SREBRNIZNAK RAZISKOVALNEMU CENTRU SAZU Delamo iz lastne kulturne zavesti Osnovna organizaclja zveze slndlkatov Znan-stveno-razlskovalnega centra SAZU je ena od treh slndlkalnlh organlzacij, kije letos doblla srebrnl znak Zveze slndikatov Slovenije. Znanstveno-razlskovalnl center združuje 12 Inštltutov In predstavlja samo-stojno In enotno delovno organlzacljo. Centra ne smemo enačiti s Slo-vensko akademijo znanosti in umetnosti. Akademjja je bila ustanovljena leta 1938; takrat je bila še brez predznaka »sloven-ska«. Leta 1945 je bila akademija oživjjena in je dobila naziv »slo-venska«. Leta 1982 je prišlo do reorganizacije, ko se je večina raziskovalnih inštitutov organizi-ralo v ZRC SAZU. Gre za huma-nistične in naravoslovne inštitu-te. Nastala je torej večdisciplinar-na znanstveno-raziskovalna de-lovna organizacija, ki se ukvarja z dejavnostjo posebnega družbe-nega pomena. V njej pa delajo raziskovalci, ki so člani SAZU, veliko pa je tudi zunanjih sode-lavcev. »Naša dejavnost ni neposredna proizvodnja, zato smo v nekoliko težjem položaju, saj svoj doho-dek zagotavljamo na podlagi svo-bodne menjave dela, zlasti z Raz-iskovalno skupnostjo Slovenije. Lahko rečem, da se družba zave-da pomena in vloge znanstveno- raziskovalne dejavnosti pri go-spodarski stabilizaciji. Naša de-javnost, morebiti najbolj na po-dročju humanitamih ved, je pravzaprav del narodove identi-tete,« tako je začel pogovor dok-tor Marjan Dolgan, ki nam je predstavil delovanje Centra in HJegove probleme. »Največ težav imamo z naku-pom tuje strokovne literature, ki nam je za naše delo še kako po-trebna. Pri omejevanju nakupa te literature gre vsakakor za dvorez-ni meč. Po eni strani poudarjamo pomen našega dela, zlasti ko go-vorimo o opirargu na lastne sile, po drugi strani pa smo zaradi po-mai\jkarya tiye strokovne litera-ture prisiljeni odkrivati Ameriko, torej odkrivati tisto, kar so drugi že odkrili. Naše delo je zato po-časnejše. Problema pa ne more-mo rešiti sami znotraj naše hiše. Pomagamo si z lastnimi publika-cijami, z izmenjavo literature, s pomočjo medinštitutske in me-dakademske izmenjave, vendar pa borno morali problem rešiti bolj dolgoročno. Gre za vsa razi-skovalna področja v Sloveniji in povedati moram, da ga skušajo na republiški ravni urediti enot-no,« je dejal Marjan Dolgan. »Tudi sindikalna organizacija se posredno ukvarja s tem in dru-gimi problemi, ki so vezani na našo dejavnost. Leta 1982 je bila naša organizacija zelo dejavna pri ustanovitvi ZRC SAZU, zdaj pa se ukvarja z reševanjem akutnih problemov Centra. Vloga osnov-ne organizacije je usklajevalna. V naši delovni organizaciji je 12 različnih inštitutov, ki imajo vsi svoje težave in probleme, zato mora biti sindikat gibljiv, prila-godjjiv in dovzeten za notrarvje probleme vseh. Vedno iščemo najboljše rešitve za posamezne probleme. Med nami prevladuje starodavna slovenska zavest, da opravljamo svoje delo iz neke kulturne zavesti in potrebe. Znanstveno-raziskovalno delo namreč še ni dovolj ovrednoteno in finančno dovolj stimulirano. Pri našem delu so povzročile težave tudi nekatere kratkovidne odločitve iz preteklosti. Zato sku-šamo zdsg še povečati našo odpr-tost do javnosti, saj je naše delo in materiali, s katerimi razpolaga- mo, vendarle namenjeno širši javnosti. Vendar pa javnost še premalo uporablja naše storitve in arhive. Pri delovanju naše osnovne or-ganizacije povejmo še to, da je sleherni raziskovalec tudi resnič-ni samoupravljalec in da je sez-nanjen z razmerami v delovni or-ganizaciji. Vsak sindikalni funk-cionar je v prvi vrsti raziskova-lec, ki dela na svojem področju.« J. P.