni v vlogi Rosine. S svojim koloratumim sopranom je odlično odpela tehnično zahtevno vlogo in se obenem izkazata tudi dobro igralko. V vlogi grofa .41-mavive je nastopil Agostino Laz-zilti, katerega sbcl cantos se je stilno prilegal glavni tenorski vlogi. V vlogi Fiorella je nastopil Vladimiro Lozzi, v vlogi Berte pa Lola Pedretti. Orkester je bil na višku, pač pa dirigentu Umbertu Berrettoniju ni vedno uspelo, da bi med solisti, zborom in orkestrom obdržal pravo ravnotežje ih soglasje. Čeprav je mogoče, da lahko značaj posamezne vloge glede na odrsko situacijo zavede pevca do nekaterih samovoljnosti, bi bilo vendar potrebno, da se vsi izvajalci strogo pokore dirigentovi taktirki. Zbor je naštudiral Roberto Bena-glio, režiral je Domenico Messi-na. Glavni solisti so bili po končanih dejanjih deležni viharnih aplavzov. — r Prekrižani računi Včeraj ponoči Je C1D iz Sv. Sobote klical RK. Na policijskem sedežu Je bil namreč Ivan Lussl z ranjeno desno roko. Lussi je na policiji povedal, da je hotel na skrivaj prekoračiti jugoslovansko mejo In iti v Pazin, od koder naj bi zopet skrivaj pripeljal svojce v Trst. Tako vsaj pravi policijsko poročilo. Na meji pa ga je čakal sprejem s strelnim orožjem v bližini Drage pri Sv. Iliji. Z njim je bil še neki njegov prijatelj, ki naj bi ga pripeljal čez mejo. Medtem ko se Je Lussi kljub ranam še u-maknil. se njegov prijatelj, ki je bil huje ranjen, ni mogel več ganiti. Lusslja so pripeljali v bolnišnica Tako poročilo. Verjetneje pa je, da gre za tihotapce, ki so hoteli prekoračiti mejo, pa so jih pri lem zasačili. Nov politični proces na vidiku Tiskovni urad civilne policije je včeraj ponoči izdal poročilo, da je posebni oddelek civilne policije identificiral in deloma aretiral osebe, ki so baje 10.5.1943 leta odpeljale iz Trsta nekega Salvia Bruna, doma iz Kopra, in o katerem ni od tedaj bilo več nobenega glasu. Aretiran je bil 38-letnt Lonzar Viktor iz Ul. Lorenzftti 28. Identificirani so bili pa Perossa Valmi, dalje Luglio Renato in neki Busan iz Kopra. Salvi Bruno je tedaj maja 1845 zapustil Koper in se skril v Trstu, ker je bil v Kopru miličnik precejšnjega slovesa. Sedaj bo zadeva imela odmev pred sodiščem. So pač volitve na vidiku, treba je pripravljati volivno kampanjo Jn reševati fašiste. vedbo novih tarif in trošarin. Pokrajinski odbor se je izrazil proti povišanju trošarin. Prav tako se je izrekel proti uvedbi trošarin na oglje. koks, premog, drva, jajca, tekstilije, jedilna olja, led. Konec koncev pa je odbor odobril predloge občinskega odbora in obenem sklenil predlagati vojaški upravi, naj tudi na tem ozemlju raztegne olajšanja v prid občine, ki veljajo na ozemlju italijanske republike glede splošne trošarine na vino. meso in drugo. Govora je bilo tudi o predlogih, ki so jih postavile sindikalne organizacije za izboljšanje plač uslužbencev pokrajine. Prišlo je do sporazuma. Povišanje stroškov, misli pokrajina kriti na ta način, da bo povišala za 40 lir oskrbnine v bolnišnicah. To ji bo prineslo okrog 8 milijonov lir, 38 milijonov lir pa ji bo prineslo povišanje pokrajinskega industrijskega pribitka na dohodnine kategorije B. Ta vsota bo povišana od sedanjih 1.5 odst na 3.5 odst. Tudi ta predlog je bil odobren. ECA je odobrila 2. t. m. povišanje plač svojim uslužbencem od 20 do 50 odst. Del izdatkov okrog 2 milijona mesečno bi morali biti kriti s strani vojaške uprave. Tudi to odločitev je pokrajinski odbor odobril. Upravni svet Združenih bolnic je prav tako odobril nove sezname za povišanje plač in mezd uslužbencem bolnišnic. Veljava teh povišanj je od 1. novembra lanskega leta. Za ostalo vsoto okrog 47 milijonov lir letno je predvideno, da ne bo potrebno povišanje bolniške oskrbo-valnine. Tudi to odločitev je pokrajinski odbor odobril. Končno je še občinski odbor iz Milj odločil povišanje plač svojim uslužbencem. Kljub temu da je pokrajinski odbor to odobril, je vprašal miljsko občino naj pojasni, kako misli kriti povečane izdatke. Po poročilu računovodje Castella-nija je bila odobrena odločitev pokrajine, ki je nakazala tržaški zadrugi za zdravljenje s steptomici-nom 6 milijonov lir letno. Odbor je še obravnaval 17 prizivov, ki so jih vložili trafikanti, ker jim niso izdali dovoljenja za prodajo časopisov ln revij. Ker odbor ni kompetenten, da bi o tem odločeval, je pritožbe priporočal predsedniku cone. ki lahko o tej zadevi da končno besedo. Na predlog odvetnika Voglia so na seji obravnavali še dve točki dnevnega red, ki bi jih morali rešiti že na prejšnji seji. Prva ja obravnavala odložitev uprave tržaške pokrajine, ki je določila koliko je treba pridržati na plači uslužbencem umobolnice za hrano. Danes Nidolijev priziv Danes zjutraj bo prizivno sodišče obravnavalo priziv, ki so ga predložili Mario Nidoli, Domenico For-nezari in Jurij Kaden proti obsodbi. ki jo je izreklo sodišče lani septembra meseca. 5. marca pa bo pred porotnim sodiščem obnovljen proces proti Jos:pu Turku, bivšemu zapisnikarju sodišča na uradu za izdajanje naravstvenih spričeval. Proces proti Turku je bil pred časom odgo-den, ker je sodišče določilo, naj Turka pregledajo psihiatri. Trije muslimani na založni klopi Med najrazličnejšo pestro mešanico esulov, ki vedrijo v tržaškem silosu, sta tudi Bolgara 33-letni Ahmed Osmanov in 40-letni Nikolaj Vasiljev ter še Jugoslovan 23-letni Božidar Korolarev. Ti trije tiči so hoteli malce bolj slovesno prorla-viti prihod novega leta 1949. Pri tem so se še precej napili in začeli razgrajati. Najbolj vročekrven je bil Ahmed. Začel je metati steklenice v zid. Malo je manjkalo, da ni dobil steklenico v glavo se čuvaj, ki jih je prišel mirit. Na1 vsak način pa je imel (oliko smele, da jih Je dobil s pestjo uo glavi. Nič boljša usoda ni doletela policista, ki je bil ono noč dodeljen kot straža v silosu, vendar se mu je še posrečilo, da je z ((manganelom« krepko zamahnil po Vasiljevi glavi. Ko je bilo v silosu opravljeno, se jc troperesna deteljica spustila na plan. Pot jo je zanesla proti banki dTtalia. Tam Jih je straža pozvala, naj se ustavijo, oni pa so stražnike začeli zmerjati. Zaradi teh dejanj so se vsi trije včeraj zjutraj znašli na zatožni klopi tukajšnjega kazenskega sodišča. Tudi včeraj so bili nekam razburjeni in migali z brčicami, med temi najbolj Ahmed, ki je za silo lomil italijanščino, priče-policaji so se vse strinjale, da jih je Ahmed nagnal s kletvico. Sodnik Piccicla: «Kdaj so ves zmerjali?« Priča: «Ko smo jim zaklicali »ferma«, stoj, nas jc Ahmed pričel zmerjati.# Zaslišanje se ie vršilo s pomočjo ne preveč spretnega tolmača, tako da Je kar Ahmed sam mora! poseči vmes ob večkratnem opozorilu, naj molči. Zadeva je postala kar živahna, še odvetnik Bologna, ki je branil Ahmeda, je moral izreči ne preveč prijetno kletvico. Razpravica pa je pokazala, da so agenti prav dobro razumeli, kaj pomeni besedica in tudi sodniki so takoj spoznali razliko med «ajde» in «ajdemo». Sodišče je na koncu Ahmeda oprostilo, Korolareva je obsodilo na 2 meseca ječe. Vasiljeva pa pogojno na 10 mesecev. Za Ahmeda je bila sreča, da je bil tokrat oproščen, ker je že bil pred časom obsojen pogojno na 8 mesecev ječe. Predsednik sodišča je bil dr. Riceiola, sodnika prisednika Zulmin in Bereich, državni tožilec De Franco. SPOMINSKI DNEVI 1S64 se je rodil Gallleo Gamet, eden največjih prirodosiovcev vseh časov. Umrl je 8.1.1642. PRESKRBA Delitev olja na dodatne nakaznice. Danes so pričeli deliti imetnikom dodatnih živilskih nakaznic na odrezek «olio» ali »burro« za mesec februar. Dovoljena je tudi zamenjava olja s surovim maslom v razmerju 100 gr masla - 1 del olja. Delitev se zaključi 28. t. m. Cena olju je 450 in 452 lir za liter. Dvig nakazil za olje. Danes naj trgovci (razdeljevalci racioniranih živil) dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za sojino olje. Isto naj store upravitelji podeželskih prehranjevalnih uradov pri Sepralu. Olje za menze in Javne kuhinje. Vsi upravitelji menz in javnih kuhinj naj dvignejo danes pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za olje. URADNE OBJAVE Prekop grobov na pokopališču v Barkovljah. Mestna občina sporoča, da bodo prekopali grobove na II. odseku (vrsta 9) občinskega pokopališča v Barkovljah, kjer so pokopani umrli med 17. avgustom in 25. oktobrom 1939. Do 25. februarja t.l. naj prizadeti, ki želijo prenesti ostanke svojcev in spomenike, ali samo spomenike, vložijo prošnjo na odsek pri uradu za javna dela, oddelek za pokopališča, Ul. del Tea-tro 5, III, soba št. 43. V nasprotnem primeru bodo ostanki umrlih preneseni v skupno grobnico, spomeniki pa ostanejo na razpolago mestni občini. Prekop grobov. Prekopali bodo grobove kripte XXVII (odsek IV) na pokopališču pri Sv. Ani, kjer so pokopani umrli od 11. januarja do 5. marca 1939. Do 10. marca t. 1. naj prizadeti, ki želijo prenesti ostanke svojcev in spomenike, ali samo slednje, vložijo prošnjo na odsek pri uradu za javna dela, oddelek za pokopališča, Ul. del Teatro 5/III. soba 43. V nasprotnem primeru bodo ostanki umrlih preneseni v skupno grobnico, a spomeniki ostanejo na razpolago mestni občini. ENOTNI SINDIKATI Obrtniški nameščenci m nameščenci male kovinarske industrije, ki zasposluje manj kot 10 delavcev, bodo imeli danes 18. t. m. ob 19 uri v Ul. Imbriani 5 sindikalni sestanek, na katerem bodo razpravljali o mezdni pogodbi. GLAVNA SKUPSCiNA UPOKOJENCEV. V nedeljo 20. t. m. ob 9.30 bo v Ul. Conti U glavna skupščina vseh državnih upokojencev, upokojencev poldržavnih ustanov, javnih ustanov, socialnega skrbstva, invalidskega združenja, privalnili upokojencev, itd. Dnevni red: 1. Poročilo o položaju upokojencev in zahteve predložene merodajnim oblastem. 2. Organizacijsko sindikalno poročilo upokojencev. 3. Razno. Te skupščine naj se udeležijo vsi upokojenci, ki so člani sindikatov. DAROVI IN PRISPEVKI ZA DIJAŠKO MATICO NAMESTO CVETJA NA GROB POKOJNE JOSIPINE BOGATEČ -KOBAL DARUJEJO SORODNIKI DIJAŠKI MATICI 5000 LIH. OSEBNE IZKAZNICE Dvignejo naj svoje nove osebne izkaznice oni, ki so se prijavili do 20. januarja t. 1. v uradu v Ul. SS. Maniri 3. Kakor do sedaj naj se dopoldne oglasijo oni, ki so ob prijavi že oddali tri fotografije, a popoldne (od 14—20) vsi ostali. RADIJSKE MOTNJE IN NEONSKA RAZSVETLJAVA Zaradi stalnih motenj v radijskih aparatih, ki jih povzročajo pokvarjene neonske luči. poziva uprava pošte vse lastnike neonskih luči, da te popravijo kakor to zahteva odredba z dne 27.11.1936 (člen 262). V nasprotnem primeru bo uprava pošte postopala po zakonu. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. februarja 1949 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 11 oseb, porok pa je bilo 6. KINO ROSSETTI. 16: ((Ključi raja«, G. Pečk, T. Mltchell. EXCELS10R. 14: «Hamlet», Lau- rence Olivler, Jean Simurons. FENICE. 16: «Tatovi koles«. FILODRAMMAT1CO. 16: ((Skrivnostni kavalir«, M. Mercadan, J, Šanson. ITALIA. 16: «Zene so bile same«. ALABARDA. 16: «Nlnočka«, Greta Garbo, Melvyn Douglas. /MPERO. 16: #Cudežna prevara«, Peg. gy Ryan. VIALE, 16: «Luč, ki Je ugasnila«, Ronald Colman. NOVO CINE. 16: «Zdravo, prijatelji«, Stan Laurel, Oliver Hardy. GARIBALDI. 15: «Hčl vetra«, Betto Davis, H. Fonda, G. Brent. MASSIMO. 16: «Clovek z brazgotino«, Paul Milni. Boris Karloff. KINO OB MOHJIJ. Zaprto. IDEALE. 16: «Prikazen v Operi«, Nelson Edd*y, Suzana Foster. MARCONI. 16: »Ranjene duše«, G. Madlson. ARMONIA. 15.30: «Meksikanec Pan-cho«, VV. Becry. ODEON. 15.30: «Assunta Spina«, Ana Magnani. AZZURHCK Danes zaprt. RADIO. 16: «Okey, John«. VITTORIA. 16: «UpOrni sinovi«, J. Cooper. B1CLVEDERE. 15.30: «Vel)ki valček«. SAVONA. 15: «Pustolovičina», Green Garson, C. Gable. VENEZIA. 15: «Hi*a na morskih čereh«, R. Milland, G. Russell. Čitajle in širitn Primorski dnevnik! Petek 18. februarja Simeon, Drago Sonce vzhaja ob 7.03, zahaja ob 17.35. Dolžina dneva 10.32. Luna vzhaja ob 24.00, zahaja ob 9.28. Jutri sobota 19. februarja Konrad, Miloslav SLOVENSKO-------- I\! A K 0 0IV 0 (iLEO/lLIŠČE za Tržaško ozemlje PLČE: Danes 18. t.m. ob 14. uri gostovanje v dvorani ljudske sole z mladinsko igro M. Su-rlnove: Dedek Mr as Danes 18. t. m. ob 20. uri gostovanje v dvorani ljudske šole z Gogoljevo komedijo Ženitev MAREZIGE: V soboto 19. t.m. ob 14. uri gostovanje v Zadružnem domu z mladinsko igro M. Surinove: Dedek Mraz V soboto 19. t. m. ob 20. uti gostovanje z Gogoljevo komedijo Ženitev PIRAN: \ nedeljo 20. t.m. ob 15. uri Sostovanje v gledališču uTarti-ui» z mladinsko igro M. Suri- nove: Dedek Mraz Gledališče Verdi Druga predstava Rossinijeva «£*■ viljskega brivca« za red C v soboto 19. t. m. ob 20.30. Predvidoma bo premiera opere «Ljubljenka» v torek 22. t. .m. za red C. RADIO TRST II. Petek 18. februarja 1949 7.15: Koledar. 7.20: Jutranja gi.f' ba. 7.45: Napoved časa, poročil*; 11.30: Simfonična antologija. 12-00-Sodobna Anglija. 12.10: Lahka gl®5' ba. 12.43: Napoved časa, poročila-13.00: Glasba po željah. 13.45: Dvorak: Slovanski plesi. 14.00. Poročila. 14.15: Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.28: Citanje večerneg* sporeda. 17.30: Pelsna glasba, l8^ Naša povest. 18.15: Ameriška morna glasba. 18.46: Operni duet*-19.00: Tehnika in gospodarstvi; 19.15: Pester koncertni spored. 19A®-MW3PVfd časa. poročila. 20.00: P®.,' skikoncert sopranistke Otte ne. 20.20: Glasbena medigra.-Tržaški kulturni razgledi. 20.45:^.' vertške narodne pesmi. 21.00: strf besede. 21.30: Lahka gl®5®?: 21.45: Simfonični koncert. 22-’ ' Plesna glasba. 23.15: Napoved c®5,’ ooročila. 23.30: Kai vam nudi nji spored? 23.35: Večerne melodd • TRST I. Petek 1*. februarja 1949. 7.15: Koledar in glasba. 7.30: B*' dijske vesti. 7.45: Germano Kav®' in njegova harmonika. 11.30: Sit]®1 nična antologija. 12.10: Danasm Anglija. 12.20: Godba na igrajo člani civilne policije P . vodstvom viriaenta Pasouale Mam ja. 12.55: Danes na radiu. 13.00: B dijske vesti. 13.20: Melodični ork ster pod vodstvom Guida Cerg° ja. 14.00: Tretja stran: 14.20: Pe*'/,. glasba. 14.30: Glas Londona. 1®-* ' Borzna poročila. 17.30: Plesna ”l® ba. 18.00: Simfonični impresioni«® ' 18.30: Glas Amei lke. 19.00: D1”,: Crosby in sestre Andrewl. Francoska lekcija. 19.38: Bonaventura. 20.00: Radijske ves • 20.15: Dogodki. 20.32: Kronika " italijanski produkciji in obn'1 tivve i”1 Jl«r trte' leov, t ra rezane £ trt*: \o- riU1 šče, furnir, parkele in drvo najugodneje »► caleA TEL. TRS SOM! Viala Kounii"’’ T 2 i primorski dnevnik 18. februarja 1949 GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 ODMEVI NEDELJSKIH DOGODKOV Iz komentarjev italijanskega tiska je razvidno, kdo nosi odgovornost za kulturno nodelo o priliki proslave stoletnice PreSernove smrti Na pot z izgonskim listom Nove slovenske knjige Ered kratkim 50 dospele is Ljubljane v Gorico sledeče slovenske Italija, poražena država, je pod. P^sla mirovno pogodbo in s tem ^ Je v mednarodnem merilu obdala, da izpolnjuje njena določi- • Ta določila so vplivala na vse-■no ustave republike, katero je . dno izglasovala italijanska ustavodajna skupščina. Ioda usta- * na žalost ostala v mnogih pri-erth le na papirju, predvsem v zveznostih, ki jih nalaga vladi asprotj narodnim manjšinam, ki v« v mejah republike. Ne bomo 0 osvob°ščinah, ki jih na r*,la8i ustave uživata nemška in ncoska manjšina, povrnimo se e aa to, o čemer smo že mnogo. tasti premnoS°krat pisali, 'da ob-n«» erirn je poverjena uprava e Pokrajine, niso v staniu iz-v^nJvV8ti nasProti Slovencem ob-v .jim jih nalaga lastna usta-• ua je to stvarno, nam dokazuje njihov uradni tisk, ki od ne-v v*e do danes čedalje bolj jaka italijansko javnost proti ovencern ter izziva oblasti, predem ozjj občinski odbor, ki je dal T na r®zpolago dvorano J dskega doma za Prešernovo Proslavo. Pod raznimi naslovi kot «A Go-hS? bencdetta non se narla che • lian«. «n p0p0i0 ;n difesa dei Prot seni'menii patrii«, «Legittima Ustv contro una Provocazione« _ yarjajo psihozo novega škvadriz- točkiV ^ *ak° pere^ obmejni j ^r^i° je celo do tega, da so tri-f-^inski svetovalci krščanske de-oži raci^e Posl®li protestno pismo i, u občinskemu odboru, v ka-nar?ra izražajo njihovo ogorčenje C( “ejstvom, da je dovolil Sloven-Prirediti Prešernovo proslavo mesta. Iz tega.' da so prav sti v vniki vladne stranke prote-blče da °blasti n'*0 ukrenile hu;!!.aT’.da bi preprečile časopisno jj i ®Pje proti Slovencem, je vsa-wllr jasno, kdo nosi odgovornost z ,°Vratek terorja- Vir,- nai nam oblastniki ne ser-i° več lepe diplomatske bese-soŽir b°mirjenju duhov, o mirnem k , )u iW, Slovenci smo vse doslej fin * ,v°je strani dobro voljo Čok r”6m so^ii-ju: posebno pa smo •firnt- i sv°j° kultumo zrelost načeli 2ekulturnim barbarom v nege , a.kamo razumevanja z dru. •tranj. Naši sovražniki naj se zavedajo, da se ne bomo nikdar več sprijaznili z manganeli, da ne nasedamo besedam, ker za nas govore samo dejstva. Obljub imamo dovolj! Ce italijanska vlada odnosno nje-ni predstavnik; pri nas niso v sta-nju zaščititi Slovencev pred novimi «skvadrami», ki jim preprečujejo vsako politično in kulturno udejstvovanje, pozivamo merodajne faktorje, da podvzamejo pri italijanski vladi potrebne korake, da se preneha s takim stanjem. Ti faktorji so poslaniki, štirih velesil v Rimu. ki imajo po mirovn; pogodbi nalogo nadzorovati izvajanje določil mirovne pogodbe s strani italijanske republike. Položaj v našem mestu je neznosen. O tem se lahko prepriča vsakdo, ki le bežno sledi tukajšnjemu dnevnemu uradnemu tisku. Kako pa pravi demokratični Italijani pojmujejo življenje pri nas. jasno pove v «11 Corriere di Trleste » z dne 16. t. m. v članku svoje goriške izdaje pod naslovom «Nezaslišana dejstva pretekle nedelje®, ki ga priobčujemo v celoti: «Dogodki, ki so se pripetili preteklo nedeljo v Goric; ob priliki proslave stoletnice Prešernove smrti, so že vsem predobro znani. O njih so podrobno poročala vsa vladna in poluradna glasila, med katerimi so nekatera hotela prikazati, da je bil namen prirediteljev uprizoriti protiitalijansko manifestacijo. Goriški Italijani niso znali dati ob tej priliki, kot bi pametni ljudje pričakovali, tistega vzgleda, ki ga mora dati obmejno mesto, v katerem žive, čeprav v neenakem številu, dve rasi, dva naroda in mnogokrat dvoje različnih pojmovanj življenja. Gorica je zaradi nadobudnih pretepačev in razgrajačev napravila preteklo nedeljo res nizkoten vtis. Vlada, k; jo vodi De Gasperi, je priznala manjšinam naravno pravico do materinega jezika, do šol, do svobodnega mišljenja in izražanja, ki je življenjska osnova in najdragocenejši zaklad vsakega državljana. To so pravice, ki jih vsak civiliziran narod prizna narodnim manjšinam. Tako b; moralo biti v Poadižju, v Val d’Aosti in tudi v Gorici. Toda v Gorici se to izvaja povsem drugače, izvaja tako, da se Slovenec, italijanski Seja pokrajinskega upravnega sveta *voukra.inski uPravni svet je na Ufi. „Seil z dne 16. februarja 1949 sledeče: kar Gor>c»: Priziv Jožice Ste- °firtn|0r' ^restento Proti odvzemu biade v ~ odvrnjeno; priziv To-obrtn. r°bne proti odvzemu trg. radn.1(;c ~ odvrnjeno: doklada u-lo; n Ferrini Ernesti — odobre-®čvnv!Z*V Gbiecco Leonarda proti fio- obrtnice — odvrnje- odpustnine Leopoli t- -Hl’ ■Kodrič Idi in Simšič Alojzu odobreno. vSn? Tržifc: Priziv proti od- aatCl obrtnice Tessaris Leo- fiiu . odbito; priziv proti odvze- sprei obrtnice Viatorja Bruna — Polet? : napeliava elektrike v S. 0 odobreno; potrošniški da- Oh 9 *949—50 ~ se strinja. Sa z^tl* "i Urjak; Prodaja občlnske-fidohr '8(-'a Trentinu Marcelu —-lorem*00’ d°b°dninski davek ad vabi-^ *a Prvo polletje 1949 — odo-čaiiiBdovoljenje za nadurno delo Opencev _ odobreno. Gradež: Uvedba 5% ziv ^ na ribolov — odobreno; pri-°b*-tniorilV Petra proU izdaji trg. ta * ‘ 6 Uorbatto Elisi — odbito; Slia n°vof tvrdke dr. Alda Smare- ^ odoh° Forti in Jona iz Trsta ta v-, ,leno: Preureditev računske-^retio- JUcka za leto 1948 — odo-0d’nKVek na zivino za leto 1949 1950- r'r‘° 2 veljavnostjo L. L. predujem Avtonomni tvrdki v odfVr! * s'’raiti Mestne hranilnice druge reno; Potrošniški davek in ^ s0Bu °-'bine za leto 1949—50 N 1» i.funkciiska doklada žu-fifi; SD °*iemu odboru — odobre-shaJ _ememba pravilnika mestnih Gbč- S09la^a. 'na SemPeter ob Soči: Poviša- nje letne pristojbine za vzdrževanje telefona — odobreno; funkcijska doklada županu — odobreno. Občina Gradiška: Priziv Abramoviča Franca proti odvzemu trg. obrtnice — sprejeto: bolezenska podpora pometaču Boeghes Valentino — odobreno. Občina Skodjan: Dovoljenje ži-vinozdravniškemu konsorciju za postopanje proti GPA in Micheli Gu» sparja — odobreno. Občina Krmin: Popravek računskega zaključka za leto 1948 — odobreno; dobava pitne vode vojašnici — odobreno; predujem fondu eko-noinata — odobreno; potrošniški davek za 1949 — soglaša; potrošniški davek za prvo polletje 1949 — odobreno: davek na mlekarske izdelke in apno domače proizvodnje — odloženo; nakup zemljišča za zgradnjo rezervoarja vode v Bprgnanu in Medji — soglaša. Pokrajinska uprava: Poprava računskega zaključka za leto 1949 — odobreno; nabava knjige zgodovine Tržiča — odobreno; nagrada una tantum slugi instituta Duca d'Ao-sta v Gradiški — odobreno. Občina Doberdob: Popravilo računskega zaključka 1948 — odobreno. Občina lojan: Povišek krušne doklade občinskim nameščencem — odobreno; potrošniškim davek ad valorem za prvo polletje 1949. Občina Marjan: Sprejem zapu- stitve Rustje Julije vd. Kedivo — sprejeto. Občina Zagraj: Prispevek za vzdrževanje javnega telefona — odobreno; potrošniški davek ad valorem za 1949 — odobreno; tarifa za zdravniško pomoč v Sovodnjah in drugih frakcijah — odloženo. državljan, ne sme srečati z drugimi Slovenci italijanskimi državljani, da bi se oddolžil spominu največjega sina svojega naroda. Ne bi hoteli uporabiti običajnega izraza «fajlsti». Toda povemo samo, da se pošteni Goričani ne morejo strinjati s takim početjem. Oni, ki ljubijo svobodo, se ne morejo strinjati z dejstvom, da se ta krati drugim. Čudno je, čeprav razumljivo, da se je prav tisk, ki podpira tisto vlado, ki priznava manjšinam vse pravice, nizkotno veselil nad tem, kar se je preteklo nedeljo zgodilo. Ti ljudje se ne zavedajo, da s svojim početjem uničujejo tisto civilizacijo, o kateri se toliko govori o pravem in nepravem času. Spomnili bi se lahko, da smo v letu 1949 in ne 1922. Kdor si želi in hoče svobodo, nai jo najprej pusti svojemu sodržavljanu, pa naj ta govori kateri koli jezik, obiskuje katero koli šolo in proslavlja katerega kol; pesnika! Goriška kvestura je včeraj odposlala domov z izgonskim listom 24-letnega Borsič Klavdija iz Mučile, 20-letnesa Erzetič Eligia iz Fare in 27-letnega-Erzetič Severina iz Fare. Vsi omenjeni so bili pred dnevi sojeni na goriški sodniji zaradi ilegalnega prestopa meje. Dobili so kazen pogojno. Izgubljena izkaznica Beltram Jožef, star 61 let, je včeraj izgubil listnico, v kateri je imel 3000 lir, osebno izkaznico in živilske nakaznice. Iz Krmi/ta Agenti jaune varnosti so včeraj aretirali v Krminu 18-letnega potujočega trgovca Jannone Di Vin-cenza iz Neaplja, ki je baje pri neki kupčiji osleparil 37-letno gospodinjo Vaierio (jrosso iz Krmina. k mo »Nemirna VERDI. 17: lej' Temple. VITTORIA. 17: nja», D. Kay. CENTRALE. 17: Colman. MODERNO. 17: Crosbj'. EDEN. 17: «Morski arich March. leta«, Shir-«Prepovedana sa-«Dve mesti«, R. «Moja pot«, Bing Fre- roparji«, knjige, ki jih dobite v Katoliški knjigarni na Travniku in v Narodni knjigarni v Ut. Carducci: Lir Franc Levstik: «Zbrano delo« I. knjiga (Franjine pesmi, Prvi časi, JResmi 1834) ppl. 440 B. 2itkov: «Kaj sem videl«, ppl. 330 Valentin Katajev: »Blešči se jadro mi samotno«, ppl. . '. . 240 Aleš Strojnik: <trebno leta 1909. VI. ok'„T. UI' volivnem raziedu boia) J" rk|ia)’ v eiiem med lis‘i (Sv ? slovcnskimi naciona- ", er>em 'D7'r!b,ln Zb' Caibola>. ^ima liberal dVema Ual‘ian- • m hacion enim sl0v<'n- C‘a,ističnim d ‘žnim >n enim so- *«ito) v,. . ldatom (Novo za«/11!1* *° 8lu80vali Po-t 80 Podnrn ki nac‘on*li-k r *° bil? t, SOClaliste povsod. ar «n,o “ 1V ožil volitvi (ka- S ^aju lvT0- V VI voUv‘ hnb ia zgVaV,azrcda s . > s 30 RUDOLF i * . * i i 30 VALTER s i i « s 30 MATEJ . . . a i i 30 MARUŠIČ V. , . - 40 KALUŽA ANTONIJA > 100 KARIŽ IVAN . i » 300 FERJANČIČ i s i i 50 KOREN KATI s . i 50 REBULA OLGA . • . 100 SKUPNO 869.771 Vse zgoraj navedene vsote je nabralo Prosvetno društvo «Si-mon Jenko«. * * * OPOZORILO. Prispevki v sklad «za zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču« se sprejemajo: v ul. Machiavelli št. 1/1., pri vseh slovenskih in hrvatskih prosvetnih društvih na Tržaškem ozemlju in pri upravi ^Primorskega dnevnika» ul. Ruggero Manna št. 29. Za prispevek v znesku nad 100 lir prejme darovalec začasno potrdilo, na podlagi katerega pa ČASTNO PRIZNANICO glasečo se na njegovo ime. gosfodikst V_jQ FtRGOVINA m' INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE_ Gradnja stanovanj pri nas in drugod il. Od 35.000 izgubljenih prostorov je bilo do danes obnovljenih o-krog 24.000. Obnove čaka torej še 11.000, 2000 pa na derekvizicijo. Nove gradnje so napredovale le počasi. Po podatkih uradne statistike je bilo odobrenih od septembra 1947 do oktobra 1948 (vključno oba meseca) 118 novih gradenj s skupno 4377 prostori (blizu polovica le-teh odpade na ‘pritikline). Zanimivo, da je bilo do junija 1948 mesečno le nekaj primerov — vsega 33 odobritev z 523 prostori, v 9 mesecih! V juniju pr, l. pa imamo 55 primerov z 3352 prostori. Podatki za november in december manjkajo. Objava AlS-a z dne 25. januarja t. I. naznanja gradbeni načrt VU za letos, — «dokončni» imenovan: 720 stanovanj za civiliste (Trst in Milje) ter obnova poškodovanih stanovanj za potrebe čet (300?). Podatki o stanovanjih, ki so bila izročena interesentom v. le- Kaj je novega Naš rojak zdravnik /j* 1 ^ Plenčič iz Solkana C/ ■ * o je že I. 1672 pred ^ Pasteurjem in Kochom razložil v svoji knjigi nauk o okuženju Ali so antibiotiki s penicilinom na čelu res takšna novost v medicini? C e smo si iskreni, s; moramo priznati, da le delno. Antibiotike, njih delovanje in zdravilo vrednost so praktično uporabljali že zdavnaj. Znan je srbski pravoslavni pop, k# je pred dobrimi sto leti zdravil gnojne rane s kruhom, ki ga je prej prežvečil in ga pustil nekaj dni stati, da ga je popolnoma prerasla «ne-ka zelenkasta plesen«. Ne vemo sicer, če je bila ta plesen nam vsem po penicilinu poznana Plesen, vendar poročila zagotavljajo, da je pop imel uspehe s svojim zdravljenjem. Sicer pa govore o podobnih zdravilih še starejši zapiski. Toliko o izkušnjah ljudstva, o zdravilih ljudske medicine. ki dajo slutit, na praktično uporabljanje antibiotikov brez pravega poznavanja resnice. Cisto znanstveno so se pa bavili medicinci s takšnimi problemi tudi že preden je Flemingu in Floreyu uspelo dati človeštvu penicilin. Slovenci smo laliko ponosni, da je bil — po sedaj poznani literaturi — naš rojak zdravnik Plenčič. doma iz Solkana pri Gorici, prvi, ki je že leta 1672. v svojem delu «Opera me-dicophysica in quatuor traetatus digesta« napisal sledeče stavke: «Med mikrobi vlada nasprotstvo, antipatija. Sovražijo se med seboj kakor vsa ostala živa bitja. Zato tudi ugonabljajo drug drugega!« O tem našem velikem možu in slavnem zdravniku bi bilo koristno ob priliki spregovoriti posebej, saj je razvil v tem svojem delu tudi resnice, ki jih danes poznamo pod naukom o okuženju. Prav je imel hrvatski medicinski zgodovinar, ko je o Plenčiču zapisal: ((Zagrenjen sem, ko vidim, da človek, Jugoslovan, ki je davno pred Pasteurjem in Kochom jasno izrazil njihove misli ter jih zapustil v tiskani besedi, ni vreden, da si zapomnimo njegovo ime!« Za Plenčičem moramo omeniti še Rusa Mečni-kova, ki je pred štiridesetimi leti na Darwinovi proslavi poudaril: »Izkoristiti je treba ta na-sprotstva med mikrobi v korist človeštva«. Vidimo, da so veliki duhovi v medicini že zdavnaj napovedovali današnje, najmodernejše in prav gotovo zelo velike uspehe sodobne medicinske znanosti. Flemingu in Floreyu je v \mmr v. ALEKSANDER FLEMING KI JE ODKRIL PENICILIN letih od 1928, do 1930. uspelo odkriti delovanje penicilina, ki je sestavni del plesni, strokovno imenovane penicilium notatum, v letu 1928. pa Rusu Tokinu v hlapih črešnjevega in čremzinega cveta prav podobno delujoče fi-toncide. To so potrdile napovedi zdravnikov-velikanov iz preteklosti. Kaj je torej na tem področju novega? Prav za prav vse! Penicilin skoraj vsi poznamo. Skoda le, da še marsikdo veruje, da je to ((čudežno« zdravilo, ki mora ozdraviti vsako bolezen. Penicilin je sicer velik uspeh v medicini, ima pa svoje meje, ki jih sicer razširjajo polagoma na to ali ono področje. Tako so v začetku trdili, da nima nobenega antibiotičnega delovanja na povzročiteljico sifilisa, medtem ko ga danes uporabljajo že z lepimi uspehi tudi na tem področju. Najprej je bil penicilin močno neobstojen .občutljiv za temperaturne razlike in po.dobno — danes so ga že močno očistili. Trudijo se izdelovati ga umetno, torej kot sintetični penicilin; v zadnjem času smo slišali o tako imenovanem radioaktivnem penicilinu. Penicilin je začel novo dobo v medicini. Z njim se začenja doba tako imenovanih antibiotikov. Antibiotiki so sredstva, ki ne uni- BILO JE V LENINGRADU... UDBEZERSU Kili VOJKEGA DOPISNIK* IT It M, 9 llllll , ■ ■ 1 ■ :=7—— —- nja — poizkušal prepričati orga' zdelo, Kot da počasi plava po snegu. Zdaj sem videl, da nekaj vleče za seboj. Nisem takoj razumel, kaj bi bilo. Za seboj je vlačila desko, h kateri je bilo privezano nekaj dolgega in zavitega, mumiji podobnega. Počasi sem šel mimo nje. Niti ozrla se ni name. Gledala je naprej, cez mene in čez hiše. Zdelo se je, kot da vidi nekaj tam spredaj, kar jaz ne morem videti. Gledal sem za njo, nato sem šel dalje. Ko sem se ozrl, ni vlačila yeč deske z omotom za seboj. Kakor siva senca je plavala med zameti v jutranjo meglo. Sel sem na Nevski. Zjutraj je bil že bolj prazen. Zdelo se mi je, da čitam neki fantastični roman o poslednjih dnevih sveta in v tem, kako se je zaradi ohlajanja zemlje jenjaio življenje na njej ter so mesta izumrla in zasnežena. V središču mesta niso sledovi ruševin tako bodli v oči. Na Nevskem si moral skrbno gledati, da si zasledil porušeno hišo. Toda čim bolj sem se oddaljeval od središča, tem več je bilo hiš s porušenimi stenami in zijajočimi stopnišči. Na ulicah so stali tramvaji. Tako so bili jasneženi, da so se zdeli kot z ledom obkoljene ladje. Kletna in podkletna okna so bila obita z deskami ali založena z opeko. V sredini so imela majhno špranjo. Mnoge hiše so injele nerodne neokusne, likalnikom podobne prizidke. Tudi ti so imeli špranje po sredini. Le redko sem srečaval ljudi. Hodili so počasi in s težavo so privzdigovali noge. Zagledal sem se v njihove obraze in na mnogih sem rašel isto, kar me je potrlo pri jutranjem srečanju. V daljavo uprte oči, ki so prodirale skozi kamen in sneg. Večkrat sem se pripravil, da ustavim nekoga in se pogovorim z njim. V zadnji minuti pa se mi je jezik prilepil. Nerodno mi je hilo pretrgati njihov molk in bal sem se, da ne bomo razumeli drug drugega. Cez dve uri sem prispel do Narvskih vrat. Zasnežena cesta je bila pregrajena. Na obeh straneh ozkega prehoda so bili stražniki z brzostrelkami na prsih. Rokazal sem jim svoje dokumente in šel preko-Prej sem to predmestno četrt dobro poznal. V letih pred vojne čujejo neposredno povzročiteljev bolezni, temveč jim preprečujejo Življenje in razvoj. Za penicilinom se je zvrstila že vrsta novih antibiotikov, med njimi so nekateri resničen nov uspeh medicine, drugi verjetno šele odpirajo vrata na poti k novim spoznanjem. Za penicilinom moramo omeniti drugega, ki je Frav tako dobro poznan — streptomycin. V zadnjem času tudi jetičnim pri nas dela mnogo skrbi in težkih uric, ko si belijo glave, kako bi si kupili drago zdravilo, ki baje «zdravi jetiko«. Streptomycin je pridobljen iz žarkovite plesni, strokovno imenovane aktinomyces griseus. Našla sta ga ameriška znanstvenika Waksman in Sel-man. Pred streptomycinom je Oaksman ugotovil že marsikatero plesen ali mikrob v zemlji, ki vsebuje za bakterije uničevalne produkte, vendar jih praktično zaradi strupenosti za človekovo telo niso mogli uporabiti. Q strep-tomycinu moramo povedati, da je edini od sedaj poznanih antibiotikov, ki onemogoča življenje tudi bacilu tuberkuloze. Seveda ne more izpolniti — saj je poznan šele nekaj let — vseh želja, ki jih goje jetični. Nova pljuča Po streptomycinu jetičnemu ne morejo zrasti in velja kljub penicilinu in streptomveinu staro načelo preprečevalne medicine: bolje preprečiti kakor lečiti. Golistatin dobivajo iz posebnih bakterij. Posebno deluje ta antibiotik na coli bacil, ki ga imamo v črevesju. Ce se preveč razmnoži, povzroča lahko nevarna obolenja, prav tako, če se zavleče iz črevesa kam drugam. Deluje pa tudi na povzročitelje gnojenja. To je — kakor pravimo — značilen bakteriostatik in predstavnik tistih »antipatij« med bolezenskimi kalmi, ki jih je 1672, leta napovedal naš Plenčič. V Venezueli so našli v zemlji posebno glivico, iz katere so izolirali chloromycetin, ki je v nasprotju s penicilinom in nekaterimi drugimi antibiotiki odporen proti toplotnim izpremembam in močno aktiven proti povzročitelju posebne vrste angine, proti bacilu coli in nekaterim drugim. Preizkušajo ga sedaj tudi v zdravljenju tuberkuloze — vendar še samo strogo eksperimentalno in znanstveno. tu 1948, niso točni. Po uradni sta-tistiki jih je bilo v prvih desetih mesecih 815, s 4604 Jprostori V 144 hišah (statistika ne pozna pregleda po številu sob, marveč našteva «koristne prostore», kamor spadajo tudi kuhinje in drugi prostori, kjer lahko prenočuje odrasel človek, ter ((prostore -pritikline«. Mi naštevamo oboje skupaj. Na pritikline odpade, kakor rečeno, okrog polovica). Podpredsednik cone navaja v svojem članku, da je bilo leta 1948 nakazanih v novih občin- Ml ^-..A-.:,: epš5 i*!mm M ENA IZMED ŠTEVILNIH BOMBARDIRANIH HIS PRI NAS, KI 2E ST.IRI LETA ČAKAJO NA | OBNOVO. skih in IACP-hišah 850 stanovanj. General Airey po. omenja v zadnjem poročilu, da je bilo do konca leta «... dogotovljenih le 470 od 1040 stanovanj, ki sem jih napovedal .. .» Pravi, da zaradi slabega vremena. Z gradnjo novih hiš so tore) resno pričeli komaj lani poleti, na pragu četrtega povojnega leta. To malomapno zamudo bo težko opravičiti. Ze v normalnem, prredvojnem času, ko pri številu prebivalstva ni bilo znatnih izprrememb (1931 je štel Trst 249.574 in 1936 255.046 oseb), so mnogo več gradili. Odobrene novogradnje so znašale (po številu sob): 1933 . .. . 2.224 1934 .... 4.893 1935 .... 7.172 1936 . . . 1.840 1937 . . . . 838 Kljub krizi so tedaj gradili mnogo več in mnogo hitreje kakor danes- So pač morali, ker so stanovanjske razmere mesta silile k temu. Padec pride šele r. vojno najprei abesinsko in potem osi Rim-Berlin. Seveda bi danes človek pričakoval, da bodo povojne prilike narekovale še hitrejši tempo, saj je vojna zapustila, kakor smo videli, težke posledice. Vendar pa nič takega: odgovorni so se zganili šele zadnje čase. na proteste in pritisk ljudstva in misleč na volitve. VU govori v svoji objavi z dne 25. pr. m. v opravičilo, da k ... ni nobenega čudodelnega zdravila problemu stanovanjskih gradenj ...» Ne svetopisemske zgodbe, marveč primer gradbene politike nekega drugega zapad-noevropskega mesta, ki povrhu ni utrpelo nikakih vojnih poškodb, bomo navedli! Stanovanjska kriza terja primerne ukrepe Po navedbah prof. Schiffrerja čaka vsaj 450 družin poškodovancev na stanovanja, vseh prošenj za nova stanovanja pa je 8000, po drugih virih tudi več. Ni mogoče zahtemti, da bi gradili kakor v Švici. Toda ako bi bil tržaški gradbeni program treh let vsaj polovico zueriškega, bi bila naša stanovanjska kriza v glavnem rešena. In ako bi na naše okoliške občine odpadla le dvajsetina tega, kar so zgradili na zueriškem podeželju, (to bi odgovarjalo številčnemu razmerju prebivalstva) bi bile danes v tržaški okolici, ki je prav za prav predmestje, manj žalostne stanovanjske prilike, kakšne v resnici so. 'AWWWWyNWWUWA,,.V. Vojaška uprava je takoj našla kredit za dela na aindustrijskem Pr> stanišču«, ki bo kdo ve kdaj aktualno — morali bi najti tembolj sredstva za gradnjo hiš v katerih prebivajo ljudje. Ta sredstva alti ne bi bila tako visoka. Ce bi gradnja 4000 stanovanj v Olivnem zadovojila potrebe in ako znašajo stroški za stanovanje povprečno 2 milijona lir, pomeni ta načrt vsoto 8 milijard lir- $6° je bilo področje v 15 mesecih zadolženo za 20 milijard lir za stvari, ki niso prijemljive, in ako J* prvo ERP-leto potrošilo drugih 10 milijard lir zaenkrat brez rezultata — je pač dolžnost oblasti. da najde tudi sredstva za izvedbo del trajne vrednosti, ki spadajo med najnujnejše človesk* potrebe. Oblast pa ni edina dolžna diti. Sama ima vse možnosti, da naloži velikim podjetjem in industrijam obvezo, zidati stanovanjske hiše za svoje delavstvo 9J nameščenstvo. Kakor sta že pri® mnogimi leti gradila železnisk uprava in Lloyd hiše za svoj ^ nastavljence, tako naj danes t1' dajo ladjedelnice. 1LVA, AQlh‘ LA in vsa ostala industrijsko podjetja in bančni zavodi nov stanovanja. Ta obveznost spod brez dvoma med sodobne W»** reševanja stanovanjskega vpr šanja. Je najpravičnejši, _ najkoristnejši in najhitrejši način. Eco Mednarodna konferenca za žito Dne 25. prr. m. se je pričela * Washingtonu mednarodna hom renca za žito, na kateri s°d ^en 48 delegacij raznih držav, pre- tega pa še poljedelska hrambena organizacija (FAO) ter Mednarodni ni fond. Na konferenci sod . e tudi Sovjetska zveza. Sef n/e_h javit ob za- delegacije Borisov je xzt tej priliki, da Sovjetsko zvezo> nimajo vsi mednarodni razo ri. ki lahko pripomorejo k dl svetovne blaginje. Zadnja k° renca. na kateri je sodelot ^ Sovjetska zveza, je bila ona ,e. I. 1938. Lansko leto je bila kom renca v aprilu in maju v ž/> , nu, toda z mnogo manjšo ud* bo in brez pravega uspeha• ^ konferenci sodeluje tudi titui, čeprav so krožile pred s taniem konference vesti, da >e. drvi1' alot*: canjem ne bo udeležila. Verjetno Jt^ premenila sklep glede na pa fudi glede na ogromne j,, ki jihi ima in vsled kater1'1 težko dosegla visoko ceno, ka . doslej. p Doslej se je pokazalo, da ..^n države, ki so bogate z ~ to (ZDA, Kanada, Avstralija) " ^ da bi dosegle iste pogoje, , so bili določeni pred Mton* ^ čeprav tedaj brez uspeha. .a hočejo utrditi ceno na 2 do za bušel (okrog 30 kg) iv s bj za vso pogodbeno dobo, ki 11 bila 5 let. Države potrošnice seveda -tevajo izpremembe. Velika tani ja predlaga skrčenje irA-c pogodbe na 4 leta, pa tudi membe pri ceni. Bodisi^ kot najvišja cena, določena ^ naj bi se sedaj znatno ZT1,“ j prav tako naj bi najvišja c^\nci dolarjev za bušel ne bila s ,-j. za vso dobo, marveč izprer,lh. & va. Uvozni delci Britanije . ^ stal isti kakor lani, 180 mi'11 a-. bušlov, ako bi znašala celo^ položljiva količina enako I®’1 SCO milijonov bušlov. » Znižanje cen so predlagale Trska in Indija, pa tudi Jima*' Francija bo vsled boljše d letine tudi znižala svojo u ^ kvoto približno na polovic0 j j ske, ki je bila 975.000 ton milijonov bušlov). Konferenca se nadaljuje• ji čevclci raznih agencij meni) bo konferenca dosegla P° a-ttil> nem popuščanju vsled nasprotij vendarle dober rC~ j.ff To bi se dalo sklepati tu"'’ ^0t-tečaji za žito na ameriških zah padajo. se je zelo razširila. Sedaj je bilo to sama ravnina s kupi zasneženih bunkerjev in z redkimi dimniki, ki jih granate po ne vem kakšnem čudežu niso podrle. Osamljeni so štrleli naravnost iz snega. Vseokrog je bil sneg poln črnih madežev, sledov topniškega razstreljevanja. Zasnežene m upognjene tramvajske tračnice so molele iznad snega. Na desni se je dvigala barikada iz tramvajev, prebitih od granat. Bili so zasuti s peskom ih njihova okna so bila spremenjena v line za streljanje. Vzdolž obeh strani ceste so se razprostirale mreže za maskiranje. Tisto hišo sem zagledal že od daleč. Stala je sredi drugih takih hiš. Nisem je spoznal, samo uganil sem in zaslutil. Njene ste steP bile okrušene od granat. Balkoni so bili porušeni. Skozi odprtxn^pot so se videla stopnišča. Na stiehi je granata odtrgala pločevin0-njena je bila na polovico in šklopotala je v vetru kot ogromno krilo na belem snegu. Strašno mi je poslalo, zakaj šele sedaj sem spoznal, kak° bilo nesmiselno iskati tu, na tem bojnem polju ... . Kljub temu sem šel dalje, kot bi čaKal, da se zgodi čude^' čudež se ni zgodil, le na pol porušena, zaledenela hiša je 8 jo menoj in vranje krilo je tolklo v hladnem vetru ... ne sk'3; sd Potem sem pomislil na to, da sem prišel potem, ko sem preletel preko Ladoškega jezera v, strašni, doslej popolnoma nepoznani mi svet, kjer nabijajo protiletalski topovi, kjer hodijo po cestah ljudje kot sence in kjer -e ponoči slišijo zvoki šeste simfonije. Prvič -em jasno začutil, da ne sme biti moja niti ena minuta, ki jo bom preživel v Leningradu Nohtnega vtisa, nobenega dogodka nisem smel zatajiti ljudem, kj so me poslali sein in od katerih je odvisna usoda takih ljudi, kakor je Lida. Vstal sem, prižgal svetilko, iz torbice sem vzel svinčnik in kos papirja ter napisal sem naslov svojemu prvemu dopisu: »Letalo je pristalo v Leningradu«. • * * Hladna zimska svetloba sc je prelivala skozi okno. Veter je pihal. Isakij je bil ves v snegu. Sklenil sem, da grem za vsako ceno do Narvskih vrat. Zavil sem proti Nevskemu. Na eni izmed hiš v Gogoljevi ulici sem zagledal spominsko ploščo. Na njej je bilo zapisano: »V tej hiši je živel in umrl 25. oktobra 1893 .leta Pjotr Ilič Čajkovski«. Nasproti mi je prihajala žena. Od daleč sem jo opazil. Nikakor nisem mogel razložiti njenih korakov. Bili so tako drobni, da se je vmw- Začt-l sem hoditi bolj počasi. Edaj sem hotel, da bi se nis. šala razdalja med hišo in menoj. Odpravil sem se tja, kc 1 tcl mogel drugače. Vleklo me je in strašna mi je bila misel, nekaj minut stal ob tistem grobu iz hladnega kamna in snega' Pričel sem misliti na to, da morda najdem v hisi !c0®a prejšnjih stanovalcev, ki bo vedel kaj povedati o njej. “ Mimo barikad sem prispel do nje. Ogromna se mi je 1 p i‘ bližini. Razločil sem razpoke v opeki in videl sem rob 0,l,are’a sel''M kukal skozi špranjo v steni. Glej, tu so bila v.ata, skozi tolikokrat vstopil. Tu je bil asfalt. Ko sva se približala hi9‘> J \ pospešila svoj korak ir, stopila naprej. Prav tu se je ustavil3’ , poiskala ključ v torbici.. . Vstopil sem. Na stopn.šču je mnogo stopnic. Tam, kjer jih je manjkalo več skupaj, je h**3 P | deska. Počasi sem se pričel vzpenjati navzgor. u ^ Nad stopniščem so se vlekle napeljave. Pri okenskih ideh- ,iDi> EDEN IZMED ŠTEVILNIH SPOMENIKOV V LENINGRADU. sedeli poleg svojih strojnic vojaki. Od zunai jih ni bilo vi' v kleti je komaj slišno ječala harmonika in visoki ženski ^ C , pel pesem. Prijetno mi je bilo slišati ženski glas in mirno P^tr^j njej mi je postalo toplejše. Vzpenjal sem se dalje in prišel do ct^ t nadstropja. Na koncu teh stopnic sva se po navadi ustavil3’ pogledala na Finski zaliv. Nato je ona odprla vrata. , (Nadaljevani*^^ ------------------------------------------------------------------------- _ ,iij1)ava ULICA K MANNA ŠL 29 — Telefonska številka 8351. I NAROČNINA. Cona A: mesečna Zšu. četrtletna 750, polletna 1400, celoletna ZOUo lir. cona B 144, 414, ojz 1440 mgulir. I-LHJ 55, 165. JJU.,qo60l . UKEUNISIVO ULICA MONTtCCHI St. 6, 111. naO - Telefon St JU-#oo - ur * trgovski 40 finančno-pravru 60. osmrtnice 70 Ur Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dnevnik« Trst 11-5374; a FLRJ: »Primorski dnevnik« norava: Mnbljana c. 3*- OGLASI: od 8.30-13 In od 15-18 tel 27-847 Cene oglafov: Za vsak mm vls'"* ctaNISLAV RENKO — Tiska TržaSkl tiskarski zavod. — PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 — Koper, ul. Battlstl 301/a - Tei. 70 — Zastopstvo Založništva tržaškega tiska v Ljubljani, TyrSeva Izdala ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. ureanuiorm^n . ,, , gss