List 33.
Skušnje
gospodarjem in gospodinjam na znanje.
(J) e se seno v senicah ali svislih ne vname), kar se večkrat pri mokro spravljenimu senu samo od sebe na kupih zgodi, se lahko s tem obvarje, de se na eno lego sena ena lega slame, na to spet sena, po tem spet slame dene in tako naprej. Slama, tako med seno položena, mu da tudi posebno dober okus, de ga živina kaj rada je.
(Sočivje in zeljenavo červov očistiti), napravi posodo z osolj eno vodo, v ktero seAočivje, nekoliko časa preden se kuhati da, dene. Befž bo ves merčes iz sočivja in zeljenave zlezel in po vodi plaval.
(Brez soli se da dobro kislo zelje napraviti). Sol je draga reč in ni potrebna, de se ribano zelje v kadeh skisa. Takole naj se ravna: Zribano zelje se po navadi potrese enmalo s kimeljnam ali janežem in dobro potlači z nogama , še boljši pa z betam , od kteriga smo v 39. listu p. 1. govorili. Po tem se vlije čiste merzle vode čez-nj. Kisanje se potem samo od sebe začne, le na to naj se gleda, de ko je voda sčasama iz verha pošla, se je spet toliko čez zelje vlije, de vedno čez in čez stoji. Tako natlačeno zelje se delj časa dobro ohrani, in tudi veliko soli se prihrani.
(Pri ognji živino lahko iz hleva spraviti). Vsak gospodar ve , kako zlo se živina ognja boji in kako težavno je, jo iz gorečiga poslopja spraviti. Pretepanje tu malo pomaga. Nek drug pomoček pa je ravno tako lohak kakor je gotov, namreč: de se živini oči zavežejo. S zavezanimi očmi jo pelješ, kamor hočeš, brez de se brani.
v
(Ce v dimniku gori), se da oginj nanagloma zadušiti, če ravno pod dimnikam (ravfenkam) en ali poldrugi funt žveplenk (ali žvepla) sožgeš. V žvepleni-mu puhu vgasne vsak oginj, ker ga zaduši, kakor človeka, de sopsti ne more. Ko si žveple'nke pod dimnikam zasmodil, de njih dim v dimnik puhti, pojdi od ognjiša preč, de kakor oginj v dimniku , tudi tebe ne zaduši.
(Visokost drevesa lahko zvediti). Večkrat se želi visokost drevesa na vertu zvediti. De se to lahko zve, se tako ravna: Se vzame palica, postavim, 6 čevljev dolga, in se majhno od drevesa proč v zemljo za-piči. Zdaj se zmeri senca palice, ktera je, postavim, 12 čevljev dolga; potem se senca drevesa zmeri, ktera je, postavim, 120 čevljev dolga. Iz tega se na zadnje takole račun ali rajtenga naredi: 12 čevljev sence da 6 čevljev visokosti palice; koliko visokost drevesa da 120 čevljev sence? Odgovor: 60 čevljev visokosti.