GOSPODARSKI LIST LIST IZHAJA VSAK MESEC ENKRAT .'. * * NAROČNINA: Za celo leto..................12 lir Za pol leta................... 6 „• Posamezna številka 1 liro. LETO I. ŠT. 7. JULIJ 1 9 2 2 j U PR AVNIŠTV O IH UREDNIŠTVO V GORICI CORSO GIUSEPPE VERDI ŠT. 32 * * .'. Rokopisi se ne vračajo. Tiskovine v zalogi Zadružne zveze: Blagajniški dnevniki, 100 listov, po ... L 40.— Blagajniški razdelniki, novi vzorec: 1) Prejemki 200 listov......................* 70.— 2) Izdatki 200 listov.......................» 70.— Blagajniški raizdedniki zadrug....................» 50.— » » » (posamezne pole) » —.50 Hranilne knjige — posamezne pole . . » —.70 Posojilne knjige, 200 listov po .... » 90.— Imenika zadružnikov............................» 20.— Knjige deležev.................................» 35.— Salda konti ............» 40.— Nakupno-prodajne knjige .......................» 40.— Blag. skontri .................................» 40.— Prejemne knjige mleka..........................» 30.— Strace ........................................» 40— Knjige tekočih računov............................» 15.— Knjige pristopnic, 400 listov.....................L 30.— » » 200 » . ... » 20.— » » 100 » ................»15.— Hranilne knjižice, 1 izvod po.....................» 2,— Zadnužne » 1 » » . . . . » 2.— Izpiski hranilnih vlog 1 izvod po ...» —.20 Izpiski 'hranilnih vlog 1 izVod po .... » —.40 Zadolžnice, a) proti poroštvu . . . . » —.50 b) proti vtkujižbi .............................» —.50 Računski zaključki: a) za denarne zadr. » —.30 b) za blagone » » —.30 Potrdila za vzdignjene hranilne vi. . . . » —.08 Opomini, izvod po.................... . . . » —.10 Obrestne tablico, vseh vrst, izvod po . . » —.60 Izkazi za neposredne pristojbine .... > —.30 Vsebina št. 7. — e —.: Obnova Evrope — obnova človeka. — K vprašanju jugoslovanske valute. — »Gospo; darska enketa«: A. Rejec: Živinorejske zadruge; Just Ušaj.: Nasveti za povzdigo goriškega sadjar? stva; I. D.: Gospodarski položaj v.Reški dolini. — Kmetijski vestnik: V. Dominko: Laška detelja in Gnojite strniščni ajdi; I. Rustja: Predenica. — Zadružni glasnik: Občni zbor »Zadružne zveze« v Gorici; Zadružno gibanje v Italiji; A. Bajec: Amortizacija izgubljenih ali ukradenih hranilnih knjižic. — A. Bajec: »Knjigovodski tečaj«. — Kotiček za čebelarje: Dr. Bobič: Občni zbor »Slov. čeb. zadruge«. — Gospodarske novice: A. Bajec: < Kolkavanje zadolžnic; krajše notice. — Izdaja »Zadiružna zveza« v Gorici. Tisk. »Nanodne tiskarne« v Goricri. Urednik Polde Kemperle. Hotel in restavracija „Pri Zlatem Jelenu" v GORICI nasproti ..Škofiji** se priporoča za obilen obisk. :------ Potrežba vedno točna. ------- Dobe se mrzle in gorke jedi, ter domača vipavska briška in kraška vina. Vedno zveže pivo! Snažne sobe vedno na razpolago. • A. Vida. s l Kmečka banka registrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Piazza De Amicis (prel Kornj) št. 12, posluje vsak dan razun nedelj in praznikov. Sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje S°|0. Dovoljuje posojila na vknjižbo in poroštvo pod ugodnimi pogoji. Konsorcij stavbnih zadrug v Gorici priporoča vojnim oškodovancem, naj izročajo obnovitvena dela le Stavbnim Zadrugam, ki 50 včlanjene v Goriški zvezi in v našem konsorciju. KMETIJSKA ZADRUGA — prej * Kmetijska in vrtnarska gospodarska zadruga reg. zad. z om. por. V TRSTU, ULICA RAFFINERIA št. 7 Telefon : 36 - 75 Podružnice : Avber. Boljunc, Branica, Brseč, Črnikal, Dolina, Dutovlje Gropada-Padriče, Kazlje, Klanec-Ocizla, Koper, Loka, Lovran, Materija, Moščenice, Opčine, Osp, Plavje, Poljanec-Veprinac, Prestranek, Sv. Peter, Salež, Škofije, Štanjel, Štjak, Šempolaj, Vrabče, Lonjer, Sv. Mar. Magd. sp. Sv. Anton, Dekani. Uradni prostori, glavno skladišče, semenski odsek in mlekarna v ulici Raffineria št. 7. Skladišče v ulici Raffineria št. 8. Zadružna gostilna in zaloga vina v ulici Raffineria žt. 3. - Razprodaja svojim članom raznovrstne kmetijske potrebščine, kakor stroje orodje, umetna gnojila, žveplo, modro galico, seno itd. Otvarja konsumna razprodajališča. Ima poseben semenski oddelek z zajamčenimi prvovrstnimi semeni, trtnimi in sadnimi sadikami. Cene so konkurenčne. Vnovčuje pridelke svojih članov. Posreduje pri nabavi in prodaji med zadrugami na deželi. Zadruga je v trgovskih stikih s prvimi viri kmetijskih potrebščin v kraljevini in inozemstvu. :- ■ ■ K zadrugi morejo pristopiti kmetovalci in zadruge. Vstopnina za posameznika 1 L, delež 20 L. Jamstvo osemkratno. Kmetje ne izkoriščajte in ne pustite se izkoriščati! / Sl LIST LIST IZHAJA VSAK MESEC ENKRAT * * NAROČNINA: Za celo leto ....... 12 lir Za pol leta............. 6 „ Posamezna številka 1 liro. EETO I. ŠT. 7. JULIJ 19 2 2 D P R Al/N IŠ TV O IN UREDNIŠTVO .-. V GORICI .’. CORSO GIUSEPPE VERDI ŠT. 32 * * /. Rokopisi se ne vrBlaJo. .*. Obnova Evrope. 2e večkrat smo povdarjali v našem listu, da ne trpimo samo mi primorski Jugoslovani pod uničujočimi posledicani svetovne vojne, temveč da je splošni svetovno?gospodarski položaj ne* vzdržen in obupen. Zmagovalci, premaganci in nevtralci, vsi se vedno bolj zavedajo, da jadramo popolnemu gospodarskemu razsulu nasproti, ako se celotno svetovno gospodarstvo temeljito ne preustroji. Nekaterim državam grozi polom, ker njihova valuta neprestano pada in se zdi, da bo izgubila sploh vsako vrednost. Druge države se' boje, da jih bo zadušil zlati mamon, katerega so si nakopičile v svojih nenasitnih zakladnicah, njihova »dobra« in »zdrava« valuta jim ubija tr? govino in industrijo, ter jim podi delavstvo v brezposelnost. x Državniki *n finančniki vseh držav so zato z mrzlično vstrajnostjo na delu, da bi našli pota, po katerih bi se rešili iz nevzdržnega stanja. Konfe? renče, razgovori, sestanki vodilnih mož se vrste mesec za mesecem. Genovi je sledil Haag, a od nikoder ni prišla rešitev. Silna so bila pričako? vanja, s katerimi so spremljali vsi narodi zlasti konferenci v Genovi in Haagu, slišale so se mnoge sijajne in velike besede, nastopili so možje, ki imajo sedaj še faktično vso moč v rokah, a uspeh: klavern, mizern. Lloyd Georg je pred kratkim slovesno razglašal: »Evropi brez Rusije ni živeti«, konferenca v Haagu, ki je bila zaključena pred nekaj dnevi, je pa sprejela sklepe, ki so naravnost naperjeni proti sovjetski Rusiji. Ako napravimo bilanco, moramo z žalostjo ugotoviti, da vsa dose? danja mednarodna in meddržavna posvetovanja niso še ničesar doprinesla k izboljšanju svetovne? ga gospodarskega položaja. Uničujoči plaz niti ni ustavljen, temveč nas tira vedno dalje proti prepadu. 15 Nehote se vsiljuje vprašanje: Kako je mogoče da ostanejo vsi napori najodličnejših državnikov brezuspešni? Saj bi vendar skupna dobra volja vseh prizadetih, katero vsi tako gostobesedno povdarjajo, morala obroditi najboljše sadove? Dobra, poštena volja! Tu ravno korenini glavni vzrok vseh neuspehov. Sedanji vodilni krogi svetovnega položaja so najizrazitejši pred? stavniki krivičnega kapitalističnega družabnega reda, ki se je ravno v povojni dobi razpasel do ogabnosti. Sebičnost, ki je bila od nekdaj glavno gibi -o kapitalizma, je porušila vse jezove dostojnosti in kulturne obzirnosti, v katerih se je sra mežijivo dr/ala, ter je vse preplavila s svojir zastrupljenim vodovjem. »Sr . egoisrno« (sveta sebičnost) je postal vrhovno na elo v vsem poli tičnem in gospodarskem življenju. Veliki držav? niki govore o enakopravnosti, s katero hočejo osrečiti ljudstva, o gospodarski pomoči, katero hočejo nakloniti izmozganim in izmučenim, o medsebojnem sporazumu, na podlagi katerega naj bi se ustvarili pogoji za ozdravljenje vsesplošne gospodarske krize, mislijo pa pri tem na nadvlado, ki naj bi si jo zagotovili za večne čase, računajo na dobičke, ki naj bi se stekali v žepe njihovih ka? pitalističnih zalednikov, ter kalkulirajo kako bi par veledržav najlažje gospodarsko izkoriščalo vsa ostala ljudstva. Spomnite se samo na konfe? renco v Genovi: vse je bilo navdušeno za Rusijo in vsi velmožje so tekmovali med seboj v oblju? bah, s katerimi so obsipavali trpeče rusko ljudstvo, izza kulis so se pa režali spačeni obrazi kapita? listov, ki so se tepli za ruski petrolej. In ker se ka? pitalisti niso mogli polastiti neizčrpnih ruskih pe? trolejsih vrelcev, je šla konferenca v prvi vrsti brezplodno narazen. Zato smo globoko uverjeni, da na obnovo in gospodarsko ozdravljenje Evrope ne moremo misliti, dokler se ne otresemo načela sebičnosti, ki sedaj tako kruto gospodari. Sprevideti morajo posamezniki, ljudstva in države, da po dosedanji poti ne moremo dalje. Vsi poskusi, s katerimi smo se dosedaj skušali rešiti iz gospodarske mizerije, so se ponesrečili, ker jim je kumovala sebičnost. Zato moramo začeti zopet pošteno, pravično in socialno misliti. Človek je socialno bitje, zato rie sme misliti samo na lastno dobrobit, ampak na dobrobit celokupnosti. Če se bomo tega vsi zave? dali in skušali s pošteno voljo uresničiti, potem se bodo tega zavedale tudi države in — obnova Ev? rope se bo pričela, -—e —. K vprašanju jugoslovanske valute. Po polomu avstroogrske monarhije so se Slo? venci, Hrvati in Srbi združili v eno državno sku* pino. Ker so imeli Srbi že pred vojno svoj lastni državni ustroj, je bilo iz raznih razlogov umljivo, da tvori Srbija centrum Jugoslavije in se ji kot enakopravna priključita slovenski in hrvatski del. Tako se je rodila Jugoslavija: na eni strani od svetovne vojne strašno tepen junaški srbski na* rod, izkrvavljen, s porušenimi domovi, na drugi strani jugoslovanske pokrajine bivše monarhije, bratje živeči drug tik drugega, pa vendar ločeni in odtujeni. Vsak Jugoslovan bi hotel Jugoslavijo — po svoje. Ko se je ustvarila Jugoslavija jc bilo treba predvsem urediti enotnost valute. Vsled tega se je izvršila v bivših avstroogrskih pokrajinah zame* njava kron v dinarje, kakor znano po ključu 4 krone za dinar. V koliko je bil ta ključ umesten in upravičen ne bomo razmotrivali na tem mestu. Tedaj dinar bi moral od časa izmenjave kron raprezentirati enotnost jugoslovenskega denarja na znotraj in zunaj, toda žalibog ni te enotnosti valute: še do danes se govori na zagrebški borzi le o kronski, na belgrajski o dinarski valuti. To je že prva napaka, da ima ena država po treh letih in pol obstoja še vedno dve valuti. V kakem položaju se nahaja danes jugoslo* venska valuta je vsakomur znano. V treh letih in pol se je dvigala in je padala ter je delila usodo slabih valut. Slabo stanje jugoslovenske valute je pripisati raznim okolnostim. Naj navedemo naj« važnejše: 1. Pomanjkanje moderne luke. Kar so pljuča za človeka, to je luka za državo. Od Reke do Drača je vsa jadranska obal Jugoslovan« ska, ali na tej obali bo šele treba ustvariti moder; no luko z vsemi potrebnimi železniškimi zvezami, kar bo trajalo deset, dvajset let. Najhujši udarec za Jugoslavijo je dejstvo, da se je na Reki, ki ima dobro luko in dobre zveze z jugoslovenskim za* ledjem ustvaril položaj, ki ne dopušča do danes rednega pomorskega prometa. Ta položaj je znal izkoristiti Trst, ki igra važno ulogo za jugosloven* ski uvoz in izvoz. A to ni še vse: tržaška borza je žalibog premnogokrat odločevala o usodi dinarja in marsikatero zavratno znižanje jugoslovenske va* lute je treba pripisati špekulativnim mahinacijam te borze. 2. Slabe železniške zveze, njih po* manjkljivost in pomanjkanje železniškega parka. Vsak nov državni organizem potrebuje novih pro* metnih žil in bo treba desetletij vstrajnega dela in ogromnega kapitala, predno se bo uredilo to vele* važno vprašanje. 3. Uvoz prekaša za stotine milijo* n o v i z v o z. Jugoslavija je agrarna država in kot taka potrebuje predvsem uvoz industrijskih iz* delkov. Paziti bi se moralo pri uvozu predvsem, da se uvaža le one izdelke, ki so neobhodno po* trebni; vsak uvoz nepotrebnih stvari in luksusa bi se moral najstrožje zabraniti. Šele v zadnjem času se je v tem pogledu obrnilo na bolje. V prejšnji dobi se je uvažalo za ogromne svote nepotrebnih stvari. Jugoslovenski gozdarji so se trudili v potu svojega obraza, da se je pripravil na pr. vagon tra* mov za izvoz, a na drugi strani je inozemstvo v zameno poslalo nekaj parov nepotrebnih svilenih nogavic ali ovratnic ... Jugoslavija je poslala v Italijo par vagonov volov, v zameno je dobila par vagonov pomaranč. 4. Notranji prepiri zavzemajo premno* gokrat tako ostre oblike, da je inozemstvo mne* nja: država se stresa v svojih temeljih. Uporabi se vsako nerednost in vsak škandal, da se ga raz* kriči po svetovnem časopisju in pri tem trpijo vsi! Notranji osebni in strankarski prepiri so tudi vzrok, da vlada ravno na gospodarskem polju mnogokrat brezbrižnost in nezmožnost. V zadnjem času se je začelo v vsakem po* gledu obračati na bolje, vsaj vsi znaki kažejo na to. Z gospodarskega stališča je treba predvsem uvaževati trgovsko pogodbo z Nemčijo in najetje 100 milijonskega dolarskega posojila. Država s slabo valuto naj ima najožje gospodarske stike z enako državo, kakor v tem slučaju. Nemčija po* trebuje za prehranjevanje svojega prebivalstva agrarno državo Jugoslavijo, na drugi strani po* trebuje Jugoslavija vse industrijske izdelke Nem* čije. Dolarsko posojilo v znesku 2 miljard lir je tudi dobro znamenje, da uživa Jugoslavija v ino* zemstvu kredit. Sicer so pogoji tega posojila težki in so izzvali velik vihar debat, vendar je dejstvo, da je Jugoslavija krvavo potrebovala inozemski kredit in si ga je morala na vsak način priskrbeti. Najglavnejšo pažnjo bo pa treba obrniti na to, kako naj se ta kredit uporabi, da bo kar največ izdal. Ako se bo dobro uporabil, ne bodo izostali sadovi in lahko se dogodi, da se v najkrajšem času izdatno dvigne jugoslovenska valuta in z njo blagostanje. Gospodarska enketa. * V vrsto razprav k »gospodarski enketi« smo pritegnili tokrat tudi poročilo o gospodarskem položaju v Reški dolini v ilirsko-bistriškem okraju. Pri razmotrivanjiu našega gospodarskega položaja v de- želi se nam zdi zelo umestno, da smo poučeni o razmerah in potrebah posameznih okrajev. Prosimo zato za poročila tudi iz drugih pokrajin naše Primorske. Uredništvo. ŽIVINOREJA. Anton Rejec, Šebrelje. Živinorejske zadruge. ' (Nadaljevanje.) Kadar bi bila zagotovljena ustanovitev vsaj 15 zadrug po deželi, maj bi se v mesitu ustanovila centrala, to je, »vnovčevalmica za živino in njem e produkte«. Vnovčevalmca bi skrbela za mesarje in trgovce, ki bi prodajali meso, mleko', maslo in sir dobavljen potom živinorejskih zadrug. Ako bi se radi kljubovalnosti to ne moglo doseči, naj se otvorijo zadružne mesnice iin proMajatme z navedenimi predmeti. Živinorejske zadruge naj bi ise ustanovile v vsa-kem županstvu. Alko pa je županstvo zelo obsežno ati raztreseno, naj se uisitanovijo tudi v večjih davčni# občinah. Te zadruge bi imele vpisano vso živino svojih članov. Vsako' nedeljo bi posamezni člani priglasili vodju zadruge, koiliko itn kakšnio živino imajo v prodaji. Ta (naznanila bi se poslala od vsake zadruge takoj »vnovčeivalnici« v Gorico, katera dolo'či dan, ko se živina privede na postajo, )kjer bi se stehtala in plačala. Za plemensko živino bi bila »vnovčevalmioa« le posredovalnica. Kadar idcfbi naznanilo o ponudbi plemenske živine iod »živinorejskih zadrug« drži isto v evidenci. Kupec, ki potrebuje plemensko žival, se obrne do »vnovčevalnice«, ki mu naznani, kje je za njega primerna žival v prodaji. S tem so kupcu prikrajšani veliki stroSki za brezpotrebna potovanja v svrho'’ nakupa, kajti le »vnotvčevalnioi« bi plačal določeno takso za posredovanje. Zadruge bi morate sprejeti v nakup in prodajo tudi teleta, prešiče iin drobnico. Nesposobna in čez rejo preastajajo'ča teleta, drobnico in prešiče bi se dailo v mesnico, lepa za pleme sposobna teleta pa živinorejcem, ki jih potrebujejo za plemie. Posebno v hribih je prešičjereja zelo razvita; skoro vsak posestnik redi prešičev čez domačo*1 potrebo. Vsaka zadruga bi sama poskrbela, da privede naznanjeno živino na postajo, katera tvori za -več zadrug središče, n. pr. Sv. Lucija, Postojna, Ajdovščina, Sežana, Prvačdna, itd1. Tam bi sprejel ži- vino zalstopnik »vnovčevalnice« in jo odposlal na mesto, kjer se rabi. Ta način prevažanja živine bi bil jako poceni in lahko izvršljiv, kajti sedaj mora vsak posestnik za eno ali dve govedi napravljati dolge poti, potem bi pa lahko dve osebi napravile za 50 govedi isto pot. Sedaj obstoječe »mlekarske zadruge« naj bi se preuredile v »živinorejske zadruge«, Iker ravno talko nujno potrebujejo vnovčevailmice za maslo, sir in mleko. Sedaj išče vsaika mlekarna ziaise kupca in cene za svoje izdelke. Vsaka žeti nujno prodati vse. Tako si detajo med seboj konkurenco, a na trgu njihovi izdelki niso cenejšii, ampak je le prekupec na bdljšem. »Vnovčevalniea« bi morala namočiti vsem zadrugam, da izdelujejo maslo in sir po enem' vzorcu. Kadar je blago zrelo, prevzame od vseh po^ enaki ceni in ga spravi na trg. S tem bi se določile cene, izključita vsaika konkurenca med zadrugami in dosegla enotna izdelava tega blaga. Zadrugam ob in v bližini postaj naj bi »vnovče-valnica« Odvzemala sveže mleko, katero naj bi pošiljata naravnost v mesto'. Za vso navedene kupčijo je itreba samo sposobnih, pridnih in poštenih rok, nakar nam je uspeh za-goitovljen gotovo v zelo večji meri kakor si ga danes predstavljamo. Drugi namen zadruge naj bi bil v pravilih naveden sledeče: Živinorejska zadruga kupi ali vzame v najem primerne planinske pašnike, na katere sprejema od zadružnikov živino na pašo proti določenemu plačilu. Skrbi za izboljšanje kupljenih ali najetih pašnikov s trebljenjem grmovja in plevela, ter odstranjevanjem kamenja. Ogradi s ptiotom nevarna mesta za živino ob prepadih, jamah in sploh nevarnih kirajih. Napelje vo'dovode, napravi korita in mlake v svrho dobave vode za pasočo živino, (skrbi za namakanje oziroma (osuševanje pašnikov, napravi potrebne poti nia in po planini, gnoji pašnike z raz-trosevanjem živalskega gnoja in umetnih gnojil v jeseni, ko paša konča, in slednjič, da spremeni s sejanjem primernih planinskih travnih semen slabo nerodovitno zemtjo v dobre pašnike. Nadalje se morajo postaviti pastirske koče, mlekarne, hlevi in sta- je za živino in vzdrževati vremenislka drevesa, pod katerimi najde živina zavetja o^b vremenskih nezgodah aii ob vročini. Potrebno je tudi majati primerno Število dobrih pastirjev in mlekarjev proti zadostni plači določeni v seji načelstva. Zavarovati se mora pasoča živina proti streli in drugim nezgodam na planini, pašnikih in po’teh. Zavarujejo naj se tudi pastirske koče, mlekarne lin hlevi proti ognju. Da se izpolni ta namen in ustreže pravilom bodo imele zadruge veliko težkega dela. Le malo je takih občin, ki imajo že sedaj svoje planine, posebno malo pa takih, ki bi lahko na svo!je planine sprejemale mdlzne krave im (tam proizvajale maslo in sir. Po večini vaseh se krmi vsa živina leto in dan v hlevih, ter o paši sploh ni niti govora. Za tormljenje živine v poletnem času v hlevu se porabijo najboljše delavske moči in najboljša Ikrma. Kmet, ki bi lahko redil po 18 govedi, ako bi jih 'imel poletne mesece na paši, jih redi isedaj ikomaj po 10, ker krmi v hlevu vse leto. K temu slabemu položaju je pripomogla precej razdelitev občinskih zemljišč, a potrditi pa tudi moram, da tista zemljišča niso preživila mmogo živine, ker Jih je vsalk le izrabljal, nihče pa izboljševal. Za dobičkanosno planino je najboljše zemljišče v bolj 'visokih legah, ki ni preveč strmo, da je voda v bližini, ker v takih (krajih paša poletne mescce zelo hitro iraste d n vro'čina živine ne muči. O SAD Nasveti za povzdlgo gorlškega sadjarstva. Po svoji ilegi lin ugodnem podnebju bi bila Goriška lahko odlična sadjarska dežela. Pred vojno je tudi vživallo goriško isadje gotov sloves po svetu, zlasti črešnje; toda še ta sloves je v nevairnosti, da ga zgubimo, Iker je vsfled neugodnih valutnih in prometnih razmer prenehal izvoz črešenj v inozemstvo*. Kljub tem slabm današnjim razmeram bi zadobilo lahko sadjarstvo v deželi velik gospodarski pomen in bi bito v občo korist, če bi se poprijeli modernega sadjarstva, ki naj bi imelo'v gtlavnem Sledeče smeri: 1) Za poVzddgo sadjarstva naj bi se ustanovilo več sadjarsikih zadrug. Te naj bi imele vsaka svojo lastno drevesnico in naj bi nakupovale in prodajale sadje svojih članov, alli pa skrbele za tehnično uporabo istega. S pravilnim oskrbovanjem drevesnice bi se lahko doseglo, da bi se razmnoževale v enem ali drugem okraju le one vrste sadja, katere so za ta okraj priporočljive. Pri nakupovanju in prodaji bi se lahko sadje po kakovosti soVfcirailo, kair bi bilo veflike koristi pri prodaji. Tudi bi se lahko zimsko namizno sadje v posebnih prostorih itoliko časa shranilo, da bi pozno pozimi doseglo visoko ceno na trgu. Ono sadje pa, ki bi bilo silabše kakovosti in ono, ka- Za nabavo planin, postavitev hlevov, mlekaru, koč za pastirje in mlekarje je treba kapitala. Kapital bi se nikakor ne mogel dohiti naravnost iz deležev. V slučaju, da se nastavi visoke dežele pri »živinorejskih zadrugah«, ne more revnejši deli ljudstva zraven. Deleži bi morali znašati od 50 do 100 lir več nikakoV >ne. Po mojem mnenju bi se najlažje zbrala višja množina kapitala, ako bi »živinorejske zadruge« izdale za investirani kapital akcije po 500 lir. Te bi se obresitovaile in bi bile dostopne le članom zadruge. Da bi pa akcije ne (trajale vedno, tudi v času, ko bodo zadruge že gospodarsko mdčne, naj se določi v pravilih, da se izžreba vsako leto del akcij, katere potem zadruga plača v gotovini iz s vodjih letnih’ prebitkov. Na ta način bi vsaj v 50. letih zadruga priš-la v posest vseh v začetku izdanih akaiji. S tem, da uredijo' zadruge za poletni čas pašo žiivine na skrbno gojenih planinah, se bo število živine povečalo, živina bode veliko manj podvržena boleznim, število delavskih moči se bo povečalo, ker boJ Odpadlo neznosno deilo krmiljenja živine v hlevih. Dohodki bi bili isti, alko se na planini izdeluje sir. Hlevskega gnoja za njive bi is e dobilo v zimskih mesecih v enaki množini kakor sedaj tskozi oelo leto vslled povečanega števiila živine. (Nadaljevanje prihodnjič.) J E R E JI. terega bi ne miogli svežega prodati, bi uporabili v lastnih kleteh za podelovanje sadjevca, žganja in kisa; nekaj hi se lahko v posebnih sušilnicah posušilo, o'ziroma na kak drug način ‘kouservirailo in spravilo V prid. 2) Sadno drevje bi se moralo skrbno negovati in obrezavati; potrebno je tudi obdelovati zemljo pod njim, mu ‘dovoljno gnojiti in ga braniti proti rastlinskim in živalskim škodljivcem. 3) Obnoviti čimprej breskove in češpljeve nasade, ki so bili uničeni od smolikavosti ter listne in plodne kržavljosti (Exoascus deformans). Ta obnovitev je pa le mogoča, če bi se postopalo proti vsem boleznim z vsemi sredstvi, ki so priporočljiva in v ta namen uporabna. Ti breskovi nasadi bi lahko, ako bi jih posadili po vinogradih, ki jih hočemo opustiti, nadomestili njih prihod, seveda le, če bi po'tem tudi breslkivam posvetili toliko dela lin paziljivosti, kakor ga zdaj itrti. 4) Pri vladi bi morali doseči, ida bi bili vsi (lastniki sadnega drevja pod kaznijo prisiljeni, da morajo pravočasno in skupno' pokončevati škodljivi mrčes in druge rastlinske bolezni. Tudi bi bilo velike važnosti, da se natanko upošteva stari avstrijski za- kon za zaščito (koristnih ptic in učitelji na (ljudslkih šolah bi morali oHrokom vcepiti ljubezen do ptic, ter jih podučiti kalko iso Ikorisitne za sadjarstvo. 5) Brici in gorišlkii oflcoličainii naj čimprej obnovijo sušenje olupljenih češpelj. Pri tem naj se gleda ma td, da se sveže češplje kupujejo po možnosti v deželi sami. 6) Ob dobrih letinah naj bi ise po deželi priredile male razstave sadja, ki bi ugodno vplivale na sadno kupčijo. Tudi bi se pri rastavah razviidelo, katere vrste sadja bolje /uspevajo in bi se potem samo te vrste razmnoževale v drevesnicah. 7) Sadje /in sadini jzidiellkii naj bi se izvažali le sortiramo dn v okusni opremi. Prodajo in nakup naj bi vršile sadjarsike zadruge neposredno brez prelkup- čevaloev med pridelovalci, oziroma zadrugami in kcksumenti. 8) Čebelarstvo bi se moralo v deželi pospeševati, kajti čebele so sadnemu drevju Ikariistne, (ker izvršujejo oplojenje cvetov. 9) Sadno drevje naj ise /v bodoče sadi koSiikOr mogoče v večjih pravilno razsajenih slkupinah, ker se ma ta način olajša skrbno obdelovanje, megovamje in pokonoavanje škodljivcev. 10) Skrbeti bi se monaflo za uspešen poduk o umnem sadjarstvu s strokovnimi časopisi in (knjigami. Mladina naj pridno pohaja v kmetijske nadaljevalne šole, ki so se ustanovile po občinah, ki imajo v ta namen sposobne ljudistkošodske učitelje in lei so zaprosile za ustanovitev take šdle pri deželnemu odboru. Just Ušaj. GOSPODARSKI POLOŽAJ V REjKI DOLINI. Zgodovina gospodarskega življenja v Reški dolini je zgodovina silnega napredka. Pogljeino samo na kratko 30 let nazaj v gospodarstvo lepe Reške doline. Naravnost obupno je bilo stanje v 80. in 90. letih. Kdo ne pozna oderuštva na Notranjskem? Kmet je zdihoval pod jarmom oderuštva in ni imel voditeljev, ki bi ga rešili iz suženjstva. Še danes se poznata na ljudeh ona odvisnost in suženjski strah. Živinoreja je bila povsem zanemarjena. Zemlje ljudje niso hoteli razdeliti in še danes so ljudje tako trdi, da branijo razdelitev gozdov in pašnikov. Pogozdovanje je imelo mnogo nasprotnikov. O kmetijskih društvih še sanjali nismo. Danes po 30 letih stoje gospodarske razmere skoroda sijajno. S tem pa nočemo trditi, da je že vse v redu. Vsak večji kraj, občina, župnija ima Hranilnico in Posojilnico. Mladina zbira svoje prihranke v Čebelicah. Hranilnice in Posojilnice so rešile našega kmeta, malega obrtnika in trgovca. Oderuštvo je uničeno. Suženjski strah je premagan. Odvisnost od oderuhov je zginila. Niti ena Hranilnica ni prenehala s svojim poslovanjem, pač pa je mnogo oderuhov zmrznilo. Živinoreja je v 30. letih naravnost vzgledno napredovala. Živinorejske zadruge, predavanja, shodi so razgibali narod. Kmet je začel zbirati plemensko živino in jo krmiti tudi z umetnimi krmili. Vsporedno s tem napredkom se je razvilo moderno mlekarstvo. Krasno misel so zamislili pred vojno v Trnovem. Zgraditi so hoteli zadružni hlev — nekaj vzornega, modernega za celo dolino. Odkar spadamo v Italijo, se narod zelo peča s prešičerejo. Jaz bi svetoval še konjerejo, ker pri nas je veliko pomanjkanje konj. Za prospeh živinoreje je potrebno gnojenje travnikov. Naš kmet je v zadnjih letih uporabil cele va- gone gnojil za travnike, ko pred 30. leti še sanjal ni o gnojenju travnikov. Poznate Reško dolino po sadjereji! Kdo je poznal pred 40. leti našo sadjerejo? Danes je sadjereja zelo razvita. Ob letini so tisoči in stotisoči došli za sadje. V enem letu med vojno je prejela Reška dolina za sadje 1 milijon kron. V naših krajih je mnogo ljudi, ki nimajo zemlje, ali pa je imajo zelo malo. Imenovali bi take: hišnike in delavce. Veliko ljudi je tudi izseljenih, zlasti hišnikov in delavcev: v Ameriki, Nemčiji in Jugoslaviji. Iz Reške doline je odsotnih do 2500 ljudi. Najbolj so izseljeni iz Podgraj, Kuteževa, Trepčan in Zabič, To-minj. Vsak izseljenec pa še ni srečen. Vsak je svoje sreče kovač, pravi pregovor. Jaz imam 2 načrta, da se /ustavi izseljevanje. Pri nas je treba tovarn in domačih obrti, da bi tudi mali kmetje, hišniki in delavci, kaj zaslužili. Cementno tovarno so hoteli že pred več leti zgraditi. Le žal, da se ta misel ni uresničila. Imamo več opekarn, ki izdelujejo razno opeko. Opekarna v Kosezah pri Ilirski Bistrici dela, a na Bukovici stoji. Še celo o premogu v naši zemlji se je govorilo. Manjka pa ljudi in kapitala, da bi dvignili premogovni zaklad. Ustanovitev lesne zadruge bi našemu kmetu zelo koristila, in nekoliko omejila oderuštvo. Med domačimi obrtmi naštejem: sodarstvo, mizarstvo, izdelovanje suhe robe. V Reški dolini posedujemo velike vodne sile, a nedostaje gospodarskih moči, ki bi omogočile, da bi jih izrabili. Na stotine manj premožnih bi živelo od teh vodnih sil. Če bi jih izkoristili na zadružni podlagi, bi bilo to za nas velikega gospodarskega pomena. Še nekaj želimo mi v Reški dolini. Težko čakamo, da se urede razmere med Italijo in Reško državo. Za Reško dolino je namreč Reška država življenjskega pomena. Naša dolina izvaža: krompir, sadje, žganze, zelje, repo, seno, opeko, živino itd. Za gospodarski napredek je treba ne le časopisov, voditeljev, denarja, volje, ampak tudi šol. Ljudske šole je treba vendar enkrat modernizirati. Za mladeniče so zimski gospodarski tečaji življenjskega pomena. Mi hočemo živeti na tej zemlji — lastnini naših pradedov. Tukaj smo bili, tukaj smo in tukaj hočemo ostati. Ti pa Reška dolina odločno naprej po začrtani gospodarski poti! J. D. Kmetijski vestnik. Laška detelja. (Inkarnatnica.) Najvažnejša izmed krmskih rastlin, ki se sejejo v jeseni, je neo'porečno laška (detelja, pri mas tudi svinjska detelja imenovana. Ona se zadovolji z vsako zemljo, te\r daje največ in najb6ljše pomlladanslke zelene krme. Ta rastlina ima poleg te dobre lastnosti tudi še to, da sprejema potrehni dušeč iz ozračja in se uporablja vsied tega tudi uspešmo! za zeleno gnojenje. Navadno se seje /ta detelja na njive preorane v laz; seje se jo pa tudi med turšioo, osobito pa v činkvantin. Malokdaj se seje sama, marveč se seje pomešana z ržjo ali pa z ječmenom. Kar se tiče tal, mi ta detelja, kakoV je bilo že na-početiku rečeno, prav niič izbirčna. Dobro uspeva ce- lo na suhih in srednjanodovitnih tleh; seveda ugaja ji najboilj srednje zvezna in takšna ziemllja, ki vsebuje precej apna in 'takšna, na kateri voda ne zastaja. Če je zemlja rahla, zadošča, da se jo kar površno zrahlja, ako je pa bolj zvezna, se jo mora seveda na vsak način precej globoko prerahljati s ikakim modernim pilugom. Ko je oranje dovršeno, naj se njiva prav dobro z brano povleče, da se kepe dodobra razrušijo. Ce je zemlja pusta, treba jo je pognojiti; v to svrho naj se uporabljajo samo umetna gnojila in sicer fosfornata in kalijevnata. Za vsalk hektar površine je vzeti p<) 4 do 4V& kv superfasfata in 130 do 150 Ikg kalijeve isoli (na njivo 130 do 150 kg superfosfaita iin 40 do 50 kg kalijeve soli). Ta gnojia se morajo irazstrositi na vsak način že pred preoraivanjem. Da se doseže primeren uspeh, je treba poskrbeti za to, da se seme pravočasno poseje in da je seme primerno. Ndkateri sejejo to deteljo prav zglodaj, Ikar pa je napačno. Kajti, če se poseje seme že sredi polletja, ter je zemlja le količkaj vlažna, izkali seme v kratkem; ako nastopi potem suša, setev uvene in včasih celo usahne. Pripomniti je itreba, da , prenese inkaiinatnica lažje mrzloto nego sušo, zato priporočam, naj se jo nikar prezgodaj ne seje; najboljši čas za sejanje te detelje so zadnji dnevi avgusta in prvi dnevi septembra meseca. Za setev naj se uporabi oluščeno seme, neolu-ščeno pa samo tedaj, če ga je kdo sam pridelal, sicer se s kupovanjem neoluščenega semena prav lahko opehari. Oluščenega semena zadostuje za vsak ha 25 kg ali za njivo 8 Ikg. neoiuščenega pa 60 za ha ali za njivo 20 kg. Dobro je, če se ne obseje vseh njiv hkratu z laško deteljo^ marveč da se obsejejo razne njive v primernih presledkih z razliko nekaiterih dni, kajti v, tem slučaju se ima potem spomladi dalj časa nepre-zrelo zeleno krmo. Seme se seje kar načez z roko. Plosejano seme naj se nailahJkem pobrana. S košnjo maj se prične spomladi takoj, kc/ se začne detelja razcvetati, sicer postane pozneje pretrda in za takšno živina večkrat prav nič ne mara. Priporoča se, da se uporablja inkarnatnica sploh le kot zelena krma, kajti posušena ni mnogo vredna. Na potašimi 1 ha se pridela 150 do 250 kv zelene krme. Gnojite strniščni ajdi. Osobito v naših krajih zavzema ajda kot dnugi pridelek važno mesto. Marsikateri kmetovalec pa je začel sejanje ajde opuščati, češ, da premalo obrodi in se ne briga idalje za to, da bi našel vzirok pičlemu pridelku. Uverjein naj bo, da tiči vznok temu pičlemu pridelku edimo le v preslabi pognojeni zemlji. Kajti tudi ajda potrebuje kakor vsako drugo žito redilnih snovi dn sicer kalija še enkrait toliko, zaito pa ima gnojenje s kalijevnatimi gnojili pri ajdi zelo velik učinek. Na vsalk način pa je treba gnojiti ajdi tudii s fosfoma-timi gnojili. Na strnišču, na katero se ajda pri nas navadno seje, pa teh snoivi ni dovolj. Gnojenje s hlevskim gnojem nima pravega uspe* ha, pač pa gnojenje z umetnimi gnojili in sicer s fos-fornatimi in kalijevnatimi. Za gnojenje ajd naj se uporabnjo 'lahko iraatopna umetina gnojila in sicer superfolsfat in kalijeva sol. Za vsak hektar površine je vzeti 3-4 super-fosfata in 1-1% kv 40% kalijeve soli ali za njivo površine 100-130 Ikg superfosfata in 30 do 50 Ikg 40% kalijeve soli. Ti gnojili naj se tifk pred sejanjem pomešata ter raztrosita enakomerno po preorani injivii, nalkar naj se ajda poseje in z brano' zavleče. V. Dominko. PREDENICA. Ako pregledaš različna deteljišča, najdeš pre* denico zelo razširjeno. Kaj je predenica? Znanstveno ime za prede* nico je, Cuscuta Trifolii ali Cuscuta Epithvmum. To je rastlina, ki raste naslonjena na druge rast* line od njihovega soka, ne da bi imela lastne ko* renine, potom katerih bi dobivala iz zemlje po* trebne redilne snovi. Kako pride predenica na polje? Najlažje se širi predenica potom semena, ki pride navadno na njivo skupaj z onim detelje ali lucerne. Potem pride na polje tudi s hlevskim gnojem, v katerem se nahaja večkrat seme predenice, ki ima izvor v krmi iz travnikov in deteljšč, ki so bili od iste zaraženi. Predenica se širi na ta način, da vzide iz se* mena tanka nit, ki ima tudi malo koreninico, ka* tera se pa takoj posuši. Tudi ostala nit bi se po* sušila, ako bi bila navezana na samo sebe. Toda nit se nasloni na bližnjo rastlino, deteljo ali lucerno, se je oklene ter se zaje v njeno telo s svojimi se* salkami, potom katerih črpa iz rastline življenjske snovi, dokler rastlina ne ovene in se končno ne po* suši. Nit se deli in razmnožuje, prestopa na druge rastline in tako nastanejo na deteljišču ali travniku kolobarji, ki so na sredi goli, na robu so pa vse rastline prepletene s tankimi nitkami sive do ru* menkaste barve. Te nitke nimajo peres temveč le cvetove in semena. Ko se travnik oziroma dete* ljišče pokosi, kosci navadno ne pazijo na prede* nico, ter pokose vse skupaj. Ko se seno suši, menja isto večkrat prostor, seme predenice se tako raz* širi in na ta način more samo eno seme predenice, ki je manjše od deteljinega v enem letu zaraziti cel travnik, in v dveh, treh letih je celo detelj išče ali travnik popolnoma uničen. To je opazil že marši* kateri naš kmetovalec a le malokateri je segel po pravih sredstvih, da bi to zlo onemogočil ali od* pravil. Kakšna sredstva imamo proti predenici? Proti zlom in boleznim je skoro vedno dvoje vrst sred* stev in sicer taka, ki zlo onemogočujejo in taka, ki ga uničijo. Za onemogočenje predenice je predvsem po* trebno da uporabljamo pri setvi Čisto seme. Kadar se kupuje seme, jamči skoro vsak trgovec s svojo dušo, da je seme čisto in vendar se pokaže potem na polju predenica. Dobro je, če se da preiskati seme detelje in lucerne kakemu kmetijskemu pre* izkuševališču; ker pa to ni vedno mogoče in pri nas tudi ne v navadi, naj vsak kmetovalec predno poseje seme detelje, da isto na drobno sito, ki bo prepustilo skozi predenično seme in drugi more* bitni plevel, ne pa pristnega semena samega. Onemogočevalno sredstvo je tudi, ako na de* teljiščih ne uporabljamo domačega hlevskega gnoja, ker je med tem mnogokrat primešanih mnogo semen različnega plevela in tudi predenice. Za kmetovalce naj velja načelo: ves hlevski gnoj na oranice, na travnike in deteljišča le umetna gnojila. Nadaljne onemogočevalno sredstvo je tudi opustiti setev detelje in lucerne na takem zem* ljišču, kjer se je pokazala predenica in to skozi dobo 7—8 let. Ako se pa predenica že nahaja na travniku, oziroma deteljišču, imamo za odpravo iste več sredstev, ki pa niso vsa enako uspešna. Naj* uspešnejše sredstvo ostane vedno sledeče: Mesta, kjer se je pojavila predenica naj se pokosi in sicer pol metra črez kolobar, ki so ga niti že dosegle. Po* kositi oziroma požeti se mora kolikor mogoče glo* boko, celo mesto naj se pokrije s slamo, polije ne* koliko s petrolejem in zažge. Potem naj se celo mesto prekoplje in zopet poseje; najbolje je pose* jati prekopano mesto prvo leto z ovsom in šele drugo leto z deteljo. Nekateri predlagajo poškropiti zaražena me* sta z železnim vitrijolom in sicer 20%, drugi potro* siti prostor s kalijevim superfosfatom, nekateri pravijo, da so imeli uspeh z navadnim pepelom itd., a gotovo je zgoraj navedeno sredstvo naj* uspešnejše. V slučaju pa, da je mest, ki bi jih mo* rali prekopati preveč, naj se preorje cela njiva in na isto ne seje skozi 7—8 let nobene detelje. 1. Rustja. X Mladi purani. Komaj izvaljeni, so mladiči zelo občutljivi za mraz, dež in pregorko solnce. V pr* vih dneh jih je treba po večkrat na dan izdatno' krmiti. Če vpijejo, je znamenja, da so lačni. Naj se jim dajejo na drobno zrezana jajca, pomešana s kruhovo skorjo. Peti dan že lahko dobivajo dobro zasekano koprivino perje, pomešano s plevami. Tu* di dobro kuhan ječmen se jim lahko daja, ker po* spešuje tek. Navadna pijača je čista voda, le če se opazi, da so kiljavi, naj se vodi prilije malo mlač* nega vina. Koncem prvega meseca se jih že sme krmiti z vsemi žitnimi vrstami. Tako piše dr. Bianchi v padovanski La Voce dei Čampi. (Kme* tijski glas.) Zadružni glasnik. Občni zbor »Zadružne zveze" v Gorici. V pondeljek dne 26. junija predpoldne se je vršil v Gorici pri »Jelenu« občni zbor naše goriške zadružne matice »Zadružne zveze« v Gorici. Ude* ležba je bila sicer prav lepa, vendar nas ni zadovo* ljila. Vojni in povojni čas nas je obremenil z neko dušečo moro, ki nam ne pusti priti do razmaha. Vsi čutimo, da smo šibki in nebogljeni, da posameznik ne pomeni skoro ničesar, da je naša gospodarska rešitev samo in edino v krepko razvitem zadružni* štvu, vendar se ne moremo otresti tiste odurne se* bičnosti, ki nas je zastrupljevala zadnja leta. Voj* na je kruta, trdosrčna, divja, prostaška, zato zatre v človeku vsa plemenitejša čustva, ga napravi ne* sprejemljivega za vse vzvišenejše nazore, ter ga o* topi. Zato se je v teh časih tako bohotno razraslo brezsramno vojno dobičkarstvo in verižništvo. Do danes se je položaj sicer v marsičem že zboljšal, vendar tičimo še globoko v dušnem razpoloženju, ki ga je ustvarila vojna. Nagon samoohranitve, ki se je vsled nebrojnih nevarnosti vojnega časa izprevrge^v najogabnejšo sebičnost, se še ni oči* stil. Razum nam sicer jasno pravi, da je samo v tes* ni vsestranski organizaciji naša rešitev, toda naša srca so še zastrupljena, naše čustvovanje je še se* bično. Zato nas misel zadružništva ne prekvasi kot bi nas morala, zato naša zborovanja niso tako ob* iskana kot bi bilo pravilno. Kmalu po deveti uri zjutraj je g. predsednik A. Vuk otvoril občni zbor, ugotovil, da je bil pra* vilno sklican in konštatiral sklepčnost. Pozdravil je došle zastopnike včlanjenih zadrug, zlasti pa g. dr. Agneletta iz Trsta, predsednika tržaške »Zadružne zveze«. Spomnil se je tudi med letom umrlega vrlega ■?adrugarja g. Fvuca Rojca iz Sovodenj, čegar spo* min sv> navzoči j " tstili s tem, da so se dvignili iz iedezev. Nato je prešel k prvi točki dnevnega reda: po* roeilu načelstva o poslovanju leta 1921, ter je podal poročilo, ki ga danes objavljamo. Ker bi nam celot* no poročilo o občnem zboru zavzelo preveč prosto* ra, bomo o nadalnjem poteku zborovanja poročali prihodnjič. Poročilo načelstva podano po predsedniku g. A. Vuku. Predsednik A. Vuk je podal obširno' poročilo, katerega priobčujemo skoro v celoti: Po zadnjem občnem zboru, ki se je vršil dne 25. 5. 1921. je sklicala »Zveza« en izvanredni občni zbor, na kaiterem so se poleg razpravljanja o važnih zadevah — spremenila »Zvezina« pravila. OdboV je imel 55, nadzorstvo pa 4 seje. Največjo skrb je posvečal odbor zamenjavi v I-jubljani naloženih knon. Prizadetim ministrstvom tso se pošiljale pismene vfloge, ter pospeševalne brzojavke. PanoVno se je pri ministrstvih tud/i osebno interveniralo. Posebno se je za zamenjavo zanimal g. poslanec Šček. Po njegovem prizadevanju nas je v zadeivi zamenjave denarja podpirala It. ljudska stranka. Z največjim naporom se je končno dosegla delna zamenjava »Zvezane« nalo'žbe panje radi hranilne knjižice št. 135 Hranilnice in posojilnice, Tržič, glaseče se na ime Frančišek Orel, Tržič; vloženi znesek 1413 lir. — Tozadevni razglas je bil objavljen v uradnem listu »Ossen vatore Triestino«. Ker se tekom amortizacijske dobe ni nihče oglasil, prosim: K. okrožna sodnija proglasi zgoraj navedeno hranilno knjižico za amortizirano. Tržič, dne 15. avgusta 1923. Frančišek Orel. Šele takrat, ko je rešila sodnija tudi drugo prošnjo in izdala odlok, nastopi dolžnost dotič--nega denarnega zavoda, da izda za izgubljeno hras nilno knjižico duplikat, s katerim potem vlagatelj lahko dvigne svojo vlogo. Obe vlogi, prvo in drugo je treba kolkovati. Višina kolka je odvisna od vrednosti predmeta, ki ga je amortizirati. Alojzij Bajec. »KNJIGOVODSKI TEČAJ" Četrti vzorec (glej stran 60 »Gospodarskega lista«), ti predstavlja »Knjigo za deleže«. — Te knjige ne smeš zamenjati z »Imenikom članov«. Medtem, ko vpisujemo v imenik članov člane in deleže le po številu, vpisujemo v »Knjigo deležev« svo te, ki jih je vplačal vsak posamezni član na deleže. Knjiga je razdeljena v 10 rubrik. Desna polovica, to so rubrike 6, 7, 8 in 9, je prirejena za vpis vplačanih, leva polovica, to so rubrike 1., 2., 3, in 4. pa za vpis izplačanih deležev. V 10. rubriko desna polovica, predpišemo konec leta obresti deležev v znesku, ki ga vsako delo določi občni zbor, v 5. rubriki, leva polovica, obremenimo člana, ko mu izplačamo te obresti. Iz vzorca je razvidno, da’je član Brezigar Franc pok. Janeza, posestnik, Tržič, Via Carducci št. 5 dne 6. 1. 1922. pod številko blag. dnevn. 1 vplačal za 1 delež znesek 20 Lit. Oglej si, kako je izvedena ta vknjižba na vzorcu in moja razlaga postane nepotrebna! Peti vzorec (glej stran 78. »Gospodarskega lista«) ti predstavlja »knjigo za hranilne vloge«. 2e naslov sam ti pove, da je to tista knjiga, v katero prenašamo iz rubrike 7. našega »blagajniškega dnevnika in razdelnika« vplačane in dvignjene hranilne vloge. Cela knjiga, kakor vzorec kaže, je razdeljena v 11 rubrik. V nasprotju s splošnim knjigovodskim načelom, da služi leva stran knjige za bremenopise, dfesna pa za dobropise, sem to knjigo priredil tako, da služi leva stran, rubrike 1—5 za vloge t. j. dobro-vpise, desna stran rubrike 6—11 pa za dvige, t. j. bremenopise. Postavljam se glede te izjeme na stališče lajika, kateremu je moj tečaj namenjen, in kateri bo logično sklepal, da vlagatelj najprej nalaga, potem še-le dviga. Da boš ložje razumel razlago glede vodstva te knjige, ti priporočam, da si natančno ogledaš vzorec. Iz tega povzameš, da je Fornazarič Marija iz Gorice vložila dne 1. 2. 1922 pod številko blag. dnevnika 118 znesek 10.000 Lir. Če pogledaš rubriko za rubriko, kako je vknjižba izvedena, lahko moja razlaga odpade. Ostaja pa nekaj, nakar te moram posebej opozoriti, t. j. na »Narasle obresti do 31. decembra vlagatelju v dobro«. V 4. rubriki najdeš poleg vloženega zneska 10.000 Lir številko 11 in v 5. rubriki znesek L 412.50. To se pravi, da je vlagateljici naraslo od vloge 10.000 Lir, ki jo je vložila 1. februarja na 4V2% obrestih za 11 mesecev 412 Lir 50 stot. Ker je vložila vlagateljica: dne 1. 3. pod štev. blag. dnevnika 157 nadaljnih L 10.000’— dne 8. 5. pod štev. blag. dnevnika 189 nadaljnih L 10.000’— dne 1. 7. pod štev. blag. dnevnika 213 nadaljnih L 20.0001— te opozarjam, da velja glede teh zneskov isti način vknjiževanja in zaračunavanja obresti kakor pri prvi vlogi* z razliko, da čim poznejše , je bil vložen denar, tem krajši je čas obrestovanja. Glede obrestovanja hranilnih vlog velja to le načelo: Obresti se zaračunajo samo za cele mesece. Zato dobi vlagateljica od zneska 10.000 Lir, ki ga je naložila 8. maja, obresti le za 7 mesecev, to je za mesece junij, julij, avgust, september, oktober, november in december, medtem, ko za čas od 8. do 31. maja ne dobi nikakih obresti. 'Fak način zaračunavanja obresti je pravičen, ker tudi zavod, ki je sprejel hranilno vlogo, ne more iste že koj drugi dan obresto-nosno naložiti. Preideva na drugo, t. j. na desno stran hranilne knjige, rubrike 6. do 11. in konštatujeva, da je vlagateljica dvignila dne 15. 3. 1922 pod številko blagaj. dnevnika 125 znesek 10.000 Lir. Tudi tu te moram opozoriti na »Narasle obresti do 31. decembra vlagatelju v breme«. Te namreč računamo tako, da obrnemo odlomek meseca zopet sebi v korist, kar se zgodi na ta način, da obremenimo vlagatelja za obresti dvignjene vloge, tudi če jo je dvignil še-le proti koncu meseca, za celi tisti mesec, v katerem jo je dvignil. Zato smo obremenili vlagateljico Marijo Fornazarič za vlogo 10.000 Lir, ki jo je dvignila 15. 3. za obresti za celih 10 mesecev, dasi je od 15. marca do 31. decembra le 9Vj mesecev. Preideva h konecletnemu zaključku te knjige. Pričneva pri rubriki 3. Tu sva seštela vložene zneske in dognala da je vložila vlagateljica skupaj......................................... 50.000 Lir Nato seštejeva v rubriki 8. dvige, pri čemur sva dognala, da je dvignila vlagateljica................................... 10.000 Lir Če sedaj odštejeva od svote vlog, svote dvigov, dobiva konecletno stanje hranilne vloge, ki znaša v našem slučaju . 40.000 Lir Na isti način doženeva tudi konecletno obrestno stanje: Seštejeva v rubriki 5 »narasle obresti vlagatelju v dobro.« Naštela sva . . 1.500 Lir Preideva nato k rubriki 10. in seštejeva tam »narasle obresti vlagatelju v breme«. Naštela sva............................ 375 Lir Če sedaj odštejeva od naraslih obresti v dobro, narasle obresti v breme, naj- zaključne svote. H konecletnemu stanju vloge, znašajočemu ................................ 40.000 Lir prištejeva sedaj še stanje obresti znašajoče .................................... 1.125 Lir deva razliko......................................1.125 Lir To se pravi, da znašajo narasle obresti te vloge 1125 Lir. Ko sva na ta način na posebnem lističu dognala stanje vloge in stanje naraslih obresti, vpiševa, kakor vidiš na vzorcu, dne 31. 12. stanje vloge 40.000 Lir v rubriko 8. in stanje obresti 1125 Lir v rubriko 10. Nato potegneva zaključne črte in vpiševa med iste in preneseva potem skupno stanje . . . 41.125 Lir z dnevom 1. januarja, pod zaključnimi črtami kot novo vlogo. Če bi potem prišla Marija Fornazarič 25. januarja naslednjega leta in zahtevala plačilo cele vloge, ji izplačamo celi znesek 41125 Lir kot vlogo, ker so z 31. decembrom postale narasle obresti tudi vloga. Če bi pa prišla še le 15. februarja in istotako zahtevala izplačilo cele vloge, bi ji izplačali kot vlogo znesek 41125 Lir kot obresti, ki so narasle za mesec januar, pa znesek 154 Lir 22 stot. Za vpis obresti, ki jih izplačujemo med letom, toda le tedaj, če izplačamo celo vlogo z obrestmi vred, nam služi rubrika 11. Šesti vzorec (glej stran 78. »Gospodarskega lista«) ti predstavlja »knjigo za posojila«. Ta knjiga je razdeljena v dve polovici in vsaka polovica v 7 rubrik. Leva polovica knjige je prirejena za vpis posojila, ko ga dolžnik prejme, desna polovica pa za vpis posojila (vračila), ko ga dolžnik vrne. Pazun tega predpisujemo narasle obresti posojila dolžniku v breme, v rubriki 7. leve polovice; plačane in od vračil narasle obresti dolžniku v dobro pa v rubriki 13. desne polovice. Vzemiva predse vzorec. Iz tega je razvidno, da je dolžnik Tominšek Franc pok. Janeza, posestnik v Tržiču hšt. 15 dne 5. 2. 1922 pod tekočo številko dnevnika 15. prejel posojilo na zadolžnico v znesku 1000 Lir in da se je od tega posojila predpisal na obrestih po 6°/c do 31. 12. znesek 55 Lir. Cela ta vknjižba je izvedena na levi strani vzorca v rubrikah 1 do 7. Primerjaj zgornje besedilo z izvedeno vknjižbo na vzorcu in vsaka nadaljna razlaga ti je nepotrebna. — Moram te pa tudj tu opozoriti na dejstvo, da je dolžnik dolžan plačati obresti od posojila za celi tisti mesec, v katerem ga je prejel. Preideva na desno stran vzorca. Iz vknjižb, ki so tu izvedene sledi, da je dožnik plačal: dne 5. 2. 1922 pod tek. štev. dnevnika 16 na obresti L. 30.— dne 20. 6. 1922 pod tek. štev. dnevnika 37 na posojilo L. 400.— dne 5. 7. 1922 pod tek. štev. dnevnika 43 na obresti L. 20.— Iz vzorca razvidiš, da sva vpisala znesek 400 L., ki ga je dolžnik vplačal na račun posojila, v 11 rubriko, znesk 30 in 20 Lir, ki ju je dolžnik plačal na obresti, pa v 13. rubriko. V 13. rubriki se nahaja po- leg vpisanih 400 Lir vrnjenega posojila tudi obrestni dobropis v znesku 12 Lir. — To je nastalo tako-le: Ko je dolžnik prejel 5. 2. posojilo 1000 Lir, se mu je od celega tega zneska predpisalo obresti do 31. 12. v breme, zato je logično, da mu vpiševa od vračila 400 Lir, ki sva ga prejela 20.6., obresti za 6 mesecev, po 6% v znesku 12 Lir v dobro. Odlomek meseca od 20, do 30. 6. izrabimo tudi tu v svojo korist in povrnemo stranki obresti samo za čas od 1. 7. do 31. 12. 1922. Preideva k zaključku: Iz rubrike 4. sledi, da je prejel dolžnik 1000 L posojila iz rubrike 11. pa, da je vrnil . . ■. 400 « « dolžan je torej še ................. 600 L posojila Nadalje sledi iz rubrike 13., da znašajo plačane in v dobro vpisane obresti .... 62 lir iz rubrike 7. pa da znašajo v breme dolžnika predpisane obresti le..........................55 Ur torej znaša obrestni dobropis ..............7 lir več nego obrestni bremenopis. To se pravi, da je dolžnik plačal na obrestih 7 lir več nego je bil v resnici dolžan. Vpiševa sedaj po vzorcu, kakor v hranilni knjigi, z dnevom 31. decembra stanje posojila 600 lir v 11. rubriko, stanje predplačanih obresti v znesku 7 lir istotako z dnevom 31. decembra pa v 7. rubriko. Nato potegneva zaključne črte in vpiševa med iste zaključne svote. Stanje posojil v znesku 600 lir preneseva nato z dnem 1. januarja 1923. kot prvo postavko pod zaključno črto, kot novo posojilo, na levo stran; — predplačane obresti v znesku 7 lir pa iz leve strani, Kotiček za Občni zbor »Slov. čeb. zadruge«. Redni občni zbor »Slov. čeb. zadruge« v Go« rici se je vršil v nedeljo dne 18. junija t. 1. v pro? torih deželne kmetijske šole v Gorici. Pričel je ob 91/2 uri. Radi izredno slabega deževnega vremena je bila vdeležba prej majhna nego obilna, vendar ta* ka, da je bil občni zbor daleko sklepčen. Ker se načelnik g. nadučitelj Josip Rakovšček radi bolezni ni mogel vdeležiti zborovanja, je predsedoval občnemu zboru načelnikov namestnik gosp. mons*' dr. Josip Ličan, ki je po iskre« nem pozdravu in po ugotovitvi pravilnega razgla* sa v »Goriški Straži« in sklepčnosti občnega zbo* ra v daljšem govoru orisal delovanje čeb. zadruge v prvem letu. Zadruga je takoj izpočetka mislila na notranjo organizacijo ter se je obrnila širom pod zaključno črto, na desno stran. Z drugimi besedami imenujemo to dejanje na kratko: Prenos konec-letnega stanja na novo. Od prenešenega stanja posojil predpišemo zopet obresti za celo leto 1923. dolžniku v breme. Sedmi vzorec (Glej stran 95. »Gospodarskega lista«) ti predstavlja »knjigo za tekoče račune«. Vzorec predstavlja levo stran knjige; desna stran je levi popolnoma enaka, z edino razliko, da se nahaja na desni strani, na voglu besedica »imeti« tam, kjer se nahaja na levi strani, na voglu, besedica »dati«. Pripeti se, da ima zavod več denarja kot ga trenotno potrebuje. Kaj stori v tem slučaju? Naloži ga pri »Zvezi« na tekoči račun. V svrho vknjiže-vanja takih naložb potrebuje knjigo za tekoče račune. To kar je zavod naložil pri »Zvezi«, vpisuje na levo stran knjige pod »dati«, ker mu je »Zveza« dolžna »dati« (nazaj) to, kar je pri nji naložil; svote, ki jih zavod dviguje pri »Zvezi«, vpisuje na desno stran knjige pod »imeti«, ker ima »Zveza« to, kar je pri nji dvignil, »imeti« od zavoda. Štern zaključujem opis vzorcev. Sledili bodo pozneje še vzorci kazal h knjigam za deleže, posojila in hranilne vloge. Toda ta kazala ne tvorijo bistvenega dela knjigovodstva, služijo nam le kot pripomočki, da lažje najdemo, kar smo vpisali v navedne knjige. Sporočam interesentom knjigovodskega tečaja, da so sedaj dotiskane vse knjige, ki jih bomo potrebovali za praktično izvedbo poslovnih dogodkov. Prosim, naj vsak zahteva dopošiljatev istih z dopisnico, da vem, koliko zvezkov naj napravi knjigovez. • Bajec Alojzij. čebelarje. naše pokrajine na čebelarje*zaupnike, katerim je pripadla naloga, da so nabirali člane in prijavljali zadrugi potrebe čebelarjev njih okoliša. Da bi zadostila potrebi po umetnih medstenah (satni* cah) in po čebelarskem orodju, je čeb. zadruga ku* pila stroje od g. Antona Žnideršiča in je prevzela v komisijsko razprodajo čeb. orodje od neke če« hoslovaške tvrdke. Zadruga je dobila od čebe* larjev približno pet stotov voska, ki sta ga prede* lala v satnice brata Leopold in Josip Pavletič v Mirnu. Vosek je plačevala zadruga par lir dražje nego je bila cena na trgu in izdelane satnice se prodajajo mnogo cenejše kakor so se prodajale lansko leto in tudi za predelovanje voska se je ra* čunil manjši znesek. Zadruga je pripomogla s svo* jim sodelovanjem z deželnim kmetijskim uradom, da je prišlo iz Nemčije na račun vojne odškodni* ne tisoč panjev modernega Albertijevega sestava, kar bo brezdvomno pripomoglo tudi v lepi meri k povzdigi umnega čebelastva v naši pokrajini. V sejah načelstva se je razmišljajo o potrebi pravne zaščite čebel in medu ter se je resno pretresovalo vprašanje, kako vnovčiti vosek potom lastne sve* čarne, kako organizirati razprodajo medu, kako onemogočiti konkurenco tujega medu in zlasti kas ko bi se dalo preprečiti razpečavanje ponarejenes ga (in tudi palmovega) medu. Te naloge se bodo mogle rešiti le, če bodemo imeli trdno sklenjeno in z denarnimi sredstvi dobro podprto čebelarsko zadrugo. — Zadruga je priobčevala svoja poros čila v »Gospodarskem listu«, v katerem ima vsled prijaznosti uredništva majhen kotiček. Želeti bi bilo, da bi se čebelarji oglašali s članki, s popisos vanjem doživljenih pomembnih slučajev v svojih čebelnjakih in z vprašanji o čeb. zadevah. V zads njem času je imela zadruga par lepo obiskanih če* belarskih sestankov, a v prihodnjem letu nameras va prirediti več sestankov po deželi. Zaupniki se vabijo, da sporočijo zadrugi, kje in kedaj naj bi se vršili taki sestanki in o kakem predmetu naj bi se predavalo. Na koncu svojega poročila je g. dr. Ličan predlagal, da se izreče zahvala visokemu deželne* mu odboru za prijazno prepustitev prostorov za današnje zborovanje kakor tudi zahvala »Slov. kmetijskemu društvu« za razprodajanje čeb. po* trebščin, kar je občni zbor soglasno odobril. Tajnik dr. Leopold Bobič je poročal, da šteje zadruga 198 sprejetih članov z 227 deleži in da se je po zadnji seji načelstva (29./4. 1922) oglasilo še 11 članov zli deleži, tako da šteje zadruga dejan* ski 209 članov z 238 deleži. Če bi bili zaupniki na* pravili svojo dolžnost in če bi bilo med čebelarji več zadružniškega duha in smisla za lastno korist, bi danes lahko štela zadruga preko 400 članov. Načelstvo čeb. zadruge je imelo 5 sej. Načel* stvo je stalo pred važnimi nalogami kakor n. pr. dobava sladkorja za jesensko pitanje čebel, na* kup strojev za izdelovanje satnic, nakup voska in čebelarskega orodja, a V blagajni je imelo le maj* hen znesek, ki ga je zadruga prevzela od bivšega »Slov. čeb. društva«. Vendar je zadruga premagala vse težkoče in je rešila te naloge na povoljen na* čin, tako da so čebelarji dobili sladkor, umetne stene, čebelarsko orodje in panje na račun vojne odškodnine. Če bi zadruga razpolagala s potrebno svoto denarja, bi se lahko že letos moglo misliti na or* ganizacijo razprodaje medu, ki bi ugodno vpliva* la na ceno. Za organizacijo razprodaje medu je potrebna velika glavnica; kajti poleg primernega prostora, za katerega bi se morala plačevati pre* cejšnja najemnina, je potreben vešč čebelar s po* možno osebo za prevzemanje, razvrščanje in či* ščenje medu, ki bi se moral devati v večje ter manjše kozarce (vaze) in v druge posode. Ker bi lahko letos računali na prevzetje preko 100 stotov medu, bi stali kozarci in druge posode veliko svoto denarja, katere zadruga za sedaj ne zmore. V prostorih, kjer bi se med prevzemal, bi se pri izmivanju in plaknjevanju posod dobi* valo toliko z medom oslajene vode, da bi se mora* la predelati v medico oziroma v jesih, za kar bi bilo treba drugih posod in veščega čebelarja. Sploh bi bilo treba pri razprodaji medu misliti tudi na njegovo industrijaliziranje, s čemur, bi se dal med mogoče še najboljše vnovčiti. Razven svote, po* trebne v kritje navedenih stroškov, bi morala za* druga razpolagati z večjo svoto za odplačevanje medu. Z razprodajo medu v ozki zvezi stoji razpro* daja oziroma vnovčevanje voska. Načelstvo zadru* gc je že večkrat razmišljalo, ali ne bi bilo umest* no, če bi se ustanovila lastna svečarna. — Ta misel je za sedaj mogoče še preuranjena, a v bo* doče jo bode treba vdejstviti; kajti naša zadruga se bode mogla razviti le, če bode začela delovati trgovsko, to je z razprodajo medu, voska, čebel in čebelarskih potrebščin. To se pa doseže, če bodo vsi čebelarji včlanjeni v zadrugi in če bodo spo* znali, da je v čeb. zadrugi njih korist. Načelstvo čeb. zadruge je sklenilo nabaviti si obširno čebelarsko literaturo in sicer vsa važnej* ša dela in čebelarske liste v dveh izvodih, da si jih bodo lahko čebelarji izposojevali. Upamo, da bo tekom tega leta imela zadruga lepo knjižnico. Ker je deželni čebelarski zakon (od 18./6. 1879 štev. 13) pomanjkljiv, bo morala zadruga v bliž* nji bodočnosti dati na pristojnem mestu pobudo, da se napravi nov zakon, s katerim sc zagotovi boljša zaščita čebel in s katerim se uvede potreb* no nadzorstvo nad čebelorejo, da se prepreči po* stanek in širjenje čebelnih boleznij ter da bodo go* jili čebele le tisti, ki dokažejo gotovo znanje v če* belarstvu, tako da se razvije v naši pokrajini pra* vo čebelarjenje in da preneha šušmarjenje. Na podlagi sejnih zapisnikov je tajnik podal obširno in izčrpno poročilo o notranjem in zuna* njem delu načelstva. Blagajnik France Gorkič je poročal: V letu 1921 se je zadruga še le začela organizi* rati (imenovanje zaupnikov, zbiranje članov, itd.). Radi tega je bil blagajniški promet pač skromen. Brez članov in brez sredstev pač ni bilo mogoče nikoli ničesar ustvariti, in tako je tudi sedaj. Ob* širneje poročilo o vsem, kar je zadruga zasnovala in izvedla v tem letu in kar je zamislila za nadalj* ne delo, je podal zadružni tajnik. Blagajniku ne preostane drugega kot da navede suhe številke o denarnem prometu, in o premoženjskem stanju do 31. decembra 1921. Omenja le, da je bila za* družna blagajna koncem leta 1921 aktivna: A. BLAGAJNA: Dohodki 1. Gotovina od bivšega čebelar* skega društva................. 2. Vstopnina ..................... 3. Prebitek sladkorja .... 4. Deleži 5. Razni ......................... skupaj . Izdatki Pisarniške potrebščine, tiskanje pravil, pristopnic in potrdil, poštnina itd...................... skupaj . Prebitek . B. IZKAZ PREMOŽENJA: AKTIVA 1. Vloga na tekoči račun pri Za* družni zvezi ................. 2. Prebitek blagajne.............. 3. Terjatve....................... skupaj . . PASIVA Deleži ........................... 1820’00 skupaj .... 1820’00 premoženje .... 5772’75 Gosp. Janko Vodopivec je kot predsednik nadzorstva poročal, da so se našle poslovne knjige zadruge v dobrem redu ter da je blagajniško po* ročilo točno in je predlagal, da naj se letni račun potrdi in da naj se izreče tajniku in blagajniku zahvala in priznanje, kar je občni zbor tudi so* glasno storil. Pri točki »Volitev nadzorstva« se je soglasno odobril predlog dr. Bobiča, naj se dosedanje nad* zorstvo potrdi tudi za sledeče leto. Dr. Leop. Bobič utemeljuje predlog, da naj občni zbor pooblasti načelstvo v najetje posojila do L 20.000.—, če bi nanesla potreba za dobavo sladkorja, za nabavo čeb. orodja in drugih potreb* ščin ter če bi se že tekom tega leta organizirala razprodaja medu in voska. Predlog se soglasno sprejme. Občni zbor je soglasno odobril sklep načel* stva, da pristopi »Slov. čeb. zadruga« kot članica k »Zadružni Zvezi« v Gorici ter da se uvede za člane »Slov. čeb. zadruge« letna poslovalnina L 4.* za kritje pisarniških in poštnih stroškov. Od te poslovalriine so člani oproščeni v letu, v katerem pristopijo k zadrugi. Odobril se je tudi sklep na* čelstva, da plača vsak član poleg deleža 4 lire za pristopnino. G. Drago Bratina predlaga, naj načestvo or* ganizira eksport čebel v tujino (v Čehoslovaško, v Švico ter v Nemčijo) in naj izposluje pri obla* stvih, da se bodo čebele izvažale v vagonih, ki so priklopljeni osebnim in direktnim vlakom. Spre* jeto. G. Franc Golja priporoča načelstvu, naj po* skrbi za reklamo v časopisju za razprodajo medu. Dr. Leopold Bobič je načel vprašanje o umest* nosti in potrebi, da bi se izvedlo zavarovanje čebel proti boleznim in zlasti proti gnjilobi in da bi se uvedla revizija čebelnjakov. Najstrašnejša če* belna bolezen je gnjiloba, ki ne uniči le posamez* nih čebelnjakov, temveč se kot kuga razširi po celih pokrajinah in konča lahko v par mesecih vse čebelarstvo. Da se gnjiloga razširi, je ponajveč kriva neukost čebelarjev, a tudi neodločnost last* nikov s to boleznijo prizadetih čebelnjakov, ker se ne morejo v prvem početku odločiti na temeljito uničenje okuženih panjev, ker se jim zdi škoda pre* občutna in ker upajo, da kuga sama od sebe izgi* ne. Če bi se izvedlo zavarovanje čebel proti bolez* nim kakor obstojajo zavarovalnice za govejo ži* vino in če bi se izvedla od časa do časa revizija čebelnjakov, bi se morebitni izbruh gnjilobe pre* prečil in prizadeti čebelar bi prejel nekaj odškod* nine za izgubljene panje. Po živahni razpravi, ki se je unela o tem vprašanju in katere so se vde* ležili gg. dr. Josip Ličan, Janko Vodopivec, Franc Golja, Anton Debevec, Adamič i. dr., je občni zbor sprejel sledeči sklep: Po izvedencih »Slov. čeb. zadruge« izvedena revizija čebelnjakov je za čla* ne obvezna, glede nevčlanjenih čebelarjev naj na* čelstvo poskrbi za oblastveno revizijo. Načelstvu je poverjena naloga, da izvede zavarovanje čebel proti boleznim s tem, da sestavi pravilnik. Prispe* vek, ki naj ga vplačajo člani vnaprej, se določi so* razmerno s številom vzimljenih panjev. Odškod* nina za vsled bolezni izgubljene ali uničene panje naj se določi s 60% prave vrednosti. Po voščenem molju uničeni panji se ne odškodujejo, ker se za* nikernost in nemarnost čebelarjev pri uničevanju črvov in veš ne more in ne sme podpirati. Občni zbor je sprejel tudi predloge, da naj na* čelstvo posreduje pri oblastvih proti razpečavanju ponarejenega medu, da naj poskrbi za preosno* vanje čebelarskega zakona in za potovalne učitelje, ki bodo poučevali o umnem čebelarstvu. Občni zbor je konečno razpravljal o ceni ro* jev, ki jo je določilo načelstvo v svoji seji dne 29. aprila t. 1. Slišali so se glasovi, da je bila določena cena prenizka, a zopet drugi, da je primerna. Pro* padel je predlog, da naj bi se cena zvišala. Občni zbor je pa sprejel naziranje, da je treba v bodoče določiti eno ceno za roje do 15. junija in drugo ceno po 15. juniju. Zanimivo zborovanje se je zavleklo skoro do ene ure popoldne. Dr. Bobič. 911’40 651’50 248’50 1820’00 3’20 3634’60 1011’85 1011’85 2622’75 4784’00 2622*75 186’00 Razstava čebelarskih izdelkov. Prve dni me> seca septembra t. 1. se otvori v Trstu vzorčni se* menj. Zadružna zveza je povabila vse zadruge in med temi tudi »Slov. čeb. zadrugo« na vdeležbo. Ni potrebno, da se posebej poudarja veliki pomen in uspeh za razpečavanje medu in voska, ki bi ga lahko dosegli, čo bi na vzorčnem semnju z razsta* vo medu v okrašenih steklenih vazah in stoplje* nega voska v ličnih oblikah vzbudili pozornost tr* govstva in občinstva za naše čebelarske izdelke. Lep med v deviškem satju naj bi se zavil v pro* zoren papir ali dal v steklene vaze. Primerno bi bilo, da bi razstavili tudi po en panj različnih se* stavov, v katerih se pri nas čebelari. Razven tega bi bilo umestno, da bi razstavili vse orodje umne čebeloreje, da bi na ta način pokazali oa čistoto in snažnost pri proizvajanju medu. Naša čeb. za« druga lahko zavzame na vzorčnem semnju častno mesto, kar nam utegne biti v veliko korist. — Vsi čebelarji, ki nameravajo razstaviti svoje čeb. iz* delke, naj to takoj naznanijo tajniku Dr. Leopol* du Bobič pri dež. odboru. Sporočijo naj tudi, kaj mislijo razstaviti. Gospodarske novice. Kolkovanje zadolžnic. Iz raznih vprašanj, kii dodajajo dan na dan »Zadružni Zvezi« v Gorica, sledi, da si naši zavodi še niso povsem ma jasnem, kalko je itreba kolkovati zadolžnice. Zato ne bo odveč, ako podam potrebna tozadevna navodila. Dve skupini denairnih zavodov imamo: Prvo slkupino tvorijo naše kmečke hranilnice in posojiinice, takozvane rajfeisenovke: a) (katterih jamstvo je neomejeno; b) katerih delokrog je omejen ma manjši okraj, t. j. na ©no ali več sosednih občin; c) katerih poedini deleži ne presegajo višine 30 lir; d) katerih čisti dobiček se steka >v rezervni zalog; e) katere posojujejo samo članom; f) katere izključujejo menice in g) katerih obrestna mera za posojila ne piresega za več kot V/o % obrestne mere za hranilne v)lo'ge. Drugo skupimo tvorijo takozvane SchuUze-De- litscheve posojilnice: a) katerih’ jamstvo je omejeno; b) (katerih delokrog je neomejen in c) katerih poedini deleži presegajcJ višino 30 lir. Prva skupina uživa davčne lin kol kavne olajšave, merdtem ko drugi skupini zakon istih me priznava. Z ozirom na to koflkujemo zadolžnice o posojilih, ki jih prejemajo člani denarnih zavodov p ir v e skupine, bodisi kot navadna posojila, bodisi (kiot kredite v tekočem računu, po lestvioi prvi, če liz besedila teh zadolžnic sledi, da je posojeni znesek vračljiv najdalje tekom štirih let, računši od cfoietva, ko je bila izpostavljena zadolžnica. Istotako kolkujemo podaljšanja zadolžnic po lestvici prvi, če od dneva, ko je bifla izpostavljena do dneva, ko se obnavlja, ni poteklo' več kot 4 (leta. Če je pa od dneva izpostavitve do dneva obnovitve poteklo več kot 4 leta, kolkujemo podaljšanje po lestvici drugi Poroštva piri zadolžnicah, ki se kolkujejo polestvici prvi, so kolka proste. Zadolžnice o posojilih na vknjižbo in o posojilih, pri katerih ni izrecno oavedeno, da so vračljiva v štirih letih, kolkujemo' po lestvici drugi. Zadolžnice o posojilih, ki jih prejemajo člani denarnih zavodov druge skupine se morajo kolkovati po lestvioi drugi. Če je tako zadolžnico podpisal razun dolžnika tudi porok, se višina kolika podvoji. Plačati se mora enkratno kolkavno pristojbino po lestvici dirugi za doflžnilka lin še enkratno za poroka. Tudi naj se ne pozabi, da je treba plačati za ■ koleke 20 % povišek, t. j. kolk 1 lire stanc 1 liro 20 stotink, kar naj se tam, kjer stiranke ne vkupijo same kolkov, pri zaračunavanju kollkovne pristojbine vpoštteva. Alojzij Bajec. Gospodarske prilike v Angliji. — Na uvod* nem mestu razpravljamo o »obnovi Evrope« in povdarjamo, da je tudi v zmagovitih državah go* tspodarski položaj silno obupen. V podkrepitev svoje trditve prinašamo po »Socialni misli« nekaj številk o brezposelnosti in drugih narodno-gospo-darskih težkočah na Angleškem. Leta 1913. je bilo 2.6% delavcev, članov strokovne zveze («Tra* de Union«) brezposelnih, leta 1914, pa le 1.2%. Leta 1919. pa 3.2%, jeseni 1921 že 16.5% in ja* nuarija letos navaja uradna statistika 18.9% brez* poselnih delavcev. To pomeni, da je od 12 milijo* nov zavarovanih delavcev dva milijona in en četrt ljudi brez dela. Najhuje zadeta je ladjedelska in* dustrija (37.5% brezposelnih). Tudi kovinska in* dustrija trpi, njema proizvodnja je dosegla leta 1921. le 47% predvojne proizvodnje. Od 540 ve* leplavžev jih je obratovalo koncem 1921 ravno še 45. — Uvoz je padel od 1982 milijonov liver (1920) na 1086 milijonov liver (1921), izvoz pa je strmo* glavil od 1557 milijonov na 8.10 milijnov liver. — Beda je silno razsežna in trajna. V plavžni indu* striji so mezde padle s 170% temeljne plače leta 1919 na 36 %. Kot blisk nam osvetli mračno sliko Anglije statistika tajništva policijskega ravna* teljstva v Londonu, ki navaja, da je pozimi 1921 prenočevalo na londonskih ulicah povprečno 184.000 oseb! In to v ledeni megli londonski! Kako je rastla draginja v Avstriji po vojni. Kas ko so v Avstriji rastli izdatki za prehrano, kažejo naslednje številke: Proti dobi pred vojsko so tvoriš H stroški v januarju 1921 približno 70 kratno povis šanje; v juliju 1921 že 100 kratno, v oktobru 200 kratno, v decembru 600 kratno, v marcu 1922 1100 kratno ter v juniju 1922 že 1870 kratno povišanje. Od marca pa do junija 1922 so živila tako poskoči« la, da so se cene v treh mesecih skoraj dvakratno povišale. Krt. Krta zagovarja v časopisu »Illustrierte Flora« neki gorenjeavstrijski vrtnar. Pravi, da ima vrt, ograjen s pol metra visokim zidom, kamor ni* so mogli prihajati krti, zato pa je bil vrt poln škod* ljivcev. Sosedni, neograjeni vrtovi so bili polni krtov, pa brez škodljvcev. Kaj je storil? Začel je loviti krte in jih prenašati na svoj vrt. V kratkem času so škodljivci izginili. Zlata in srebrna lira. Za 100 zlatih lir je treba vplačati 426 papirnatih. Ustanovitev vodnoselektričnega podjetja Giu> lia. Pri mnogobrojni udeležbi se je vršil 25. p. m. ustanovni občni zbor konzorcija za izkoriščanje vodnih sil. Pristopijo lahko vse javne korporacije v Julijski Krajini. V upravni svet so bili zvoljeni: Predsednik Kom. Pettarin, kom. Bonne, Kom. Pis tacco, župan tržaški, vitez Marizza, v Gradiški, zastopnik dež. odbora isterskega De Frančeškini ter slov. župana Juretič in Mikuž. Konsorcijev na* men je preprečiti, da bi izkoriščanje naših voda prišlo v zasebne roke. Ne pozabite naročiti pri »Zadružni zvezi« v Gorici »Tomaževe žlindre/« Listnica uredništva. »Stalni odbor za obrambo interesov vojnih oškodovancev« v Gorici je imel te dni zborovanje, katerega se je udeležilo zelo veliko število slovenskih in furlanskih županov. Ker ne moremo priobčiti obširnejšega poročila objavljamo tem potom samo glavni sklep: Zupani izrekajo stalnemu odboru zaupnico s pozivom, da poveča svojo agitacijo po načinu, ki se mu zdi primeren, ne da bi izključil kako sredstvo, ki vodi k cilju. — Prijatelje na deželi prosimo, da nam poročajo o gospodarskem položaju svojih okrajev. Tudi razne zadruge bi lahko kaj poročale o svojem poslovanju. f' Kostolomnica (suhač) pri kravah. Prah za krave SS9 BOVIN BSSP3 Preizkušeni prah proti kostolomnici (sušcu), za uzbujanje teka, za poboljšanje mleka i. t. d. Ako pridenemo ta prah vsak dan pri napajanju ostanejo krave bolj zdrave in se jih v splošnem obvaruje mnogih bolezni, ki bi se utegnile pojaviti vsled slabe prehrane. Pri vsakem napoju se prida 1—2 žlici praha. Dobi se v lekarni Dr. 1^- Stan k iera £era V Lovrani (Istra). Zavoj 1 kg stane 6 lir! 4 1l2 kg po pošti 30 lir. JOSIP KERŠEVANI, mehanik in puškar v Gorici, Stolni trg 9 naznanja si. občinstvu da mu je na novo došla velika množina blaga iz svetovno znanih tovaren. Novo došlo blago prodajam po jako znižanih cenah. Na pr. šivalne stroje Orig. Mundlos, Pfaff, Gritzner. Adler, Neuman, Afrana in Winselmann. Posebno opozarjam cenj. šivilje in neveste na strokovni poduk za umetno vezanje in krpanje, katerega dajam brezplačno. Dvokolesa: Orig- Puch, Orig. Stiria. Orig Start, Waffenrad, Regent, Kosmos, Helical in mala motorna kolesa. Velika izbira pušk, samokresov, patron, dinamitnih patron, smodnik za Vaztreljevanje kamnov in za lovce, ter potrebščine za zgoraj omenjene premete. Lastna delavnica In popravljalnica Stolni trg. štev 3. Z jamstvom prodajam šivalne stroje, dvokolesa in puške tudi na mesečne obroke Za točno, solidno postrežbo in konkurenčno ceno jamči JOSIP KERŠEVANI mehanik in puškar. Adria Sandali so najprimernejše obuvalo v dnevih vročine. Adria Sandali presegajo v ličnosti in trpežnosti vse druge tovrstne izdelke- Adria Sandali SO najcenejše obuvalo. s •.=; c 'o *« > -S O) cj N "n, M (D N > 0» »O L O c 'o* > -T3 'Se xn O S •§ —• »SI _> ■1—1 S) -o o — S a « ^ SL- o S j* c o Ji en ec TT O _«S a. T3 O C. Mm g g 5- o- 2. cL £5 ® g < CD 2 P • 3 er s =r T3 S N< o a < o «2. c/k —-cc a 3 _ o c* o« M * M. a n • &■ 2. ' pa 3 o-— 03 «3.^3 CD O N P» < m pa ?r > O. n » C* n g -■ ~ < « % 3" pa N ^ ~ “1 ^ «» »♦ O cr Sr pa sr Izdeluje edino domače zadružno industrijsko podjetje te stroke. ČEVLJARSKA ZADRUGA v MIRNU pri Gorici. Lastne prodajalne : GORICA Corso Verdi 32 v hiši Centralne posojilnice (nižje ljudskega vrta - desno). TRST Via Rettori 1, blizu magistrata. Razpošilja se na malo in veliko tudi iz tovarne v Mirnu.