SIN SLOVENSKE MATERE - AMERIŠKI PREDSEDNIŠKI KANDIDAT Ko se Slovenci v domovini približujejo uresničenju svojih stoletnih stremljenj, da bi bili na svoji zemlji svoj gospod, je razveseljivo, da se tudi rod slovenskih izseljencev in njih otrok čudovito lepo uveljavlja domala po vsem širnem svetu - od Švedske, Kanade in Amerike do Argentine, Avstralije in Tasmanije. Tako so npr. Slovenci po zanesljivih podatkih Slovenskega ameriškega raziskovalnega centra (ki je letos junija sredi prezasuto- sti praznoval 40-letnico svojega prepo- trebnega dela) poklonili Ameriki poleg množic odličnih delavcev, kmetov in obrtnikov še dolgo vrsto izumiteljev, znanstvenikov, umetnikov in vsakovrst nih znamenitnikov - med slednjimi vsaj devet škofov, dva federalna senatorja, tri guvernerje, sedem federalnih kongre- snikov (poslancev), šest admiralov in sedem generalov. Majhni slovenski na rod je poklonil tudi prvega izseljenskega in slovanskega nadškofa Kanadi, Avs traliji pa njenega prvega izseljenskega in neanglosaškega zveznega senatorja in Nemčiji Bismarckovega naslednika in prvega slovanskega državnega kanclerja - načelnika takrat najmočnejše države v Evropi. Tistim tujcem, ki še imajo predsodke do Slovencev in vsem doma čim »umetnikom pljuvanja v lastno skle do« je treba jasno povedati, da vse to prav nič ne diši po »narodu pastirjev«, pač pa - vsem našim pomanjkljivostim navkljub - priča o visoki zmožnosti in izjemno lepih uspehih tistega sloven skega naroda, ki je o njem angleški literarni zgodovinar De Bary zapisal, da je »majhen po številu, a velik po duhu«. Letos sredi septembra pa smo pri Cen tru od znane urednice in narodne de lavke v Chicagu Corinne Leskovar dobili najprej časopisni izrezek in kmalu nato še telefonski klic Vinka Lauterja, vodil nega Slovenca v Barbertonu. Oba opo zarjata na slovensko poreklo zveznega senatorja Toma Harkina, ki je razglasil svojo kandidaturo za predsednika Zdru ženih držav Amerike. To je omogočilo takojšen postopek raziskovanja in pre verjanja in zdaj lahko z vso zanesljivos tjo posredujemo naslednje za vse Slo vence nadvse razveseljive podatke. Tho- mas ali Tom Harkin je v resnici sin slovenske matere in se svojega sloven skega porekal dobro zaveda in ga tudi brez obotavljanja javno priznava. Kdo je Tom Harkin? Senator Harkin, eden sedanjih ameri ških demokratskih predsedniških kandi datov, se je rodil 19. novembra 1939 v vasi Cumming v Iowi, kot sin irskega rudarja Patrika in slovenske matere Francke. Obiskoval je katoliško srednjo šolo (high school) najprej v Dexterju in po tem v De Moinesu v Iowi. Od najnežnejše mladosti je opravljal vsa mogoča dela: raznašal časopise, razvažal coca-colo, delal kot gradbeni celavec itd. Pozneje se mu je posrečilo od mornarice dobiti Šolnino, da je lahko študiral najprej teh niko, kot oba njegova starejša brata, nato pa je presedlal na politične vede, ki jih je uspešno dokončal leta 1962. Zanimalo ga je vedno tudi letalstvo in od leta 1962 do 1967 je bil pilot velikih prevoznih letal v Vietnamu. Ko se je vrnil v Ameriko, je v Washing- tonu postal pomočnik kongresnika Neala Šmitha, po večerih pa je študiral pravo na Katoliški univerzi Ameriki' Leta 1972 je Tom kot demokrat prvič kandidiral za kongresnika v svojem do mačem močno republikanskem okraju in je volitve izgubil. Ni pa izgubil svoje značilne korajže in vztrajnosti. Dve leti pozneje je postal spet kandidat in je z lahkoto zmagal. Odtlej so ga znova in 240 znova izvolili v kongres, vse do leta 1984, ko je postal zmagoviti kandidat za zveznega senatorja, kamor je bil leta 1991 ponovno izvoljen. Kot liberalni politik Trumanovega in Humphrevevega kova (treba je podčrta ti, da si ameriški in slovenski liberalizem nista kaj prida podobna) je Harkin služ boval v vrsti pomembnih odborov, naj bolj pa je znan kot pobudnik in avtor zakonodaje »Americans with Disabili- ties Act«, ki je prvič izdatno zagotovila vrsto pravic in ugodnosti telesno ali duševno prizadetim državljanom. Vse skozi je bil znan kot borec za pravice malega človeka, delavcev in lastnikov manjših kmetij, ki so mnogokrat vkljub trdnemu delu družin propadale, medtem ko je država podpirala veleposestva mo gočnih multimilijonarjev. Kot ljudski politik, ki bolj kot kdor koli doslej kriti zira politiko predsednika Busha, je Har kin eden tistih, ki bi mu po mnenju nekaterih opazovalcev morda le uspelo zagotoviti zmago ne le sebi, ampak tudi Demokratski stranki, ki je po porazu predsednika Carterja vse šibkejša v pri meri z Reaganovimi in Bushevimi repu blikanci. Cas bo pokazal, ali bo naš slovensko-irski Amerikanec v hudi tekmi za demokratsko imenovanje in za predsednika uspel. V vsakem slučaju pa postaja Harkin osebnost z vedno moč nejšim vplivom v ameriški politiki - po desetletjih prvi ljudski tribun, ki mu uspeva razgibati in prepričati množice in ki se ga najhuje bojijo predvsem ame riški bogataši, saj le-ti po Harkinovo največkrat vse preveč jemljejo in vse pramalo dajejo narodu. Slovenska mati predsedniškega kandidata Harkinova mati je bila s Suhe pri Škof ji Loki. Tam se je 30. septembra 1896 rodila Jakobu Berčiču in materi Mariji (dekliško ime Jugovec). Dopiso vala si je z domačinom Valentinom Bre- lihom, ki jo je povabil za sabo v Ameriko, kamor je prišla leta 1921 in postala njegova žena. Rodili so se jima trije otroci: Frank, Marija Ana in Silvija. Sin slovenske matere, senator Tom Harkin, je 15. septembra 1991, v demokratski stranki razglasil svojo kandidaturo za predsednika Združenih držav Amerike. Njegova mati je bila s Suhe pri Škofji Loki, kjer se je 30. septembra 1896 rodila Jakobu Berčiču in materi Mariji, roj. Jugovec. Leta 1928 je oče Valentin umrl, ko je bil najstarejši otrok, sin Frank, star le pet let. Uboga slovenska vdova Francka je trdo garala, da bi preživela otročiče in sebe. Naslednje leto pa jo je zasnubil irski rudar, katoličan Patrik Harkin in sta se poročila ter si kupila majhno posestvece, ki pa sta ga v času velike gospodarske depresije spet izgubila. Ta krat sta se iz kraja Spring Hill preselila v Cumming in dobila začasno zatočišče pri Patrikovi materi, kjer so vsi živeli v grozni prenatrpanosti in uboštvu, tako da so prve tri hčerke vse kmalu po rojstvu umrle. Oče Patrik pa je končno le dobil delo v rudniku premoga, a ko so rudnik leto po Tomovem rojstvu za prli, je postal dninar in mizar. V zakonu so se Francki in Patriku poleg umrlih hčerk v nekoliko boljših razmerah rodili še trije sinovi: John (ali Janez) leta 1933, 241 Bratje John, Charles, Tom in Frank Harkin (od leve) pred domačo hišo v Iowi, ZDA. Fotografirala je gospa Jean Harkin, soproga Tomovega brata Johna. Izvirni posnetek je v fotodokumentaciji Slovenskega ameriškega raziskovalnega centra. Preslikave je Loškim razgle dom namenil gospod Ivan Virnik iz Kranja. Charles (ali Kari) leta 1935, in najmlajši, Thomas, Tom ali Tomaž leta 1939. John in Charles sta oba postala ugledna inže nirja, Tom pa politik in sedanji kandidat za predsednika Združenih držav. Mati Francka, ki je doma govorila delno slovensko in delno angleško, je postala leta 1939 ameriška državljanka. Trdo je garala na majhni kmetijici, ki sta si jo spet kupila s Patrikom in tam je ta slovenska trpinka v tujem svetu januarja 1950, zadeta od možganske ka pi, komaj 54-letna umrla, ko je bilo Tomu le dobrih deset let. Kam z otrokom, ki bi bil še tako zelo rabil ljubečo mater? Najprej ga je vzela k sebi v Ročk Falls v Wyomingu ena polsester iz prvega Franckinega zakona, kjer je nastopil svojo prvo službo razna- šalca časopisov v revni, pretežno zamor ski soseščini. Pozneje se je preselil k drugi polsestri v Dexter v Iowi, po prvem letu srednje šole pa nazaj v domačo hišico, ki sta jo bila s svojimi rokami zgradila Patrik in Francka. Povedali smo že, kako se je Tom zgodaj naučil zagrabiti za vsako delo in kako je končno srečno doštudiral in postal pilot, usluž benec v kongresu, kongresnik, senator in zdaj kot krona vsemu kandidat za predsednika mogočnih Združenih držav Amerike. Vmes se je leta 1968 poročil z Ruth Raduenz iz kmečkega naselja Vesta v Minnesoti in zdaj imata dve hčerki, 15-letno Amy in 9-letno Jenny. Pa še nekaj senatorjevih spominov v slovenskem prevodu: »Mama je morala biti varčna. Ko se je spomladi končala šola, nismo več smeli nositi čevljev, da bi se prehitro ne izrabi li. Imeli smo velik vrt in sadovnjak. Nabirali smo sadje in mama ga je vkuha- vala. Hiša je bila majhna - le kuhinja in dve sobi, bila pa je vsa podkletena. In v 242 kleti smo imeli krompir in korenje, zele njavo in sveže sadje in veliko zalogo marmelad, vkuhanega sadja in sočivja. Čeprav je bila mama, ki je imela težave z angleščino, vedno prezasuta z delom, si je vzela čas za vsakega izmed nas otrok. Kolikokrat sva šla skupaj nabirat slive in jagode! Pozneje smo imeli tudi kako kravo mlekarico, prašičke in koko ši. Mama je napravila domač sir in maslo in spominjam se tudi kolin. Kuhala je na starem železnem štedilniku, ki je imel ob strani kotel za vročo vodo. Bila je zelo dobra kuharica in pekla je najboljši kruh in potice, kar sem jih kdaj jedel v življenju.« Končno še par zanimivih vrstic iz dol gega in ljubeznivega pisma, ki sem ga dobil od Tomovega brata Johna in svaki nje Jean: »Tom in njegova žena Ruth sta bila okrog 1977 ali 1978 v Sloveniji. Obiskala sta rojstni kraj Tomove matere Francke, Suho pri Škof ji Loki, in s sabo v Ameriko sta prinesla steklenico žganja iz jabolk z jablan, pod katerimi se je nekoč igrala Tomova mama Francka. Bratranci, se- strične in drugi sorodniki so ju zelo gostoljubno sprejeli tako v Škofji Loki kot Ljubljani, kjer zdaj živijo. ... Naj dodava, da sta nam Vaše ime in organizacija dobro znana. Pred leti smo kupili več izvodov Vaše knjige 'Slove- nian Heritage' zase in kot božična darila za Karla in Toma Harkin! Z užitkom smo prečitali tudi Vaš spis 'Myths and Facts about Slovenia'. Hvala za vse in naše najboljše želje Slovenskemu raz iskovalnemu Centru v Ameriki. Kako čudovit dan bo, ko se bo končala sedanja tragedija Slovenije in Hrvaške!« In kako čudovit dan za vse Slovence je bil 15. september 1991, ko je sin slovenske matere trpinke postal kandi dat za morda najvplivnejši politični po ložaj na svetu - za predsednika Združe nih držav Amerike! Prof. Edi Gobec, ravnatelj Slovenian Research Center of America 29227 Eddy Road Willoughby Hills, Ohio 44092 USA. P.S. Center še vedno marljivo zbira po datke, naslove in napotke za publikacije in razstave o čudovitih slovenskih pod vigih po vsem širnem svetu. Edi Gobec Pismo s prispevkom Sin slovenske ma tere - ameriški predsedniški kandidat prof. Edija Gobca, ravnatelja Sloven skega ameriškega raziskovalnega cen tra, nam je iz svoje mednarodne kore spondence za objavo ljubeznivo odstopil časnikar in publicist Ivan Virnik iz Kra nja. V pismu, ki ga je prejel, 21. maja 1992, gospod Gobec med drugim piše: Kot najbrž veste, je moral g. senator Tom Harkin opustiti svojo kandidaturo zaradi finančnih težav, saj je imel za predvolilno kampanjo v ZDA 300.000 dolarjev dolga. Po mojem sklepanju in tudi po nekaterih ameriških virih, se je prav senatorja Harkina predsednik Bush najbolj bal. V takih primerih bogataši, ki so navadno republikanci in imajo nadzor nad mediji, podprejo med demo krati manj nevarnega tekmeca. V našem primeru Billa Clintona, medtem ko je nevarnejši tekmec deležen manjše publi- citete, zato dobi tudi manj prispevkov od volilcev. Senator Harkin je imel še to smolo, da so potekali prvi predvolilni boji v kon servativnih ameriških zveznih državah. Države, kjer je precej delavstva in kjer se zavzemajo za reforme, so prišle na vrsto prepozno, ko so senatorja Harkina že dušili dolgovi in se je moral umakniti iz predvolilnega boja. Vendar se je kljub temu dobro odrezal, tako da ga zdaj pozna vsa Amerika in menda že dobro tudi Slovenija, saj mi pišejo, da se je pri vas pojavil tudi na televiziji. Tudi na proslavi ameriškega priznanja Republike Slovenije je pritegnil precejš njo pozornost njegov simpatični nastop. Na prošnjo njegove pisarne sem mu v naglici posredoval tudi nekaj podatkov o Sloveniji. V februarju 1992 je bil po prvi »rundi« med šestimi demokratskimi kandidati za ameriškega predsednika najbolj uspe šen Paul Tsongas s 34 odstotki glasov, sledil mu je Bili Clinton s 26 odstotki glasov. Nekdanji senator Massachusset- tsa Paul Tsongas, ki je pogosto dajal občutek, kot da nima dovolj moči, da bi 243 postal predsednik, je zmagal na demo- je, da se je na predvolitvah med vsemi kratskih volitvah, vendar z manjšo raz- demokratskimi predsedniškimi kandi- liko, kot so pričakovali. Drugi trije naj- dati najbolje odrezal prav senator Tom pomembnejši demokratski kandidati, se- Harkin (naš rojak po materi), ki je zma- nator Bob Kerrey iz Nebraske, Tom Har- gal na delegatskem shodu v rodni Ioivi kin iz Iowe in nekdanji kalifornijski in zbral v tej državi 76 odstotkov vseh guverner Jerry Broton, so se uvrstili na glasov, tretje, četrto in peto mesto. Zanimivo pa Uredništvo 244