List 17.
Gospodarske stvari.
Sirarstvo v Bohinji na Gorenjskem.
Iz nemške knjižice pod   naslovom   ,?Oesterreichische Melkerei-Genossenschaften im Jahre  1874",  po  e. k.  ministerstvu kmetijstva na svitlo dane.
Da bi v sirarstvu izvedeni možje na mestu sirarij ogledali njih napravo, je c. k. ministerstvo kmetijstva v to komisijo izvolila grofa Karola Belrupta, profesorja dr. Gust. Wilhelma, in tajnika družbe kmetijske Koroške gosp. Kozma Schiitz-a, ki so se lani — kakor so „Novice" povedale — podali na planine ogledat sira-rije različnih dežel.
Prišla je ta komisija tudi v nas Bohinj in grof Belrupt poroča v gori imenovani knjižici o naših gorenjskih sirarijah tako častno, da mislim, da jim bode hvala izvedencev v krepko spodbudo za čedalje veči napredek, pa tudi še druge gospodarje in živinorejce vnelo stopiti v združbe za izdelovanje sira.
Imenovana komisija piše o Bohinjskih sirarijah med drugim tako-le:
V  Bohinju so še le lani začeli sirarsko združbo. Sprožil je tudi to napravo za povzdigo kmetijstva in živinoreje mnogozasluženi župnik Bohinjske Bistrice g. Janez Mesar.*) Spomladi leta 1873 se je združilo 13 gospodarjev iz Bohinjske Bistrice, Bitenj in Lepenc v skupno izdelovanje in prodajo mleka svojih krav ob času, ko je njih živina na planinah; 13. sušca so si osnovali pravila (postave), ki obsegajo 20 razdelkov, in ki so v obče dobro zložena. Začeli so naprav-ljanje sira 10. junija na Bitinjski planini in delali do 27. junija; ta dan so od Kranjske obrtnijske družbe za 85 gold. v najem vzeli planino Govnjač, kjer so skupno sirarstvo nadaljevali do 14. septembra.
V  omenjenih 95 dnevih so podelali v sir 22.380 bokalov mleka, tedaj počez na dan 235 bokalov in pol. Tolstega sira so naredili 5307 funtov , tedaj se je za napravo 1 funta sira potrebovalo malo čez 4 bokale mleka. Izprva so imeli sirarijo v dveh najetih in le za silo pripravljenih kočah; potrebno opravo za sirarstvo so si združniki skupaj omislili. Kotel, katerega so si naročili iz Kobarida na Primorskem, je veljal 97 gold. 28 kr.,   pa ima  zelo  nepripravno obliko.    V njega ne
*) „Pa že le spet en far!" — bodo togotno zakričali liberalci, ko bero grof Belruptovo poročilo, da je ,,ein Schwarzeru, „ein Finsterling" na čelu napredka.                        Vred.
gre več ko 180 bokalov, zato so morali dvakrat na dan sirariti takrat, kedar so največ mleka namolzli. Sirar je dobil 100 gold. plače, ostale stroške sirarstva pa so računili na 70 gold.
Skupaj spravljeno mleko so dvakrat ob času sirarstva na planini Bitinjski in enkrat na Govnjaču vagali; po razmeri tega vaganja so izračunih*, koliko pride mleka na enega združnika in pa koliko dobička iz prodanega sira; en bokal so stavili na 2y2 funta.
Očitno znamenje dobrega in pravega vodstva teh sirarij je to, da so koj v začetku združniki poglavitni izdelek, to je sir, skupno prodajali, in le si-ratko so si med seboj razdelili.
Zapisniki sirarij niso še tako vredjeni, kakor bi treba bilo; al tudi to se bode v lep red spravilo, ker je g. župnik Mesar, podpiran od kmetijske družbe z državno subvencijo, leta 1873 popotoval po planinah Predarlskih in Algauskih in ondi ogledal sirarije in njihovo obrtnijo, tedaj bode to, kar je tam videl in skusil, Bohinjskim združbam na korist.
(Konec prihodnjič.)
List 18.
Sirarstvo v Bohinji na Gorenskem.
Iz nemške knjižice pod   naslovom   „Oesterreichische Melkerei-Genossenschaften im Jahre  1874",  po c. k. ministerstvu kmetijstva na svitlo dane.
(Konec.)
In res, že koj v pripravah za planinsko sirarsko dobo 1. 1874 je bila na več straneh že lepo videti velika korist Mesarjevega potovanja za napredek Bohinjskega sirarstva.
Že zdaj se more pridelek sira in kar se je zanj skupilo, ugodno imenovati, kajti prodali so sir v Ljubljani nekemu trgovcu (Lasniku) po 37 gold. cent, ter skupiji za ves pridelek 1063 gold. 59 kr.
Če se tedaj imenovani stroški z 170 gold. odbijejo od ravno imenovanega skupljenega denarja, ostane jim 1793 gold. 59 kr. ali pa za bokal mleka dobrih 8 kr. brez vštete siratke, katero so si med seboj razdelili.
Tu pa se mora opomniti, da niso vsi združniki enakega števila krav na obeh planinah imeli, in da eden izmed njih je krave imel le na Govnjaču; sem ter tje so tudi kravjemu mleku nekoliko kozjega primešali.
Poprek se more reči, da so iz mleka od 68 krav sir delali.
Ker se je sirarstvo na planini Bitnje in Govnjač dobro posrečilo, so se kmalu potem tri druge sirarske združbe v Bohinji ustanovile, namreč v Nemškem rov tu, Nomenu in na Ravneh.
Nemški rovti ležč 3/4 ure od Bohinjske Bistrice na višavi v zahodu. Tukajšnjo sirarijo smo ogledali 7. maja, tedaj četrti dan potem, ko so sir delati začeli; prišli smo tje ravno takrat, ko so v lesenih posodah do-našali mleko. Od 11 družnikov se jih je takrat udeležilo še le 7 z donašanjern mleka, in sicer: Valentin Rozman z 8 kravami, Simon Dobravec s 3 kravami, Matevž Ko bal z 9, Janez Dobravec s 4, Matija Iskra s 3, Janez Medja z 8, in Janez Iskra s 5. Mieko so zvagali in kar brž zapisali v bukvice.
Sirarija je v hiši Valentina Rozmana, ki pa še ni bila tako vredjena kakor je treba; tudi tukaj so si naročili kotel v Kobaridu za 91 gold. 27 kr., ki pa tudi nima prave oblike.
Pred vsem so prve dni tukaj skušali, kako bi se z največim dobičkom dalo mleko porabiti ; tako so zjutraj, ko smo mi na planini bili, prinesli prejšnji večer posneto mleko; napačno je to, da posnema vsak družnik mleko že doma, ne pa v sirariji; latvice so navadne Kranjske lončene; surovo maslo pa medejo v tukaj navadnih pinjah; iz Bovca vdinjani sirar dela sir tako, kakor ga delajo pri njem doma.
C'3 tudi je bilo videti še marsikaj pomanjkljivega, smo vendar bili prav zadovoljni že s prvim početkom, po katerim se po pravici more nadejati ugodno napredovanje tukajšnjih sirarij. S posebnim veseljem moremo povdarjati to, da so Bohinjci koj pravo pot v svojem podvzetji nastopili, to je, da so skupno prodajanje sira vpeljali. Sedanje napake so le še tele: da prostori za sirarije ne zadostujejo, da se marsikaj še pogreša v notranji opravi, in da sirarja iz Bovca se držita starega kopita. Pričakovati pa je, da pod vodstvom gospoda Mesarja*) bodo umni Bohinjci kmalu odpravili te napake in sirarstvo na svojih planinah tako uravnali, da tukajšnje sirarije bodo v izgled celi deželi Kranjski.
Tako piše v imenovani knjižici slavnoznani izvedenec grof Belrupt o Bohinjskih sirarskih združbah.
148
*) V največo zadovoljnost se je c. kr. kmetijska družba iz prošinj za državne premije, katere je župnik Mesar za 3 ondašnje družbe po nji na c. k. ministerstvo kmetijstva odposlal , in katerim so bili med drugim tudi izgledi zapisnikov priloženi, prepričala, kako zvedeno so te družbe vredjene ter napredovalno z vsemi potrebnimi po Mesar-ju deloma že zbolj-sanimi zapisniki previđene, kakoršnemu delu gotovo ne more biti kos, kdor se z društvenim mlekarstvom temeljito ne peča.