Spedlilone In abbonamento postale prezz(y _ Cena L 0.80 Poštnina plačana t gotu»inl Naročnina mesečno 18 Lir, za inozem* •tvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja ce-loletno 34 Lir, ca inozemstvo 65 Lir. ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za inserata. Podružnic«! Novo mesto. Izključna pooblaSčenka za oglaševanje Italijanskega In iujega Izvora: llnione Pubblicita Italiana S. A, Milano. VENEC Abbonamenti: Me.« 18 Lire. Estero, mete 31 50 Lire. Edi-(ione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lira. C. C. P.l Lubiana 10.650 per gli abbonamenti, 10 349 per la in> ■erzioni. F1 ti a I • I Novo me.toj Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika. S Uredništvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana, s | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva fc, Lubiana. | Concesslonarla esclnslva per Ia pnbbllclt?k 31 provenienza italiana § Telefon 4001—4005. | ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana Vojno poročilo št. 993 I Slabo vreme oviralo nastope v Tunisu Italijanska letala bombardirala Bougie Tri sovražna letala sestreljena Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Slabo vreme je oviralo nastope na tuniškem odseku. Angleško letalo, zadeto od strela iz nekega našega oklepnega avtomobila, je treščilo na tla. Italijanska letala sn bombardirala pristaniške • naprave v U u g i e. Med Rodom in Kreto so nemški lovci (bili dvojo sovražnih torpednih letal. Berlin. 12. febr. AS. Ves nemški tisk objavlja t veliki naslovi na vidnih mestih poročila o dogodkih v Tunisu ter podčrttije sledove barbarskega angleško-ameriškcga letalskega napada na mesto Kairuan, kjer je bilo nad 500 mrtvih in ranjenih žrtev slepega sovražnega besa. Večina med njimi spada med arabske prebivalce tega mesta. Listi v svojih kratkih komentarjih ironično pripominjajo, da so lo prve posledice izvajanja zloglasne atlantske karte, v kateri Angleži ter Amerikanci obljubljajo arabskemu prebivalstvu mir, pravico in blaginjo. Silovitost sovjetskega navala popušča Odbiti napadi pri Novorosijsku ter ob Kubanu - Ob Doncu ter pri Oskolskem je bil uničen en sovjetski polk, en smučarski bataljon ter več topniških postojank - Brezuspešni napadi na severu Hitlerjev glavni stan. 12. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Pod vtisom svojih težkih krvavih izgub je sovražni naval proti naši obrambni fronti tia vzhodu popustil na silovitosti. Na žariščih traja premikalna obrambna bitka nespremenjeno daljo. Sovražnik je obnovil svoje napade pri No-vorosijsku in skušal zaman na ladjah vdreti v mestno pristanišče. Četo neko nemške oklepne divizijo sn na mostišču oh Kubanu preprečile sovražnikovo poskuse za nbkolitev in prizadele nasprotniku najhujše izgube. V zadnjih dveh dnevih so imeli Sovjeti v odseku te divizijo več kakor 1700 mrtvili. 850 ujetnikov, 35 topov in mnogo pehotnega orožja vseli vrst uničenega. Ob Doncu in zapadno od Osknlskega odseka je bilo bojno delovanje neznatnejše kakor v prejšnjih dnevih. Na posameznih niestiii sn našo čete prestregle napade sovražnih napadalnih oddelkov v premakljivem bojevanju in v teh borbah uničilo en sovjetski pol. en smučarski bataljon ter več topniških postojank. Na prostoru severno od K u rs k a so se izjalovili nadaljni sovjetski napadi na našo obrambno črto z močnimi izgubami. Nepovezani sovražni napadi v prostoru V c • Duce svojcem padlih mušketirjev Rim, 12. februarja. AS: Ob 20-lctnicf usla, novitve mušketirskih oddelkov je Duce v navzočnosti načelnika glavnega stana milice sprejel svojce padlih mušketirjev ter mušketirje, ki so bili preteklo leto odlikovani zaradi vojaških zaslug. Navzočne so bile: Ga. Anmnte Magda, vdova mušketirja Piercarla fpadel). baronica Berlinghieri Elisn. mali padlega mušketirja Andreja. ga. De Paolis Catarina in ga. De Pnolis Laura. mati in sestra padlega mušketirja Clau-dija. ca. Doneddti Amorina. vdova padleca mušketirja C.oslantinn. ga. Monaco Wanda. vdova padlega mušketirja Igina. ca. Paccarie Vittoria, mati padlega mušketirja Marin. kneeinia Bar-herini Colonna di Sciarra Nadin, mati pogrešanega mušketirja Urbana, od odlikovanih mušketirjev pa so bili navzočni: Cnssalotti Arnaldo, Donza Giuseppe. Frnncisci Aldo. Gav Giulio, Anatori Fiorcnzo. Kreda Raffaele, Feliciani Fer-nando. Rnncati Giacomo. Salvatore Angelo, Viola Giuseppe Datri Guido in Mori Giuseppe. Poleg teh sta bila pri sprejemu tudi pribočnik Gian-dolini Giuseppe in mušketir Corrado Santa- maria. ki sta včerni obhajala 20 letnico, odkar pripadata oddelku mušketirjev. Poveljnik oddelka je prebral kratko poročilo" o sodelovanju mušketirjev v bojih na raznih bojiščih. Duce ie spregovoril najprej ganljive besede svojcem mušketirjev, ki so padli v tej vojni, pohvalil skupino odlikovanih mušketirjev ter izrekel pozdrav še drugim mušketirjem, ki se bore na raznih bojiščih. Junija 1040 so mušketirji prosili Duceia. naj jim dodeli to čast. da bi lahko z orožjem v roki služili domovini. Ni jim zastonj podelil te časti, zakaj od skupnega števila 200 se ie 175 mušketirjev udeleževalo bojev na raznih bojiščih in jih ie devet padlo, devet pa jih pocrešajo. Kako se ie oddelek mušketirjev junaško boril, dokazuje devet odlikovani za vojaško hrabrost, ki so jih podelili padlim, dvoje odlikovani pogrešanim in 36 še živim. Boj se nadaljuje. Mušketirji se Ca bodo udeleževali, dokler ne bo dosežena zmaga. Dokazi za ameriški imperializem Rini, 12. febr. AS. Imperializem, ki ga stalno kažejo Združene države s svojim nenasilnim pohlepom po kopenskih in letalsko-pomorskih slra- Slovo veleposlanika De Peppa iz Ankare Ankara, 12. febr. As. Španski minister v Ankari je priredil poslovilni sprejem v čast Kr. veleposlanika Itaihje De Peppa, ki zapušča Turčijo. Sprejema so se udeležili turški zunanji minister Mcncmendzoglu in visoki funkcionarji ministrstva, diplomatski zastopniki trojnega pakta in fukcionarji Kr. veleposlaništva Italije. Govorila sta turški zunanji minister in minister Španije, ki je poveličeval prijateljske vezi med Italijo in Španijo. Veleposlanik De Peppo je bil pozvan, da te vezi s svojo Jovo misijo še bolj utrdi. Italijanski veleposlanik je odgovoril na pozdrav in omenjal italijansko-tnrško prijateljstvo in vezi sredozemsike vzajemnosti, ki združujejo obe državi ob tem morju. Veleposlanik De Peppo je zvečer odpotoval iz Ankare. Na kolodvoru so ga pozdravili šef kabineta in šef protokola turškega zunanjega ministrstva, nemški veleposlanik von Papen, japonski veleposlanik in šefi diplomatskih misij trojnega pakta. Jasna pot Bolgarije Sofija, 12. februarja. AS. List »Slovo« piše v nekem uvodniku: V tej vojni ni nikomur dovoljeno dvomiti ali obotavljati se, kajti vsakdo mora vedeti, kakšna je njegova pot. Bolgarija točno ve, kakšno je njeno mesto, ona ima trdno postavljen ideal, najvišji ideal narodne časti. Za takšen ideal žrtve niso nikdar prevelike. Našli smo svoje mesto, svoje prijatelje in svoje zaveznike. Dolgo let po letu 1918 smo bili kakor živi zakopani ter smo doživljali le zasmeh in ponižanje. Kdo je priznal naše pravice? Našli smo svojo pravično pot in povratek nazaj je nemogoč. Študentje v pomožni letalski službi Berlin, 12. februarja. AS. Nemška vlada je izdala ukrep, da se lahko pokličejo vsi študentje iz višjih šol v ^jemožno letalsko službo. Ameriški državni dolg Buenos Aires, 12. febr. AS. Davi je v Indiano-polisu govoril Wendell Wilkie, ki je dejal. da_ bo zelo verjetno še pred koncem vojne znašal državni dolg Združenih držav 300 mijilard dolarjev. Govornik je dodal, da je kaj malo verjetno, da bi se Rooseveltu posrečilo rešiti vprašanja, ki bodo ii tega nastala. Tokio, 12. febr. AS. Uradno poročilo pravi, da so od polovice, januarja in prve dni februarja japonske podmornice potopile 6 sovražnih ladij s 54.000 tonami ob obali vzhodne Avstralije. teških oporiščih, ima jasen namen, zasesti vse živčne točke vseh svetovnih celin ter svetovnih morij. Ne da so reči, do katere točke ameriška megalomanija sovpada z bistvenimi točkami vojnega vodstva takozvanih demokracij. Včeraj je na seji kongresa v Washingtonu predlagal predsednik parlamentarnega pomorskega odbora Wilson, naj se takoj sproži ustanovitev pomorskih in letalskih oporišč ob vsej tihomorski obali. Wilson je dodal, da je -stalna pridobitev nameravanih oporišč že predmet pogajanj državnih oblasti, ki naj bi na osnovi zakona o »posojilu in najemu« omogočile dokončno uporabo teh oporišč tudi v povojnem času. Očividno se Združene države niso zadovoljile z zasedbo letalskih in pomorskih oporišč ob ekvatorialnem angleškem ter avstralskem Pacifiku od fialapagosa pa do Angleške Polinezije ter od Gilbertskih ter Fidži-olokov do ,Moresby-jn in Dartvina z izgovorom, da so potrebna oporišča za obrambo Avstralije ter za protiofenzivo proti Japonski. Zdai bodo prišli na vrsto verjetno francoski otoki, otoki južnoameriških republik ter če mogoče tudi listi otoki, ki so jih zasedli Japonci. likih Lukov so se zrušili. Napadi letalstva so hili usmerjeni na izhodišča na postojanko ter sovražnikova taborišča. Na bojišču med V o 1 h o v o m in La d očki m jezerom ter pred P e t r o g r a d » m je sovražnik ponovil svoje nanade na široki fronti. Kljub močni letalski in topniški podpori ter kljub uporabi številnih oklepnih oddelkov sn bili vsi napadi v težkih borbah odbiti iu pri tem je bilo uničenih 53 oklepnih vozil. Privedeni sn bili (udi številni ujetniki. Lovska eskadrila je sestrelila samo nad tem odsekom pri dveh lastnih izgubah 29 sovražnih letal. S severnoafriške:; a bojišča porofajo sanut n krajevnem bojnem delovanju. Angleški bombniki sn napadli v poznih večernih lirah vč^rajšnfeca dneva s o v e r n o n e m • ško ozemlje. Prebivalstvo je imelo izgubo, v iiiesiu AV i I h o I m s h a v e n u je nastalo neknj Škode na poslopjih. Pri nočnih vznomirjeralnih poletih posameznih angleških bombnikov nad z a p a d n i m nemškim ozemljem so bilo posamič vržene tudi bombe, ki sn povzročile neznatno škodo. Mornariško topništvo in lovska obramba sta sestrelila sedem sovražnih letal. Berlin, 12. febr. AS. Angleški bombniki co zadnjo noč napadli obalo severne Nemčije. Nemška uradna poročevalska agencija je iz\c-dela, da je bilo nekaj žrtev med civilnim pre- bivalstvom. Bilo je tudi nckoj škode na zgradbah. Dve bolnišnici sta bili zažgani. Nekaj bombnikov je izvedlo v/nemirjevulni napad na zahodno Nemčijo. Razdiralne in zažigalne bombe so povzročile nc|X'mcntbno škodo. Po dosedanjih poročilih je sovražnik pri teh napadih zgubil dvoje letal. Berlin, 12. febr. AS. Prvi nemški podčastnik, ki je bil odlikovan z železnim križcem na hrastovem listu je II. Primožič, ki jo bil pred kratkim povišan zaradi vojnih zaslug v podporočnika. PrimoŽičeva baterija je v obrambnih bojih pri Kžovti od avgusta naprej uničila 198 sovražnih tankov, onesposobila pa 478 tankov. Pri zadnjih besnih sovražnih napadih, ki so imeli namen za vsako ceno zlomiti nemške obrambne črte na tem odseku, je podporočnik Primožič v štirih dneh uničil 00 sovjetskih oklepnih orjakov ter tako uničil najboljšo sile oklepnega zbora »Stalin« in s tem zaslužil napredovanje za častnika. Budimpešta. 12. febr. AS. Kakor se jo izvedelo, potekajo srditi boji v pokrajini med Donom in Doncem. V zadnjih 24 urah so sledili divji napadi in protinupadi. Na severnem delu obširnega bojišča so madžarski vojaki vračali boli»cvikom udarce, dočim pn je bila glavnina madžarske nrninde zapletena le v krajevne s|Kipaile. V krvavih bitkah so madžarski oklepni oddelki zadnje tedne prestali hude lxije, v katerih se je izkazala tisočletna tradiciia junaštva madžarskega vojaka. Vojaški položaj v Tunisu Monakovo, 12. febr. AS: V zvezi z vojaškim I mensko razmere zelo izboljšale, tako da vret položajem, ki je nastal v Tunisu. piše »Mtinchner ne moro več služiti za izgovor. In res je s Zeitung«, da dogodki niso potekali tako, kakor vražnik začel v januarju in februarju poskus, je pri mizi predvideval Eisenhower. Uresničilo se jo to, kar jo imenoval Clausevitz »smolo«. To je vrsta nepredvidenih okoliščin, ki so jirokrižale vse račune in vsa pričakovanja. In zato severnoameriški general takrat, ko bi moral polagali obračun o tein, kaj se je zgodilo v Tunisu od angl.-ameriškega izkrcanja pa do danes, ni mogel navesti v svoj zagovor ničesar drugega kakor »smolo«, da so osne armade dobile trda tla na tuniškem ozemlju, jih razširila proti zahodu in proli jugu, in so si zagotovile odločilno premoč, ko so se zvezale z oklepno armado, ki je prišla iz Tripolisa. Za nekaj časa, nadaljuje list, so lahko Anglosasi opravičevali svojo nedelavnost z vremenskimi razmerami ter z velikimi plohami, ki so onemogočale prehode preko gorskih sedel ter preprečevale dobavo živil. Medtem pa so se vre- reme so-ati t. uvodi v splošno ofenzivo, ki je Anglosasi ne morejo več skrivati. Te poskuse pa jo moral sovražnik drago plačati. V klavnico je jioslal četo francosko tujsko legije, za njimi pa so morali |>oseči v boj severnoameriški vojaki, ki so sicer dobro oboroženi, pa jim vendar manjkajo potrebne izkušrge. Nato so se preizkusili angleški vojaki, ki imajo nekaj več vojaških izkušen kakor Amerikanci, toda uspeh ni bil nič boljši. Resnica je. da osne čete zdaj posedujejo ugodne postojanke, ki obvladujejo ceste tuniško notranjščine, in jasno je, da general Eisenhower še ni mogel premagati prve Jsmole« v tej bitki. Upravičeno je torej vprašanje: ali se mu bo posrečilo premagati naslednje »smolct. ki bodo šo številnejše? / Vzroki Gandijeve gladovne stavke Bangkok. 12. febr. Gandi, ki je star 73 let, je začel 10. februarja z gladovno stavko. Zjutraj je odklonil hrano ler je izjavil, da se bo postil tri tedne in ne bo zavžil ničesar drugega kakor nekaj sadne mezge in vode. V pismu na angleškega podkralja je Gandi izjavil: »Moja želja ni glado-vati do smrti, marveč preživeti preizkušnjo. Če Bog hoče, lahko konča ta moj post prej kakor pa sem se odločil, če bodo izdani jiotrebni ukrepi.« Poročilo o Gandijevi gladovni stavki so na splošno mirno sprejeli po vsej Indiji. Do posla je prišlo zaradi dolgega dopisovanja med Gandi-jem in podkraljem, ki bi rad dosegel, da bi Gandi priznal, da odgovornosti za krvave spopade, za sabotaže, ustrelitve, stavke in druge nerede ne nosi angleška vlada, marveč kongres, ki nima prav, ko se bori za osvoboditev in neodvisnost svoje države. Gandi je odgovoril, da se bo 21 dni iz, protesta postil. Vlada indijskega podkralja je sklenila, da morajo biti pri Gandiju stalno zdravniki zaradi bojazni, da bi gladovna stavka ne postala usodna zanj. Vlada je v skrbeh za- Nemški zid proti sovjetskim načrtom Severno nemško krilo nedotaknjeno, na jugu pa bo fronta skrajšana Berlin, 12. febr. Zadnji razvoj položaja na vzhodnem bojišču je zbudil naraščajoči nemir v raznih evropskih nevtralnih državah. Skrb, kaj In se zgodilo, če bi se boljševizmu posrečilo zlomiti fronto ter si odpreti j>ot proti srcu Evrope, za katero nihče ne ve, kje bi se ustavila iu kdo bi jo mogel ustaviti, je očividno zelo živa v nekaterih majhnih državah, ki še do kratkega niso skrivale globoke nenaklonjenosti do osnih sil v splošnem in do Nemčije še posebej ter ji želele hitrega in popolnega poloma. Zdaj pa ravno tisk omenjenih majhnih držav, predvsem Švice in Švedske, v svojih številnih pripombah izraža strah in pravcato paniko. Ta jiojav so zaznamovali v Berlinu kot izraz zanimivega sj>oziianjn in zapoznelega priznanja stališča, na katerem sta vedno vztrajali Nemčija in Italija, da je namreč boljševiška nevarnost skupna vsem evropskim državam. Na drugi 6trani pa — kar sc tiče vojaškega položaja — gre za pretirano vznemirjenost. »Zagotavljamo tiste« — piše llamburger Fremden-blatt« — »ki so preje želeli naš polom in zdaj izražajo upanje, da bo nemški armadi uspelo premagati veliko nevarnost: nomške oborožene sile bodo zmagale!« To prepričanje odmev« iz celotnega nemškega tiska, ki se na široko bavi z zimsko bitko. »Frankfurter Zeitung« piše: »Na ruskih planjavah je še vedno jx>ina zima. še mnogo tednov bo moralo preteči do pomladanskega dežja, ki bo z blatom ustovil oklepne ter motorizirane sovražne armade in tako storil konec njihovim nastopam. Ni dvoma, da je sovjetski napor letos zelo prekoračil lanski sovjetski zimski napor. V bitko posegajo vedno nove divizije. Nihče ne more reči, če sc boljševiki l)li-žajo izčrpanju. Verjetno je, da bodo pošiljali v borbo vedno nove mno/.ice, zlasti množice tankov, topništva in letalstva. Toda doslej se lahko reče, da jc velik sovjetski načrt izpotl-letel. Sovjeti so hoteli prodreti obe skrajni krili nemške razpostavitve in tako povzročiti zlom celotne srednje fronte. Stalin je naravno nameraval uničiti nemški vojni stroj ter izpeljati svoje divizije v Berlin. Ofenziva proti severnemu krilu ni mogla, razen nekaj krajevnih uspehov, kot jc zasedba Velikih Lukov, doseči nič jKiscbnega in se je zlomila ob nemškem zidu. Kar se tiče dogodkov na južnem bojišču, pa pravi list, da so se nahajale nemške in zavezniške armade v zelo tcžuvnem položaju, ker niso imele utrjenih črt proti nasprotniku, kakor ie bilo na severnem 42. vodile boje proti sovražniku, ki je imel skupno 3 milijone 860.000 vojakov. Sovražnik je imel 124.000 ujetnikov, nad 260.000 mrtvih, uničenih je bilo 109 sovražnih letal, od katerih ni potrjena izguba 16 letal. Vojni plen znaša topove, veliko število pehotnega orožja ter mnogo streliva. | Stahmer obiskal Aokija Tokio, 12. efbr. AS. Novi nemški veleposla nik na Japonskem, lleinrich Stahmer, je obiskal ministra za Veliko vzhodno Azijo Aokija. Proces proti vohunom na Švedskem Storkholm, 12. febr. AS: V Goeleborgu se jo končal proces proti štirim tujcem, obtoženim vohunstva. Obtoženci so bili spoznani za krivo ter obsojeni na več let zaporne kazni. Švica se upira Angležem Bern, 12. febr. A.S. Beveridgejev predlog, objavljen v angleškem listu »Observer«, ki zahteva takojšnjo |xnnoč nevtralnih držav Judom, kakor sta Španija in Švica, je naletel na odjior švicarskih listov, ki odgovarjajo da je Švica že preko glave v skrbeh zaradi dotoka beguncev, med katerimi je velika večina Judov. V Švici znaša število vseli beguncev dunes že 66.000. švicarski listi zato odgovarjajo, da Beveridgejev nrcčllog prav nič ne upošteva položaja Švice, ki se nikakor nc sme več poslabšati. Podmornica »P 48« potopljena Lizbona, 12. februarja. AS. V zvezi s poročilom angleške admiralitcte o izgubi angieške podmornice »P 48« se je izvedelo, da je bila ta podmornic« srednje velika in jo nastopila »lužbn M« leta 1941, t Zahvala princa Piemontskega Visokemu komisarju Ljubljana, 12. februarja. Na brzojavko, ki jo jo poslal Visoki komisar ob srečnem rojstvu princcese Beatfice, je visoki princ tako odgovoril: »Ganjeni nad plemenitimi fcititknmi sq princesa in jaz živahno zahvaljujeva vam in prebivalstvu za udeležbo pri našem velikem veselju. — Umberto Savojski.« Boljševiške izgube so na vsej fronti velikanske Berlin, 12. februarja. Sovjetske izgube v okolici Kurska so naravnost neštevilne. Na jugovzhodu Toropeca so 30. januarja naletele nemške čete na 3000 boljševiških vojakov. Vnela se je vprav peklenska borba, v kateri so neruske čete dobesedno poginoma uničile to število sovjetskih vojakov. Tamkajšnje ozemlje bojišča je na vso moč težavno, tako da je bilo nemško vojaštvo izpostavljeno najhujšim zaprekam, ki jih je pa junaško vodstvo prav vse premagalo. Čez nekaj dni nato so nemške čete naletele na boljševike, ki so se bili dobro poskrili po gozdnati pokrajini. Nemško planinsko vojaštvo se je spustilo v borbo, kakršnih je malo v zgodovini vojskovanja. Bitka je trajala več ur, ko se je mož proti možu boril za vsak meter zemlje j>osebej. Tudi tu so ostali Nemci zmagovalci. Boljseviki — kolikor jih je sploh še ostalo na tem področju — so se v silni mešanici razkropili spet v gozdove in so pustili na bojišču topove, oklepnike in drugo težko orožje. Se dalje so na tem jxxtročju trajale bitke, ki so se vse končale s hudimi sovražnimi izgubami. Nepregledna je bila mešanica ondi ostaiega sovjetskega orožja, vse okrog je bilo kar posuto 6 topovi, strojnicami, puškami, čeladami in trupli. Seveda je v teh borbah ves čas delovalo nemško letalstvo, ki je bombardiralo sovražnika 6 silno točo težkih bomb. Ob Doncu in Donu V območju reke Oskol se je zlasti Odejstvo-valo nemško in zavezniško topništvo, ki je bilo nameščeno ondi z dvema baterijama najtežjega kalibra in s tremi lažjimi. Cim 6e je le kje pojavilo 60vjet6k0 vojaštvo, ga je sprejel silni nemški topovski ogenj in ob tej priliki je na stotine bolj-t ikov obležalo na bojišču. Ob reki Oskol eo bile njihove izgube naravnost strašne. V območju zgornjega Donca so hoteli bolj-ševiki 6 številnimi četami prodreti železni nemški obroč vojakov, pa jim to navzlic velikim žrtvam le ni usjjeio. Zlasti v dnevih jutranje megle so sovjetske čete, izrabljajoč meglo in mraz najhujše pritiskale na nemško vojaštvo. Na vsak način 6e je hotel sovražnik v varstvu megle prebiti čez reko Doneč in na oni strani vpasti Nemcem za hrbet. Neki boljševiški četi se je to že skoraj posrečilo. A tedaj so budni nemški in zavezniški vojaki še pravočasno opazili nevarnost in 60 dobesedno pokosili boljševiške vojake na jx>6kušenem prehodu čez reko. Ob Domt odbijajo Nemci z vso silo razne sovjetske poskuse, da bi se prebili čez most do Rostova. Močna motorizirana nemška armada je tu dan in noč zaf>oslena. da varuje most in odbija vse boljševiške napade. Vsi tozadevni boljševiški jTOskusi so kakor sunki v zid iz železa. Odbijajo se s krvavimi izgubami. Sovražnik 6e na tem področju izpozablja celo tako daleč, da nastopa s svojim vojaštvom, ki je oblečeno v nemške uniforme. Toda vse nič ne zaleže — prehoda si tudi na ta način ne more izsiliti. (La Stamoa). Mogočni sunki oklepnikov Berlin. 12. februarja. Saj še zdaj ni moči lako prav do dna presoditi silno bitko, ki je divjala med Rostovom, Bielgorodom in Kunskim, ki se je vedno bolj večala, posebno ob stranskih črtah, to je zlasti v kotlini Dona in okoli Kurska. Sovjeti skušajo napadati zahrbtno na bojnem polju, ki se razprostira južno od Rostova. in hkrati skušajo prebresti srednji Don in pretrgati progo Kursk— Bielgorod zaradi pohoda na Markov. Velike oklepniške množine se udej6tvujejo v tej bitki, ki jim pomagajo številna letala. Vedno hujši mraz otežkoča obrambne boje osnih sil, ki se razvijajo ob severnem delu okrog Kurska in stoje ob Roetovu, kjer 60 odbili mnoge sovjetske napade. Na tem področju bojišča so bolj napredovale osne čete kot na jugu. V Berlinu menijo, da so mnoge vesti, ki vsebujejo številna vojna fioročila, izdana od sovjetskega poveljstva, brez vsakršne podlage. Dasi je res, da emo morali nekaj krajev * prepustiti sovražniku, poročajo iz Berlina, je treba pomisliti za kakšno ceno so sovjeti prišli do teh zmag. Dovolj je, če povemo, da je sedma oklepna nemška divizija v januarju uničila 250 oklepnih vozil, 60 topov, 230 protitankovskih topov, 300 možnarjev in 150 tovornih avtomobilov. Zajeli smo 2900 ujetnikov, j>°'eg tega 6tno zadali boljševikom hude krvave izgube in bilo je 20.000 mrtvih. Po zadnjih vesteh iz »Volkisclier Beobachter-ja« je središče bojev ob reki Oskol, kjer boljše-viki, ki so vrgli v boj ogromne množice oklepnih brigad, skušajo obvladati ozemlje, med Kurskim in Bielgorodom. Nemške čete pa držijo v šahu sovražnika in mu prepuščajo le tisto ozemlje, kjer bi presilna borba zahtevala preveč izgub. Tudi na južnem bojišču skušajo sovjeti jvostaviti središče bojev blizu Rostova in — kot so govorili — napasti mesto s strani, ker ne morejo zavzeti obrambnega utrjenega pasu na vzhodu tega mesta. Mnogi jvoskusi, da bi sovjeti prekoračili Don, so velike nemške sile jvreprečile. Med pohodom na nove postojanke okrog Oskolskega, so nemške in zavezniške sile pustile sovražniku nekatere kraje, ker je to zahtevala strateška korist. Te čete je sovražnik obkolil in so že v začetku boja dobile navodila, naj ostanejo na svojih postojankah, da bi zadržali čim več moči sovražnika. Šele v zadnjih dneh 6o dobile jx>velje, Ekic. Robotti odpustil kazen obsoiencu Ekscelenca vrhovni poveljnik Oboroženih Sil »Slovenia-Dalmazia« general Robotti je izvolil ob priliki svojega včerajšnjega obiska v Ljubljani odrediti, da so izpusti na svobodo Julij Furlan, ki jo bil od vojaškega sodišča obsojen, ker Jo v nekem ja'mem lokalu izustil žaljive besede na naslov generala Robottija, * Ekscelenca vrhovni poveljnik Robotti je velikodušno odpustil osebi, ki ga jo javno žalila v javnem lokalu. To dejanje visoke italijanske vojaško osebnosti znova izpričuje duha plemenitosti in velikodušja, ki v tako veliki meri preveva in odlikuje italijansko vojsko. Vsakdo bo znal visoko ceniti to dejanje naklonjenosti, ki se pridružuje tolikim dokazom naklonjenosti italijanskih oblasti za naše zadeve in potrebe. To lej>o dejanje, je nov dokaz razumevanja oblasti do vseh tistiii, ki vedo s svojimi dejanji izpričati, da pravilno pojmujejo lojalnost in jo tudi izvajajo. naj skušajo prodreti obroč sovražnih čet in se zve,-zati z glavnino nemških čet. Tako je v zadnjih dneh prišlo okrog 6000 nemških in zavezniških vojakov v stik 6 svojimi četami jx> hudih večdnevnih borbah. (Corriere della Sera) Sprememba predpisov o poslušanju radia Člen I. Za nalxivo in posest sprejemnih radijskih aparatov, izvzemši za trgovinsko tvrdike, in njih rabo po komer koli je jjotrebna dovolitev, ki jo izda na prošnjo prizudetiih v občini Ljubljana Kr. kvestura, v drugih občinah pokrajine pa pristojno okrajno nočelstvo. V prošnjah je treba navesti osebne podatke prosilčeve, njegovo staino bivališče in poklic, jxvdatke aparata kakor tudi ime pooblaščene tvrdke, pri kateri misli dati prosilec aparat blokirati, kakor je predpisano v naslednjem členu 2. Dovolitev sc izda za nedoločeno dobo in se lahko vsak čas prekliče. Člen 2. Na vseh radijskih aparatih, iki sc uporabljajo v Ljubljanski pokrajini, se mora namestiti j>riprava, s katero se da omejiti sprejemanje na oddaje ljubljanske radijske oddajne postaje. Samo v posebnega ozira vrednih primerih smo dovoliti oblustvo iz Mena 1. posest radijskega aparata z ujiorabnostjo za vse valove. Vendar jo prejKivedano imetnikom radijskih sprejemnih aparatov uporabljati sprejemne radijske oparate ali dopuščati njih rabo, da bi se poslušala radijska j>oročila in obvestila sovražnih ali nevtralnih iradijskih postaj in tudi prej)ovcdano vsakomur, da bi kakor koli sprejete novice razširjal. Dulje je pre|jovedaaio, imeti zunanje radijske antene. Za njih odstranitev so nerazdelno zavezani njih lastniki in lastniki nepremičnin, na katerih bi bWe nameščene. Člen 3. Pripravo iz člena 2. te nnredbe mora namestiti za to pooblaščena tvrdka in jo morajo pred izročitvijo aparata uporabniku preskusili strokovni organi Kr. finančne stra/e. Priprava za blokiranje se zapečati z zaliv-ko (jflombo); dn ostane zalivka nedotaknjenn, kar bodo ugotavljali občasno j>oscbni uslužbenci, so odgovorni posestniki aparatov. Če bi se radijski sprejemni aparat tako pokvaril, da bi bilo za popravilo treba načeti zalivko, morajo vložiti posestniki aparatov prošnjo pri oblastvu iz člena t. in navesti pri tem t v roko, pri kateri mislijo dati popraviti aparat. Pečat se sune sneti in aparat znova blokirati samo v prisotnosti omenjenih strokovnih organov. Člen 4. Radijski sprejemni apnrati, ki so po predpisih naredbe z dne 26. marca 1942-XX, št. 56, izročeni občinskemu uradu, se smejo na prošnjo, ki jo je vložiti skladno s predpisi člena I. in z navedbo pooblaščene tvrdke, pri kateri misli prosilec <1 a ti aparat blokirati, vrniti upravičencem po predhodni namestitvi priprave za blokiranje iz prednjega člena. Če se prošnji ugodi, izda Kr. kvestura oziroma okrajno načel6tvo označeni tvrdki f>o-sebno dovolilo, s katerim dobi pri občinskem urudu aparat. Člen 5. Dovolitve po prvem odstavku člena 2. naredbe r. dne 26. marca 194<2-XX, št. 56, da se smejo obdržati radijski sprejemni aparati, so preklicane. Prizadeti lastniki ali imetniki aparatov, ki bi radi obdržali aparate, blokirane po predpisu člena 2. te naredbe, morajo vložiti v desetih dneh od uveljavitve naredbe prošnjo pri oblastvu, navedenem v členu f. in pri tom navesti tvrdko, ki naj namesti pripravo za blokiranje, ali pa, če tega ne store, izročiti aparat v istem roku občinskemu uradu. Če se jim prošnja zavrne, morajo izročiti aparat občinskemu uradu najkasneje tretji dan od dneva vročitve zavrnitvene odločbe. Člen 6. Zoper zavrnitev prošnje je dopustna pritožba na Visokega komisarja, ki odloči dokončno. Pritožbo je treba vložiti v roku 15 dni, ne opros7a pa od obvezne oddaje aparata. Člen 7. Kdor koli krši določbe te naredbe nli naredbe z dne 5. julija !94I-XIX, št. 64, ga kaznuje Vojaško vojno sodišče Vrhovnega po-veliništva oboroženih sil »Slovenia-Dalmaziac, oddelek v Ljubljani, z iečo 18 mesecev, samo alu združeno z denarno kaznijo do 30.000 lir. Vselej pa 6e odredi zaplemba aparata. Člen 8. Ta naretfba, s katero se razveljavljajo naredbe z dne 26. marca 1942-XX, št. 56, z dne 27. aprila I942-XX, št. 76, in z dne 9. ma ja 1942-XX, št. 85, in vse druge njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Gospodarstvo Novo trgovine v krajih, kamor sc je 'preselilo prebivalstvo. Ministrstvo za korjx>racijo jo izdalo navodila o odpiranju novih trgovinskih obratov v krajih, kamor se je izselilo prebivalstvo velikih mest pred zračnimi napadi. Velesejmi v Evropi. Za leto 1943 so napovedani v Evropi naslednji velesejmi: Bolgarija: 10. mednarodni vzorčni velesejem v 1'lovdivu od 20. aprila do 9. maja; Danska: Poletni naciolnj vele-sejom v Friderikstadu; Francija: Lyonski velese-jeinj bo imel mednarodni značaj, dočim t>odo velesejmi v Parizu, Marseillu in Bordeauxu imeli nacionalni značaj; Madžarska: Mednarodni velesejem v Budimpešti meseca avgusta; Španija: mednarodni velesejem v Valenciji 10. maja, v Barceloni od 10. do 2<3. junija, nacionalni velesejem v Bilbaou od 10. do 30. avgusta, v Sara-gosl od 1. do 15. oktobra; Švica: vzočni velesejem v Bazlu od 11. do 21. maja in v Lausanni od 11. do 20. septembra. Hrvatske družbo. Rudarska in premogovniška družba Doberlin, d. d. v Zagrebu, izkazuje za leta 1941 pri glavnici 2 milij. kun in pri prenosu izgube iz prejšnjega leta v znesku 320.077 kun zopet izgubo v znesku 1.208.420 kun. — Centralna banka v Sarajevu izkazuje pri glavnici 5 milij. kun in prenosu izgube v letu 1911 v znesku 3.240.770 kun, novo izgubo v znesku 333714 kun, dočim znaša izguba za leta 1941 98.730 kun. Mezde na Hrvatskem. Hrvatski državni urad za tvoritev cen in mezd je izdal tri naredbe glede mezd, prva se nanaša na mezde delavcev, druga na plače nameščencev, dočim določa tretja naredba najnižje in najvišje mezde in plače. Gibanje cen v Nemčiji. »Frankfurter Zeitung« prinaša zanimive podatke o gibanju cen v Nemčiji, iz katerih je razvidno, da je znašal indeks cen na debelo leta 1939 106.9, lani pa je znaša! 114.4, dočim je istočasno indeks življenjskih stroškov narastel samo od 126.2 na 136.6. Poleg tega prinaša .list tudi podatke o povprečnem indeksu cen, ki ga izračunava iz obeh navedenih indek-ksov. Ta indeks se^ je dvignil od 116.2 tega 1939 na 125.0 v lanskem letu. Za vse indeksne številke so podlage cene leta 1913—1914 kot 100. Umaknitev shranjenega materiala iz paviljona tivolskega telovadišča Zaupnik CONIja sporoča: Ker je zaradi nujnih obnovitvenih del potrebno v celoti izprazniti paviljon telovadišča v Tivoliju, pozivamo društva, ki so tukaj shranila svoj material, da ga takoj umaknejo. Društva morajo od danes v osmih dneh poslati zaupniku CONIja (Bleivveisova 1 A) potreben seznam materiala, da bo ta mogel biti takoj izročen. Društva, ki ne bodo takoj poslala teh sporočil, se smatrajo, da so izgubila vsako pravico do materiala in ne bodo mogla ničesar reklamirati. Ukrajinske povesti Še nokaj dni, pa izide 42. zvezek »Slovenčeve knjižnice«, ki nam prinese najlepše bisere pripo-vedniškega talenta slovečega pisatelja Nikolaja V. G o g o t j a, njegove povesti iz ukrajinskega žitja in bitja. To povesti je Gogolj napisal in objavil 1. 1831/32 pod naslovom »Večeri na pristavi blizu Dikanjke«, kakor da jih pripoveduje stari čebelar rudij, to je rdeČelasi Paniko. V teh povestih nam odkriva Gogolj svojo ukrajinsko domovino v vsej njeni očarujoči lepoti, sredi nje pa ljudstvo, čigar duša jo strastno navezana na življenje, ljubi širok razmah in si tolmači skrivnostno snovanje prirode in uganke človeškega srca z bujno domišljijo, hkrati pa z ostro, toda nežaljivo, duhovito šegavostjo lajša sebi težave in nesmisel ter slabosti nebogljenega človeštva. Franc Terse-glav je v tem zvezku naše knjižnico zbral najbolj mikavne, sočne, z ljubko nagajivostjo prepojene in za ukrajinsko bit značilne, med njimi pa tudi nekatere najbolj grozljive ]>a hkrati simbolično pomenljive povesti, ki jih čitatelj ne bo prebral samo enkrat, ampak se bo ob veselih ali tožnih trenutkih življenja vselej vračal k njim, da se tolaži in pozabi ali pa prisrčno razsmeje. Najbolj 1)0 očarala vsakega »Božična noč«, ki Ji v vsem svetovnem slovstvu ni primere: tako bleščečo Je v njej zimsko nebo, tako z vsemi mogočimi dobrimi bitji iu zlimi duhovi napolnjena priroda, tako pristno naturni ljudje in s takim neprekosljiviin humorjem zapletene in razpletene njihove prigode. Zelo sorodna je »Majska noč«, ki nas popeljo v svet vodnih vil, ki nas mika in obenem straši, njega tožna poezija pa se odigrava sredi vaškega sveta, v katerem uganjajo prešerne burko smešno dostojanstveni staroste, vaški policaji in poredni fantje. »Sejem v Soročincn« pa je prava zbirka vseh vaških ukrajinskih tipov: po-starne in bahave, pa pregrešne gospodinje, njenega šlapastega moža, pretkanih zidov in ciganov, jezikavih branjevk, večno pijanih in neizrecno lenih in hrabrih Zaporožcev, oblastnih kmetskih magnatov in podobnih, ki jih Gogolj ni poznal snmo iz življenja, ampak jih je imel predvpodoh-ljene žo v osebah ukrajinskega ljudskega in lut-kovega gledišča, božičnih misterijev in ljudskega pripovedništva sploh. V istem okolju se odigravajo tudi grozotna »Kresna noč« pa kratki, a šegavi povestici »Začarani kraj« in »Izgubljeno pismo«. Od vseh povesti pa bo brez dvoma čitatelje najbolj zajemal »Vij«, ki ga je prevajalec postavil na čelo svoji zbirki in to po pravici, saj vse svetovno slovstvo ne pozna bolj grozljive in v svoji gro/.ot-nosti bolj pomenljive povesti, kakor jo Gogoljev »Vij«. Naj si človek tragično usodo njenega Junaka tolmači tako ali drugače (prevajalec Je v uvodu k osebi in delu Nikolaja V. Gogolja po virih iz ruske slovestvene zgodovine skušal čitate-lju pomagati, da se vglobi v pomen in smisel Go-goljevega ustvarjanja, povest »Vij« bo globoko učinkovala. Čudovito jp v njej združena strahotna fantastika z realnim življenjem. Ukrajinskim povestim je prevajalec dodal >Plašč« iz tako imenovanih petrograjskih novel N. V. Gogolja. Ta povest je prevedena v vse jezike kulturnih narodov, postala last vsega omikanega sveta. »Plašč« Je očividno prevajalcu bil prav posebpo pri srcu, ker bi ga sicer ne bil uvrstil na koncu za povestmi, ki so čisto drugačnega značaja in izvora. Tudi našega bralca bo globoko ganila neizrerna tragika petrograjskega uradnika Akakija Akakjeviča, kakor je pred sto letmi ganila vso Rusijo, kjer je po pobudi to Gogoljeve povesti nastala vsa ogromna literatura, ki je začela odkrivati bridko usodo šibkih, malih in ponižanih. Noben čitatelj pa ne bo šel mimo uvoda, ki ga je prevajalec napisal, saj nam podaja Gogolja samega, kako je ustvarjal in trpel tako, kakor malokateri drugi velikan svetovne literature. Njemu pisateljevanje ni bila zabava, posel, ki naj prinaša dobiček ali slavo, marveč sveta služba, za katero se je do dna duše smatral odgovornega Bogu. narodu in človeštvu. Gogolj je bil eden najbolj religioznih genijev Rusije in človeštva, »ne politik ne socialist«, kakor prevajalec poudarja, »marveč v svoji korenini religiozen človek, ki je preporod družbe videl v duhovnem preporodu posameznika«. In kakor Dostojevskemu pa vsem največjim njegovim sonarodnjakom tiste dobe mu je bila rešiiev sveta v ustanovitvi kraljestva božjega na zemlji po sili vso prenavljajoče neskončne ljubezni. —a— lz mmfom nnsfetin srožp mira P0X POLITIČNE M0CI PETROLEJA Končno ni preostalo Španiji drugega kakor da kupi ruski petrolej, da sodeluje s Sovjeti, čeprav jih je imenoval Primo do Riviera »smrtno nevarnost za evropsko civilizacijo«. Španija je spet imela bencin, toda slab bencin, ker so Rusi tudi znali izkoristiti svojo prednost in stisko Španije ter so ji pošiljali slabšo robo. Ko pa je Španija začela z Rusi, so jo hoteli zadeti trusti z najtežjim topom. Cesar desetletja niso opazili, na to so Amerikanci prišli zdaj kar naenkrat: uvoz španskega sadja za Ameriko ni drugega kakor nevarno parazitstvo. Brezštevilne ladijske pošiljke španskega sadja so gnile v lukah Newyorka, ker je kar naenkrat zmanjkalo uradnikov zdravstveno službe. In prav v istem času je slučajno zahtevalo angleško časopisje, da bi raje uživali zelenjavo in sadje iz angleških kolonij kakor iz Španije. Posledica vsega tega je bila velika gospodarska izguba. Bančni prijatelji Deterdingovi in družbe Standard Oil so poleg tega še pomagali svojima vlagateljima. Posledica tega je bil padec pezete, ki je kmalu padla na 70 pfenigov, potem na 60 in končno celo na 40 pfenigov. Alfonz XIII. jc moral pospešiti padec generala Primo de Riviere. Diktptor se je umaknil v Pariz v pregnanstvo. Kmalu nato je umrl, premagan od petrolejskih trustov. Pa tudi petrolejski magnati niso dobili zmage, kajti Primo de Riveri so sledili na španski vladi socialisti. Petrolej je ostal še dolgo kot državni monopol in Španijo je preskrbovala s petrolejem Rusija. Španski vzgled pa je bil dobra šola. Leta 1933 je imel Litvinov razgovor z Mussolinijem. Posledica tega jo bila tudi pogodba o dobavi petroleja. Italija je postala eden izmed najpomembnejših odjemalcev ruskega petroleja. V januarju leta 1034 so podpisali rusko-francosko trgovinsko pogodbo in ruski petrolej je dobil novega močnega odjemalca Francijo, ki jo bila od leta 1931 na drugem mestu kupcev. Takrat je kupila 489.000 ton ruskega petroleja. Rusija je porabila zase leta 1927 samo 100.000 ton petroleja. Šele potem, ko se je lastna poraba tako dvignila, da ni bilo več toliko petroleja za izvoz kot poprej — leta 1938 je znašala 3 milijone ton — šele potem, ko je Rusija porabila toliko bencina kakor Nemčija in Francija, šele tedaj je ponehal pritisk ruske konkurence. A tedaj je bilo že prekasno. Kraljestvo petrolejskih gospodov se je že pričelo drobiti. X. BOJ OD BIRME DO PANAMSKEGA PREKOPA. Petrolejska diplomacija v Kolumbiji in Nicaragui. Ko so pričeli ameriški petrolejski gospodje delati z Rusijo, je Deterding poizkusil še enkrat, da si zagotovi ta »ukradeni petrolej«: V Angliji so ustanovili prodajno družbo »Combine«, ki je prodajala v Angliji ruski petrolej, da bi vsaj malo rešila angleški trg pred Amerikanci. Pričeli so s pogajanji o prodaji ruskega petroleja na svetovnem trgu, a prav tedaj je čutila Standard Oil, da je na jioti do pojiolne zmage in ni hotela prav nič vedeti o tem, da bi s kom delila svojo mošnjo. Predsedniške volitve so bile pred vrati in med kandidati jo bil tudi državni tajnik Hughes, človek iz družbe Standard, medtem ko je Deterding povsod naletel na težave, je šlo družbi Standard Oil povsod vse po sreči. Ni se bala tega volilnega boja, ki je odmeval povsod tam, kjer so bili petrolejski izviri ali trg. Kajti Deterding ni držal rok križem. Sicer je imela Royal Dutch velike denarne izgube, a prav jk> ruskem petroleju je mogel Deterding utrditi svoj vpliv na angleško politiko, saj je bil zdaj tudi delničar pri Anglo-Persian Oil Company, pri potrolejskem trustu angleške admiralitete. Politika družbe Anglo-Persian je že itak Šla vedno vzporedno z Royal Dutch Shell. Bla je to zamotana razdelitev nadzorstev in ko je po svetovni vojni pridobivala družba Anglo-Persian več petroleja, kakor ga je potrebovala admiraliteta, jo odvisni pridelek prodala Deterdingu. Deterding ni čutil nikakega veselja, da bi delil svoj drago pridobljeni trg, hotel je pridobiti le še novih in tako jo prišlo pri »petrolejskem miru« v San Remo leta 1920 do sledeče uredbe: Francija je dobivala nekdanji nemški delež petroleja iz Mo-sula in jo potemtakem dala Deterdingu zato neke vrste prodajni monopol za vse njegovo področje. Ta dogovor jo sklenil član družbe Anglo-Persian Sir John Cadinan. A ta monopol ni trajal dolgo, ker so Amerikanci — naravno — protestirali. Anglo-Persian je torej rabila sedaj podporo Washingtona in podporo Francije pri bojih v Mezopotamiji in tako je dal Deterding povod da je popustila. Pri vseh svetovno političnih vprašanjih je bil ravno Cadman tisti, ki je glasoval v imenu vladne družbe in ne Deterding ki je kljub vsemu ostal inozemec. Tako je ostalo do velikega petrolejskega dumpinga, do zveze Wallstreeta z Moskvo in kot posledica tega težke izgube na Bližnjem vzhodu in v Indiji. Tako je ostalo dotlej, dokler niso Amerikanci in Rusi vrgli na ameriški trg toliko petroleja, da je prišla predvsem Birma v velike težave. Birma, dežela večja od Nemčije, a s komaj 14 milijoni prebivalcev, je bila od leta 1824 v boju z Angleži. Leta 1881 je bila del indijskega kraljestva, od leta 1937 pa ima zopet delno samostojnost. Dežela ima pri Singu severno od Mandalaya bogata petrolejska polja, petrolejske izvire pri Qenangyaungu, ki so zvezuni s petrolejskim vodom z Rangoonom, glavnim pristaniščem M;ytabanskega zaliva, poleg tega ima petrolej še na drugih mestih. Najbolj bogata petrolejska polja ima družba Burmah Oil Com-pany. Poleg te je še več neodvisnih petrolejskih gospodarjev, obdelovalcev riževih polj, ki so odkrili v svoji zemlji petrolej in ga s primitivnimi sredstvi črpali ter postavili za vsak izvir lepo pngodo in so prav malo Vedeli o mednarodnih petrolejskih bojih. Naravni trgi Birme, Indije, Indochine in Siama so brez lastnih petrolejskih izvirov in zato plačajo za petrolej, uvožen iz Burme lep denar. Delo na birmanskih petrolejskih poljih je težko zaradi morilskega podnebja in zaradi nevarnosti naraščajočih voda. 2000 vrtalnih stolpov v Yenangyaungu, 200 v Šumi, 100 v Langvi in prav tako stolpi v Magvi, Kiaukp.vu in Minbu stoje zn visokimi nasipi, ki ne morejo vedno kljubovati rumenim valovom Iravadija. Yenangyaung se ime-[ nujo »smrdljiva voda«, a je do leta 1927 prinašal bogat denar. Slovenska knjiga v ogrski Slovenski krajini Kalendšr Szrca Jezusovoga za navadno leto 1943 V Murski Soboti izhaja že 40. leto Koledar Srca Jezusovega. Tudi letos je izšel kakor navadno ter predstavlja najpopularnejšo slovensko knjigo v Slovenski krajini. Seveda izhaja sedaj zopet v starem pravopisu kakor pred prvo svetovno vojno ter v narečju, ki je bil še do zadnjega v veljavi deloma v pismu deloma v besedi v prekmurskih cerkvah. Knjiga je za današnji čas gotovo izredno pomembna ter je vredna osebnega opozorila že zato, ker s tem letnikom Kalendar praznuje svoj 40-letui jubilej, odkar ga je izdal prvikrat v letu 1003 za letnik 1904 pokojni mladi voditelj Slo-vensnke 'krajine dr. Ivanoci. Samo uredništvo pravi: ^Letos sem se šteo za svojo štiridesetletnico malo bolje svetešnje obleči in vam zato podvoriti s prebranimi jestvinami, kda bi mi prišli voščit za te den, pa znate, da živimo v bojnskom vremeni i moremo v vsem špa-rati.« Kljub temu pa je vsebina zelo bogata. Lepo jo prikazan tudi pomen Kalendara z besedami: »Pomen našega Kalendara more prav spoznati samo tisti, ki natenci pregledne vseh 39 letnikov i premisli, ka so njegovi spisi pomenili našemi liidstvi. Kalendar je bio leto za letom stalna kniga v domačem jeziki v rokah našega človeka, ki se njemi je vesel io kak dete. Gučali so v n jem z njimi naši najbfiši možje po domače. Kazali so njemu vse lepo, dobro i hasnovito, zdigavali so ga na višišo stopnjo duševnoga i telovnoga živle-nja. Kak bogati so naši stari Kalendari, kak dragi so nam s svojimi 'kepami, ki so kazali dogodke i zanimivosti po sveti!« Nato opisuje, kdo in kaj so pisali v Kalendar ter zaključi: >Če dobro premislimo. kakšega velikoga narodnostnoga, versko-ga, vzgojnoga, poučnoga, skratka kulturnega pomena so letniki našega kalendara, te jih bomo skrbno čuvali, jih vsikdar znova čteli in liibili nas štamp, spoštilvali njegove delavce.< V ostalem pa ima koledar naslednjo vsebino: začenja se s sliko svetega Štefana, »prvega našega kralja«, nakar sledi koledarski del, ki nas zanima že po svojih pristnih prekmurskih imenih mesecev: sečen, siišec, mali traven, veliki traven, ri-salšrek (maj), ivanšček. jakopešček, mesnjek, mi-halšček. vsesvišček, andrejšček in prosinec. Namesto glave ima vsak mesec lepo pesiniro, katere januarska kitica se glasi v ogrskem pravopisu: Zacsni leto, zsitek novi, kelih novij bolecsin. Vzemi palico. Lubezen szkriesi prek bregov, nizsin. Uvodno pesem pa je napisal Ravenski pod naslovom »Zemla nasa, narod naslc, kjer pravi: Vera k Bogi vodi nasz, 7. blizsnjim vezse nasz lubezen, jezik vezse nasz z oesaki, diise nase javk i jok. Davno lil zsivč nas rod, verje vekivezcnoszti, iz mraka preminocsnoszti, szi v jasne dneve kresi pot. Glavna članka v Kalendarju pa sta naslednja: »Nasa knizsevnost med Miirov i Rabov,c ter Nasa zemla i nase liidsztvo«. Prvega je napisal Ravenski, drugega pa Gorički, oba pa podajeta vso ved- nost o Slovenski krajini v kulturnih in zemljepisnih podatkih. Prvi članek govori o tistih velikih možeh, ki so izšli iz te Slovenske krajine in so si zaslužili posebno »poštenje, ki szo v nam domaesem szladkom maternom jeziki piszali kni-ge«. Tu govori pisec o naselitvi Slovencev v to kraje ter o začetkih prekmurske književnosti od rokopisa 1. 1643 do zadnjega časa. Tu so imenovani Temlin, Mihaly, Kiizmics Stevan ter podrobneje njegovo poznanje slovenskih dežel; posebno poglavje ima Kuzmicz Miklos ter drugi evangeličanski pisatelji, zlasti znanstvenik Kosics Jožef in Agustich Imre. V XX. st. pa je dobil poseben opis in sliko dr. Ivanoci s sodelavci, Klekloma, Bašom, Kuharjem, ki so ustanovili Kalendar, Marijin list in Novine, ter so vzgojili pesnika Baša Miroslava in Avgusta Pavela, ki je pozneje postal pesnik v ogrskem jeziku... V teh možeh je opisano »živlenje duha, delo za napreiidenje liidstva, za pot iz tmice v svetlost« ter njihova slovenska zavest. So pomembnejši pa je drugi članek o naši zemlji in našem ljudstvu, kjer se v prvem stavku prikaže ta dežela kot »Vogrszko Szlovenszka Krajina«. Lepoto te dežele opisuje pisec »z. rečmi slavskoga pesnika Cankar Ivana: Skopo je meril Gospod...« nato pa: «Ta lepa Vogrska Slovenska zemlica, napojena s krvjo svojih sinov, nam je očuvala dosta spominov i spomenikov na naše očake, šteri so pred jezero leti živeli na toj zemli med Miirov in Rabov«. Nato navaja nekaj imen krajev in vasi v madžarščini, ki še nosijo slovenska imena in pričajo o »jezikovnem 'kinču in iznajdlivosti naših pradedekov«. Nato govori o naselitvi Vendov-Slovenov, kakor te Slovence imenujejo Ogri, v te kraje, ter nalogo Slovencev tedaj, ko so učili Ogre poljedelstva, za kar pričajo slovenska imena orodja v madžarščini: jnrom, szan (sani), lemez, kasza (kosa) bot. dorong (droc), patak (potok), rona (ravnica), barazda (brazda), borona (brana) itd. Nato podaja sttistiko iz 1. 1910 ter stanje Slovencev tedaj (vštet je tudi Mono- šter s slovensko okolico), tako, da Slovenci žive i KllltUCIll boljŠCVIICITI v teh krajih v 170 vaseh, od katerih ima vsaka ... rt«!,,™* Od 100 do 200 hiš, ter v treh mestih: Murska So- i Beseda ni neznana, saj smo jo loiiKOKrai bota, Dolnja Lendava iu Monošter. Zanimivo je, uporabljali v času pred vojno. Siril se je v lite-da imajo vse vasi in kraji, ki se v Koledarju raturi, po časopisju, po revijah, v gledališču, v imenujejo madžarska in slovenska imena, prej i kulturnih in telesno vzgojnih društvih in tudi v imenovana mesta samo madžarska. \ zakonodaji. Kulturni boljševizem je pronicanje Izmed ostalih člankov so zanimive pesmi, ki komunistične miselnosti v razne vrste kulturnc-so jih napisali Ravenski, Krampač (Kmet in zem- sa udejstvovanja. Ima pa namen, da s svojim lja: Zemla je szvela, Ii njeni branik — sztoj i ne vplivom ohromi miselni odpor inteligence ter jo geni sze v boji boj trden brodnik! — Zemla je zrevolucionira za komunistične ideje. Zato je. tvoja i sz tebov zsivč, — brazdaj njoj tvoja krv {kulturni boljševizem pionir komunistične revo-szveta tecsč — kmet szi i v ženilo zsenes korenje.) lucije v vsaki deželi. Revolucija brez sodelova-Gal Palko (lepa je Balada na bojuom polju) in f nja inteligence namreč ni možna. T udi komu-Debel. Potem leposlovne črtice (Stari Sreš so nisličnn miselnost se med proletariatom nc da maščuje. Kmečka smrt, Sveta noč, Oča pa hči, širiti brez aktivnega vplivanja inteligence. Zato Kako "je Gradišnik svojo ženo spreobrnil. Trije i bratje itd.). Potem prinaša Koledar odlomek iz Sienkievvicza Quo vadiš? ter Cankarjevo črtico: »Mater ie zatajo«, »po Cankar Ivani obrnjeno na nas jezik«. Važen je tudi članek iz zgodovine cerkve v Gornjih Petrovcah (Cerkveno gorno pri Ne-deli). Versko nravnega značaja pa je mnogo člankov o Srcu Jezusovem, o Marijinem češčenju, navodila za čisto in krepostno življenje itd. Važen pa je ponatis papeževih besed iz govora na sveti večer 1941, v katerih podaia podlago za novi red, predvsem s svojim poudarjanjem pravic malih narodov in pravic narodnih manjšin, kar je posebno podčrtano. Koledar ima tudi nekaj lepih slik iz življenja Slovencev v Slovenski krajini ter poleg slike sv. Štefana v sredi še sliko dr. Ivanoeija ter proti koncu administratorja Vogrsko-Slovenske krajine dr. Jožefa Griisza ter nato — kot zadnjo podobo v kniipi — podobo državnega regenta Horthyja, ki je »Kormanvzo našega vogrskega orszaga«, ter ogrsko himno v slovenskem prevodu. 18 strani in-seratov slovenskih trgovcev iz Slovenske krajine priča, kako je Kalendar priljubljena publikacija Slovencev v Slovenski krajini med Muro in Rabo. kulturni boljševizem v vsaki deželi pripravlja in rahlja tla, s katerih naj pozneje vzklije semo komunistične revolucije. Kaj prav za prav oznanja kulturni boljševizem? Vse, kar je v nasprotju s tradicijo krščanskih narodov. V literaturo uvaja materia-lizem, revolucionarnost, smešenje avtoritete, smešenje krščanstva, v umetnost vpeljava nu-dizein ter razne struje, ki vplivajo razkrajajoče (tako je znano za surrealizem, da je izru/.ito boljševiška umetnost, ki so jo uvedli komunisti z namenom, da vadijo z njo mase v raztcleseva-■lju družbenih ustanov ter v navajanju na surove metode revolucije, kar je že dokazal pater Muckerinann v »Let t res de Rome*), pri vzgoji pospešuje koedukacijo, svobodno ljubezen, rusi družinsko tradicijo, jemlje staršem avtoriteto, v šolstvo uvaja pozitivizem, v javnem življenju izloča vpliv razodetja in verstva sploh, v nravnosti izpodkopava sistem krščanske morale in jemlje nravnostni čut. Toda vse to delovanje izvaja kulturni boljševizem nod obleko čistega kulturnega udejstvovanja. V javnosti ustvarja vtis da je njegovo boljševiziranje istovetno s kulturnim prizude-Tako smo skušali v glavnem predstaviti to \ vanjem. Ce je torej napaden, zavpije, da je na-rskem pravopisu in narečju pisano J padena kultura. Ce kritik obsodi delo bofjševi- slovcnsko, v oerskem pravopisu in narečju pisano i paocna kultura, te ktuik onsoui ueio uoijse>i-publikacijo naši javnosti, kot dokaz in oznako na- \ škega pisatelja, je obsodil kulturno prizadeva-šega narodnega življenja na Ogrskem, v prepri- nje ler poslal s tem mračnjak. Šlo je celo tako čanju, da podrobnejši opis zanima tudi našo iav- daleč, da so bili nekateri komunistični voditelji nost v Ljubljanski provinci. Id. tako rekoč imuni nasproti oblastnim ukrepom. Ko lega mrak na belo Ljubljano Javna pohvala učiteljici N. N. — »Stric, sedaj pa pojdi Povod, da 6em sedel včeraj popoldne k pisalnemu stroju in napisal tole. branje, je bil majhen šolski zvezek. Zagledal sem ga na mizi, ko sem bil na obisku pri družini z večjim številom otroškega drobiža. V šolskem zvezku sem našel neke vrste besednjak, ki je pritegnil pozornost nase. Tam sem bral, kolikor sc spominjam, takole: llaša — pravilno: steklenica; šus — pravilno strel; mašina — stroj; šella — zajemalka itd. Približno petdeset nečednih besed, ki so med ljudstvom v rabi in za katere je učiteljica napisala na tablo pravilne in lepše izraze. Otroci so jih prepisali v svoje zvezke, da bi si jih utisnili v 6pomin. »Da moramo lepo govoriti nas uči gospa učiteljica in da 6e ne smemo posluževati spačenih izrazov«, mi je pojasnila deklica, ki obiskuje drugi razred ljudske šole. »Prav koristnih stvari se učiš. punčka,« sem jo pohvalil in v mislih sem bil hvaležen učiteljici, ki si prizadeva, da bi iztrebila nepravilne izraze ljudskega dialekta. Zadeva bi bila z javno pohvalo gospej učiteljici N. N. odpravljena, če se ne bi <> oglasil petletni Drejc s svojim izvirnim vpraša- * njem. Takole je pripomnil: »Zakaj pa morajo otroci drugače govoriti ka- kor odras !i£a tako rekoč imuni nasproti oblastnim ukrepom, ker je komunistična propaganda znala vsiliti v javnosti mnenje, da se »kulturnim delavcem« ne sme nič zgoditi, tudi če zagreše kak /ločili, ker bi bila s tem kultura prizadeta. Tako je plašč (l kulture zagrnil delovanje komunistične stranke in masonske lože, ki sla z roko v roki boljševi-zirala slovensko inteligenco. Brez dvoma je treba v kulturnem boljševizmu iskati korenino zla, ki sc jc v dobi »osvobodilne fronte« razlilo kot strup v organizem slovenskega naroda. Seveda komunistična stranka sama ne bi mogla izvesti vsega boljševizujočcga Narodne smuške tekme GIL-a v Asiago »Sinko, vsi moramo enako govoriti, vsi lepo, programa, še preden je aktivno nastopila, je v pravilno in razločno,« sem ga poučil. t njenem smislu delovalo za isti program že več »To pa že ni res! Odrasli pravijo. ,mašina', i činilcev. Kdo more danes ta jili, da je bila poli- mi pa moramo reči 6troj! Sem sam slišal!« # tika masonstva pri nas največji pospeševalec : -1: t j-----1- j----ačno govorje- t boljševiziranjn? Kdo more trdili, da ni program Revček je mislil, da spada drugačno nje odraslih med odlike in privilegije kot si) n. pr. brki, palica, tobak, vino in jKRlobno. Beseda je dala besedo in tako je prišlo do daljšega razgovora, iz katerega posnemam tale zanimiv, ali če Tiskovni urad Zveze Fašijev sporoča: Letos je bilo v Asiagu 12. narodno smučarsko tekmovanje Italijanske liktorske mladine. — Ljubljanski Gil je prvič poslal zastopstvo Balil in Avanguardistov. Od 23. do 31. januarja so bile tekme avanguardistov. Skvadra našega Zveznega poveljstva je zasedla 39. mesto. Od 3. do 7. februarja so bile tekme Balil. Skvadra Zveznega poveljstva Gilla je zasedla 17. mesto. ga šolarka ni udeleževala, pač pa Drejc, Marjetica in Matevž, ki še niso okusili »tuje učenosti«, če izvzamem otroški vrtec, kjer jim pravijo povesti in jih učijo pesmic na pamet. Kaj neki je v teh glavicah, me jc zanimalo in začel 6em z najrazličnejšimi vprašanji, lz navadne r___________ zabave, pri kateri smo 6e igrali šolo, je nastal tale, <> ideologije, za časopis 6icer nekoliko nenavaden intervju: ( Trni a 1 »Katere ribe poznaš, Drejc?« odrezal. T.vrševe telesne in duhovne vzgoje skoraj do pike enak kulturnemu programu boljševizma? Tudi če je ta resnica grenka, je vendar resnica. _____ _______„„ , Zato nič čudnega, čc je partizanstvo iz vrst tega hočete dušeslovni drobiž. Omeniti še moram, da se |> programa dobilo največ pristašev. Od tod je la r-,—:- »« miselnost prodrlo v razne kulturne ustanove javnopravnega značaja, v gimnazije in na univerze, ki so prej tudi večkrat zamenjavale prizadevanje za napredek znanosti s prizadevanji kulturnega boljševizma ter tako bodrile inteligenčni naraščaj, da se oprime komunistične _____bodi kakor koli, korenina zla je po- v gnala iz kulturnega boljševizma. Morda je bila Oči so 6e mu zasvetile in začel je naštevati: (J krivda tudi v tem, ker smo pogrešali zdrave, polenovke, morske pse — naprej ni šlo. »Ti povej, morda tudi brezobzirne kritike, ki bi boljšcviz-Matevž, jaz bom med tem še; premislil«, se je mu strgala kulturno masko z obraza in ga v javnosti prikazala takega, kakor v resnici je. Er- In Matevž je dodal, da pozna polenovke, mor- 1» rando discimus! Seveda je ta zmota zelo draga, Udeleženci smučarskih tekem CILa v Asiagn ske pse, krokodile in kite. O Drejcu 6eni že lansko leto popisal zgodbo, kako se je širokoustil 6 svojo plavalno umetnostjo, t in kako neprijeten, razočaranja poln je bil dan, ko " je šel prvič na Ilirijo. Fantič, ki živi še v 6vetu domišljije, je bil prepričan, da je plavalec, kakršnemu ni zlahka najti enakega. Ko pa je prišel k otroškem plavalnem bazenu, mu je skočilo 6rce v grlo. In da je bila nesreča še večja, mu je v vodi spodrsnilo in za hip je doživel usodo utopljenca. Potem je sedel na vrtiljaku tako dolgo, da je po-vračal; in da je bila mera polna, je stopil revček še na čebelico, ki mu je zabodla 6voje želo v golo nogo. V zvezi 6 to zgodbo sem postavil otrokom vprašanje, če znajo plavati. Vsi trije joo vnsti so odgovorili, da znajo, Drejc pa je še. pristavil, da zna malo cravvl. V resnici obstoja vsa njihova plavalna veščina v tem, da si upajo bresti po vodi, ki jim sega do kolen in da si upajo leči v kad s plitvo vodo. Želja po obvladanju plavanja pa je tako velika, da so že pozabili na svojo neboglje-r.ost. »Sedaj pa mi, otroci, povejti. kdo je že kaj hudega doživel; kdaj je bilo najhujše, kdaj je najbolj bolelo?« Matevž: »Ko sem se spekel pri peči.« Takoj za tem je še pristavil, ali ni bilo lepo, da ni jokal, in da tudi »au!« ni rekel? Drejc: »Sem že pozabil.« Marjetica: »Ko sem bila tepena, ker sem kavo polila.« Pri naslednjem vprašanju, kaj radi delajo, je povedal Matevž, da rad smuča, ker se je prijetno (»luštno«) voziti in ker je tudi za noge zdravo; Drejc rad strelja in hodi v planine; in Marjetica rada plete. Povedati moram, da Drejc še nikoli ni streljal in da tudi nikoli ni bil v toda čim več nas je stala, tem večje poroštvo je dano, da se nc bo obnovila. planinah. Tudi Marjetica no zna pletfi. Gre samo za želje, ki so jih jiorodile pravljice. Ko je Drejc opazil, da si odgovore zapisujem, mu je šinilo v glavo, da gre morda za pismo sv. Miklavžu, ki vse vidi in zve. Vzbudila se mu je slaba vest in je jiopravil svojo izjavo gledo plavanja. Da skoraj ne zna plavati, se je popravil in da se ga bo kmalu naučil, je dodal važno. Glede letnih časov so si bili otroci edini. Najbolj všeč jim je poletje, ker je na vrtu obilo sadja, ker je sončno in ker lahko skačejo, kričijo in žvižgajo. Nazadnje sem še vprašal drobiž, kdo je žo delal kaj koristnega. Drejc je dejal, da je žo pozabil, Matevž pa je naštel kar vrsto svojih do-brih del: poleti je prevažal plevel in zemljo, pobiral slive in grabil listje. Marjetica, ki je slabotnega zdravja, je bila tudi pri tem vprašanju dosledna. Vse, kar je vedela povedati, je bilo, da je nekoč odnesla motiko na svoje mesto. Od vseh stvari so ji najbolj všeč rožice, od letnih časov pa zima in »nedelje«. Tudi za smučanje ni navdušena, ker pada. Troje otrok, sestrica, brat in bratranec, trojo različnih svetov. Matevž bister in nenavadno logičen; Drejc, Najmlajši med njimi, še ne loči domišljije od resnice; Marjetica pa punčka, ki ji rahlo zdravje ne dopušča polnega otroškega razmaha. Bila je tudi prva, ki se je naveličala naše šole. »Stric, sedaj pa pojdi, sem že zelo lačna!« mi je odkrito in srčno povedala, ko je zadišalo iz kuhinje po večerjL * KULTURNI OBZORNIK 30 letnica gledališkega delovanja prof. Osipa Šesta 13. februarja 1913 je gospod Šest, potem ko je dovršil gledališko šolo na Dunaju, prvič nastopil na slovenskem odru. Ta dan je bila v takratnem deželnem, sedaj opernem, gledališču premiera Schvveierjeve drame >Red iz nravnosti«. Novi igralec g. Šest je doživel pri svojem prvem nastopu pojioln uspeh in vzbudil splošno pozornost. V soboto 13. t. m. bo torej točno 30 let, kar je začel profesor Šest svojo gledališko kariero. V začetku je nastopal samo kot igralec in to v različnih vlogah. Kdor ga je videl v >Živem mrtvecu«, iBajki o volku«, »Kar hočete«, »Golgo- ti«, ga v resnici ne ho pozabil. Šest ni igral, on je bil na odru — ves resničen, stvaren in kakor vzet iz življenja. Nedvoumno je bil tudi kot igralec posebna odrska individualnost. Škoda le, da je povsem opustil igranje in se posvetil izključno samo režiji. Ce bi nastopal še dalje, bi gotovo ustvaril še veliko samoniklih, svojskih kreacij in jih uvrstil v galerijo svojih dognanih odrskih likov. Zamikala ga je torej predvsem režija, ki se ji je posvetil z vsem svojim bistrim in obširnim umetniškim znanjem. Tudi na tem polju ne lahkega dela si je priboril prav kmalu najvidnejše uspehe in z njimi zasluženo ime sef-režiserja. Naša gledališka kronika beleži do sedaj 238 odrskih del, ki nosijo pečat njegovega režijskega dela in njegovega režiserskega imena! Med nami, Slovenci, ga ni' in ga menda ne bo, o katerem bi zgodovinar mogel napisati kaj takega. Koliko dela je skritega za vsemi temi uprizoritvami, bo deloma razumel le tisli, ki vsaj približno pozna, kaj se pravi realizirati mrtvo besedilo v živo obliko na odru. Koliko misli, študija, skrbi in potov od trenutka, ko prvič prebereš delo, ki ga dobiš v režijo, do takrat, ko pade zastor po odigrani generalld! 238 režij, to je v resnici rekordno število tudi med režiserji drugih odrov. Zgodovina slovenskega gledališča beleži, da je profesor Osip šest skozi trideset let neumorno gradil in delal na novi stavbi slovenskega gledališča, tistega gledališča, ki je po svetovni vojni šele prav zaživelo. To novo gledališče je v tej dobi nujno potrebovalo nekoga, ki bo hitro in stvarno gradil, ne umetničil in se izgubljal v malenkostih. Potrebovalo je bistrega, veščega, delavnega in energičnega človeka, kakršen je prav profesor Šest. Le takšen gledališki človek je bil zmožen graditi novo stavbo, ki je rastla v širino in v višino. Sedaj pa, ko je zgradba pod streho — se delo v nji in na nji lahko izboljšava in izpopolnjuje. Ime profesorja Šesta je torej tesno povezano z razvojem našega gledališča od njegovega začetka po svetovni vojni dO danes. Uprizoril je skoraj vsega Shakespearja, prevedel več čeških, ruskih, italijanskih, francoskih in nemških del, poučuje kot profesor na Akademiji znanosti in umetnosti — zaposlen jo od jutra do večera, ves poosebljen v tem, kar obsega ime: gledališče. 30 let gledališkega dela je dogodek, ki zasluži pozornost in priznanje. Gospodu profesorju Šestu, višjemu režiserju slovenskega gledališča, k temu dogodku iskreno čestitamo I Kulturni drobiž Italijanska slovnica za Slovence — Grammatica italiana per Sloveni — spisala U. Giacomuzzi in l L. Duci — je Izšla te dni v drugem dobro pregle- danem in popravljenem natisu, v založbi La Edifo-riale Libreria K. A. v Triesteju, ki ima svoje zastopstvo za Ljubljansko pokrajino pri knjigarni Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. Slovnica obstoja iz dveh ločenih delov: prvi ]>rinaša samo italijansko besedilo ter na podlagi italijanskih beril skuša uvesti učenca v duh italijanskega jezika, ne zanemarjajoč slovničnih pravil, ki 60 podana dokaj pregledno in nazorno brez pedanierije. Številne vaje v teni delu naj usposabljajo učenca k neodvisnemu izražanju v italijanščini .Temu delu je neločljivo priključen drugi del, sestavljen v slovenskem jeziku in ki govori v obče o italijanski izreki, o naglasu, o zlogovanju, ter jxk1aja točen besedni seznam prvega dela in značilne razlike med obema jezikoma, nato italijansko slovenski slovarček. 33 strani tankega tiska v dveh stolpcih in slednjič še slovenske prevajalne vaje k lekcijam prvega dela. Vidi se, da je delo dobro premišljeno in metodično sestavljeno. Najboljše priporočilo zanj je, da jc prvi natis iz leta 1941 pošel v kratkem času in da 6e je sedaj na splošno jiovpraševanje priredil drugi. Knjigo, ki stane, oba dela skupaj, lir 22.—, z mirnim srcem priporočamo posebno za učence trgovskih in nižjih srednjih šol. Cena je 6eveda napram prvemu natisu dražja iz splošno razumljivih gospodarskih razmer, ampak ima to prednost, da je 6edaj trdo vezana. »Citaj in širi »Slovenca U n&vtee Koledar Sobota, 13. svečana: Katarina Riči. devica; Gregor II., papež; Fuska, devici in mučeni ca. Nedelja, 14. svečana: 6. nedelja po razglašenju; Valentin, mučenec; Ivana Valoa, sve.ta žena in ustanoviteljica reda; Antonin, opat. Novi grobovi "f" Frančiška Pirnat. V Ljubljani je umrla gospa in mati Frančiška Pirnat, vdova pekovskega mojtra. Blaga rajnica leži na svojem domu, Poljanska c. 41, do nedelje ob 11 dopoldne. Pokopali jo bodo v nedeljo ob 3 popoldne z Žal iz kapele sv. Jožefa. Naj rajnici sveti večna Luč, njenim dragim naše iskreno sožaljel Osebne novica = Diplomiral je na ljubljanski filozofski fa-K-ulteti pri g. prof. Vebru, bivši mariborski mestni , uradnik g. Zdenko Aljančič iz ugledne rod-Jbine Aljančič. Iskreno čestitamo! DON m SVET revija za književnost, umetnost in kulturo, bo letos izšla dvakrat v obliki dveh zaključenih zbornikov. Narofnlno ta oba ihornika je L 50'— če se takoj plača. V prodaji bo v«ak zbornik L 1)0'— ♦ Prvi izide mceca marca, drugi oktobra Naročite se čimprej na to odlično revijo in podprite njeno izdajanje. Oprava Doma ln svela, Uubllana Pred ^hollio 5 (Ljudsha Knjigarna) 1 ■■T — Uprava sindikata gostinskih podjetnikov v Ljubljani naznanja, da je umrla dolgoletna članica bivša gostilničarka ga. Flegar Frančiška. Pogreb pokojne bo v soboto ob 3 popoldne iz Žal, kapelica sv. Petra. — Svojci internirancev in vojnih ujetnikov, iki so zaradi odsotnosti interniranega ali ujetega potrebni podpore, se lahko še vedno prijavijo uradu za popis interniranccv in vojnih ujetnikov v krosiji, vhod iz Lingarjeve ulice št. 1/11, soba št. 44. Tam jc treba prijaviti tudi vse spremembe (preselitev, novi naslov ali po-vratek) že prijavljenih intcrniranccv ali vojnih ■ujetnikov. — Mraz zjutraj, po dnevi lepo. Ta mesec še; nismo občutili pravega in hudega mraza. Dnevna temperatura je bila doslej še vse dni v februarju inad ničlo za nekaj 6topinj. V četrtek je bilo prav toplo, saj je termometer zaznamoval najvišjo dnevno temperaturo v mestu +7.4 6top. C. V petek zjutraj pa je bilo zmerno mrzlo, ko je znašal minimum —4.6 stop. C. Barometer se naglo dviga in je v četrtek zjutraj dosegel 773.6 mm. V 24 urah 6e je dvignil za dobrih 10 mm. Pričakujemo še lepe, mrzle dneve, ko je čez dan toplo in talno, zjutraj pa mrzlo. — Pozivamo vse rejce koz, ovac, prašičev, kuncev, perutnine itd., kateri dosedaj niso prejemali krmil za živali pri »Malem gospodarju«, Gallusovo nabrežje 33, da se prijavijo ob določenih dneh v zgoraj omenjeni pi nekaj urah izdihnil. Lep pogreb občinskega komisarja Otona Peit-lerja. Pred nedavnim 60 fiokopali v Mavčičah občinskega komisarja Otona Peitlerja. Ob grobu je govoril pokojniku v slovo okrožni vodja Kuss. Pogreba so se udeležili predstavniki 6tranke, oborožene 6ile SS, jiožarne brambe, hitlerjevska mladina ter številno občinstvo. Za 6lovo je nevska skupina kulturnega krožka zapela pesem o dobrem tovarišu. Koroška dekleta na vzhodu. Celovški dnevnik objavlja daljše poročilo, kako je večja skupina koroških deklet so-delovala pri organizaciji Todt na vzhodu, Peljale so se na vzhod preko Lvova in Žitomira v Kijev in še dalje v Harkov. Naposled so opravljale službo pomočnic v Kur-sku. Bile so prijazno sprejete in so zlasti pomagale uvajati nemško snago. Uredile so si tudi svojo sobo v koroškem slogu. Življenje in smrt v Žireli. V žirovski občini je lani zagledalo luč 6veta 78 novorojenčkov, pokopali pa 6tno 50 domačinov. Leta 1941 je bilo le 50 rojstev, smrtnih primerov pa 22. S Spodnjega štajerskega Odlikovan Sppodnještajeic. V Selnico ob Dravi pristojni Ernest Grobelšek, ki je kot dobrovoljec odšel k oboroženi sili kot pionir, je bil odlikovan z železnim križcem II. stopnje. Imenovanja orožniških poročnikov. GauleitSr je imenoval nekatere orožniške častnike za okrožne orožniške poročnike, med njimi tudi Karla Jakoba v Mariboru, Franca Majnika v Ptuju ln Leopolda Springerja pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Preureditev nekaterih denarnih zavodov na Spodnjem Štajerskem. Med 105 denarnimi zavodi v likvidaciji smo našteli že »hranilnice in posojilnice«, dalje »hranilnice« in »kmečke hranilnice in posojilnice«. Naj navedemo sedaj še razne druge zavode, ki se jih tudi tiče odredba, vpisana v zadružnem registru: Šaleška posojilnica in štedil-nica v Velenju, Scljačka zadruga v Rogatcu, r,cg. z. z n. z., Kmečko splavarska posojilnica v Ljubnem r. z. z o. z., Okrajna hranilnica in posojilnica v Blaslovčah, z. z n. z., Gornjcsavinjska posojilnica v Mozirju, z. z n, z., Splošna kreditna zadruga v Sevnici, z. z. o. z., Ljudska posojilnica v Brežicah, z. z n. z., Ljudska posojilnica v Celju, z. z n. z., Ljudska hranilnica in posojilnica v Braslovčah, z. z n. z., Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica v Teharjih, z. z n. z., Ljudska hranilnica in posojilnica v Rečici ob Savinji, z. z n. z., Savinjska posojlnica v Žalcu, z. z n. z., Hranilno in posojilno društvo v Shov. Konjicah, z. z n. z. in Ljudska posojilnica v Oplotnici, z. z n. z. Uspeh pridelovalne bitke v lanskem letu. V »Tagesposti« je priobčil deželni kmetijski vodja Scpp Hainzl pregled o uspehih pridelovalne bitke v letu 1942 na Spodnjem Štajerskem. Za pridelovalno bitko je bilo prirejenih mr.ogo zborovanj, ki so poučila kmetovalce, kaj je treba storiti, da bo Spodnja Štajerska čim bolj krila svoje lastne potrebe. Pri tem je bila posebna pažnja posvečena zlasti pridelovanju žita, krompirja, zelenjave in masti. Zato sta bili s krompirjem in z zelenjavo zasajeni površini močno povečani in je bilo mogoče v poletju leta 1942 krompir in zelenjavo že izvažati iz Spodnje Štajerske v Zgornjo Štajersko. Nasprotno pa je bila letina 1941 na Spodnjem Štajerskem tako malenkostna, da je bilo treba v Spodnja Štajersko uvoziti do zgodnjega krompirja v letu 1942 vsega skupaj nad 700 vagonov krompirja. Leta 1942 pa bilo v juliju že mogoče izvoziti 195 vagonov zgodnjega krompirja iz ptujskega okrožja v Zgornjo Štajersko. Tudi jesenskega krompirja bo v kratkem pridelanega toliko, di bo preostajal. Podobne so razmere pri zelenjavi. Z zelenjavo zasajena površina je lani znašala 1000 hektarjev, leta 1943 p« bo dosegla 1500 hektarjev Pridelek žita je zaradi hude zime leta 1941-42 trpel in je bilo treba njive marsikje na novo posejati. Za letošnje leto pa je bilo že v jeseni poskrbljeno, da bo tudi žitna letina odgovarjala potrebam. Pridelovanje maščob je še malen kostno, vendar narašča. Tudi nasadi oljaric se bodo letos povečali. Pridelek sena je bil v Spodnji Štajerski znaten, najbolj pa se je postavila zadruga v Slov aški Bistrici, ki je dobavila 188 vagonov sena in tako posekala vse druge zadruge. Nasadi hmelja so se zato, ker je potreba po hmelju mno-i i manjša, zmanjšali za 70 odstotkov. Zemlja do sedanjih hmeljskih nasadov je bila seveda izrabljena za pridelovanje drugih pridelkov. Za izkoriščanje sadja in zelenjave je bila lani ustanov-ljena spodnještajerska sadna in zelenjadna vnov-čevalna zadruga pod imenom »Jugosadie«. V Mariboru, Celju in ^tuju so bili ustanovljeni zavodi za izdelovanje sladkega mošta, v Brežicah zavod za izdelovanje grozdnega soka, v Mariboru pa oddelek za izdelovanje mezge. Tako so že lansko jesen predelali skupno za 1000 vagonov sadja, zelenjave in buč. Izdelovanje marmelade pa še pride na vrsto. Preurejeno je bilo tudi mlekarništvo. Štiri nov® mlekarne so že ustanovljene, nekatere pa pridejo še na vrsto. Sprejemne preiskave za dobrovoljce orožja SS. Tudi na Štajerskem so SS oddelki zopet začeli sprejemati dobrovoljce v starosti od 17, do 45. leta. Tudi za štajerske mladeniče velja, da lahko odslužijo četrtletno delovno službo že s 16 in pol leti, tako da s 17. leti že lahko pristopijo k SS oddelkom. Sprejemne preiskave za dobrovoljce so prav 6edaj na Štajerskem. 11. februarja so bile v Mariboru, in sicer ob osmih zjutraj na orožniški postaji. Ob petih popoldne istega dne pa so bile preiskave v Celju v nemški hiši. Od 12. do 16. pa bodo sprejemne preiskave v Leibnitzu, Fiirsten feldu, Gradcu, Leobnu, Judenburgu in Selzthalu. Za glasbenega ravnatelja v Celju je imenoval celjski župan vodjo okrožne glasbene šole v Celju in dirigenta mestnega orkestra Gustava Miillerja. Poroke. Poročili so se v Celju: Konrad Kunstek in Terezija Tršan, Severin Smrčnik in Alojzija Lup-še, Maks Sušnik in Zofija Verselak, vsi iz Celja, dalje Ivan Arlič iz Celja in Štefanija Kadunc iz Loke pri Trbovljah, Helmut Kovanec iz Celja in Erika Langheinrich iz Blankensteina v Nemčiji, Jožef Laubič in Katarina Jcsenek iz Svetelke, Konrad Perko in Alojzija Anderluh iz Celja, Jožef Drofenik iz Trnave pri Gocnilskem in Marija Pih-ler iz Velike Nedelje. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 53 letna zasebnica Ana Matela, 50 letna ključavničarjeva žena Školastika Pavalec, 70 letna kuharica Terezija Zabernlk, 41 letni vlakovod|a Ivan Cebular, 44 letni rudar Ludvik Urbajs iz Hrastnika, 69 letna Marija Krumpak iz Kamnice, 70 letni mizarski mojster in hišni posestnik Ivan Staudinger, 18 letna zescbnica Marija Leskovar iz Leskovca, brivčev sinček Alfred Spaner, 80 letni delaveo Peter Laporžek, nameščenčeva hčerka Viktorija Kolar, 43 letni tesar Jožef Jarčič iz Tezna pri Mariboru, delavčev sinček Ivan Škof iz Jurskega vrha pri Sv. Jurju ob Pesnici, 77 letna delavka Ana Ulbl, zidarjeva hčerka Erika Vlncekovič, 79-letni fotograf Ludvik Kieser. V Celiu so umrli: 33 ietna žena železniškega uradnika Avrelija Sev-nikar, rojena Dragar, 37 letna Marjeta Kiesvveter, Štefanija Bevc, rojena Gajšek in Franc Dobrotin-šck, oba iz Celja, dalje Franc Plešnik iz Št. Ilja pri Velenju, Jožef Bric iz Litije, Frančiška Vožnjak iz Črnega Vrha pri Sv. Jurju ob Taboru in Martin Stane iz Lahovne pri Škofji vasi. Dalje je umrla 74 ietna Jožefa Vodeb v Črnohci pri Št. Jurju ob j. žel. V Spodnjem Radvanju je umrl kolarjev sinček Edvard Janšovec. V Gotovljah pri Zolcu sin pomožnega delavca Peter Koželj, v kopališču Dobrni je umrl tamkajšnji dolgoletni zdraviliški zdravnik dr. Ferdinand Trenz. V Rigoncih pri Dobovt je umrl mlinar in posestnik žage 60 letni Andrej Peče, 26. septembra ranjeni dobrovoljec Franc Majhcnič je na vzhodnem bojišču po dolgem zdravljenju v vojni bolnišnici umrl na novega leta dan in bil pokopan na pokopališče v Stalinu. Doma je bil iz Studencev pri Mariboru. Iz Hrvaške Otroško gledališče v Zagrebu. Prosvetni odsek Hrvatske delavske zveze je ustanovil v Zagrebu otroško gledališče, ki bo prirejalo predstave za delavske otroke. Ustanovitev umetniške šolo r Zagrebu. — V nav7X>čnosti voditelja hrvatske ustaške mladino prof, Ivana Oršaniča so te dni odprli v Zagrebu umetniško šolo ustaške mladine. Zamenjava poštnih vrednostni« r NDH. Poit-na uprava NDH je izdala odredbo, j*> kateri izgube s 15. februarjem na področju NDH vrednost vse bivše jugoslovanske poštne znamko in ostale poštne vrednotnlce s pretiskom. Ureditev stavbno delavnosti r NDH. Glavni I>ooblaščenec za gradbeno delavnost v NDH jo izdal odredbo, s katero je uredil vso gradbeno delavnost na hrvatskem državnem j:>odročju. Po tej odredbi, ki je stopila v veljavo dno 1. februarja, mora imeti vsakdo, ki hoče v sedanjem času graditi v NDH kak objekt, posebno dovoljenje omenjenega glavnega pooblaščenca za gradbeno delavnost. Hrvatska proza XX. stoletja. Tod tem naslovom je pred dnevi izšla v Zagrebu antologija hrvatske proze, ki jo je uredil in pripravil za tisk književnik in estetik Milan BegoviČ. Izišla knjiga je prva od zamišljenih treh knjig, ki bodo prikazaie izbor najboljših hrvatskih dej v prozi. V prvi knjigi so zastopani sledeči hrvatski književniki: J. Leskovar, I. Vojnovič. B. Livadič, V. Car Emin, A. G. Matoš. D. Simunovič. Ivana Brlič-Mažuranič, M. Begovič, V. Nazor, M. Ogri-zovič, Andrija Milčinovič, J. Kosor, J. Ivakič, M. Cihlar-Nehajev, F. Horvat-KiS, Zdenka Markovič, Ivan Kozarac, R. Nikolič. Knjigi je priloženih tudi 32 reprodukcij 6lik sledečih hrvatskih slikarjev: Rendiča, Bukovca. Medoviča, Kovačeviča, Czi-koša, Crnčiča, Ivekovlča, Tišova. Frangeša, Vnl-deca, feenoe, Krdiča, Krizmana, Deškoviča, Raške-jeve ln Vidoviča. Darilo nemškega znanstvenega zavoda. — V zagrebškem nemškem znanstvenem zavodu je bila pred dnevi slovesnost, na kateri so zastopniki omenjenega zavoda izročili zastopnikom Zakladne bolnišnice v Zagrebu prvo zbirko nemških medicinskih znanstvenih del. Zaščita avtorskih pravic v NDH. Prosvelni minister NDH je izdal odredbo o jx>slovnem zastopanju glede izvrševanja zaščite avtorskih pravic. Po tej odredbi vrši na hrvatskem državnem področju zaščito avtorskih pravic in tujih avtorjev Hrvatsko avtorsko društvo. Gozdna površina NDH. Po objavljenih podatkih ima j>odročje NDH 4,007.702 ha gozdov, kar pomeni 39.7% celokupnega državnega področja. Gozdna površina je razdeljena takole: Država sama ima 2.594.308 ha gozdov, samoupravnih gozdov je 155.266 ha. razne zefljljiične in agrarne skupnosti imajo 276.180 gozdne površine, verske ustanove 48.754 ha, razne ustanove 619 ha, razne pooblaščene ustanove 32.683 ha. razna druga društva in zadruge 43.052 ha in privatniki 926.843 ha. Gozdna površina mesta Zagreba znaša 806 ha, t. j. 12.5% celokupne površine mesta. Od tega ima država 130 ha gozdov, samouprava 119 ha, verske ustanove 44 ha, razne druge ustanove in društva 9 ha in privatniki 504 ha. Eno leto mladinskega delavskega skrbstva ▼ NDH. 1. februarja je minilo eno leto, odkar je bil ustanovljen urad za mladinsko delavsko skrbstvo v Neodvisni državi Hrvatski. Urad ima danes že 60 podružnic v državi ln upravlja v Zagrebu dve javni kuhinji. V celoti skrbi za 80.000 mladih delavoev in vajencev in je v orvem letu razdelil poidrug milijon kun podpor. Dalje je v tem razdobju priskrbel 35.000 mladostnim delavcem plačane dopuste. V bivši Jugoslaviji za te kategorije plačan dopust ni bil priznan. Urad je dalje združil 26.000 staršev, vajencev in mladih delavcev v posebni organizaciji. V Mostarju in njegovi okolici 60 čutili v zadnjem času več potresnih sunkov. Imenovanje v sodni službi. Pravosodni minister je razrešil dolžnosti dosedanjega predsednika potujočega prekega soda v Zagrebu sodnega dvornega svetnika Sbuteg« in imesno-val na njegovo mesto Nikolaja Vlahoviča. Drobna llublfanska kronika Občni zbor Narodne galerije bo v če- rrielt, 18. februarja ob tričetrt na Sest v galerijskih prostorih; vhod iz Tomanove ulice. I Prlrodoslovno društvo v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v sredo, dno 17. februarja ob 17 v predavalnici mineraloškega zavoda na univerzi. Opozarjamo člansvo, da je troba v smislu društvenih pravil morebitne samostojne predloge predložiti društvenemu odboru vsaj pet dni pred občnim zborom. Vabimo članstvo k obilni udeležbi. Strojepisni tečaji — novi — (dnevni In večerni) prlčno v torek, dne 16. februarja. Največja moderna fitrojepisniea, raznovrstni etrojl: Specialna strojepisna šolat Učnina zmerna. Informncijo in prijavo dnevno. — 'Zahtevajte brezplačni prospekt: Trgovsko 1 učlllšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobran- )B * Zanimivosti z živilskega trga. — Na (Vodnikovem trgu jo šo vedno večja množina mandarin naprodaj po 5.20 lir kg. Ljudje 'jih kaj radi kupujejo. Nekr.tere mandarino j so nekoliko poškodovnne, toda kljub temu vžitne. Na ribjem trgu je bito nekaj slo kilogramov svežih polonovk a Severnega ' moria naprodaj po 36 lir kg. Velik jo upot dovoz cvetače in gorizijsko endivije Prihodnji klavirski koncert bo t pe-(»..g 15. t. m. v malt f ilhnrmoalčnl dvorani" Ta' večer bodota konccrtirali naši pianistki Silva llrašovec I11 Marin Bizjak. Obe umetnici sla priredili že več. koncertov na dveh klavirjih, v petek pn bodeta nastopili vsaka zase s svojim sporedom, in sicer Iv prvem dolu .večera Kd6. Silva UraSoveo, v drugem delu pa ga. Marta Bizjak. Spored je zanimiv, na koncert že danes opozarjamo, vstopnice dobo v predprodaji od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matico. V veseloigri »Lažnivec«, kl jo je spisat Goldont, jc glavni pač krivec — ljubezen In Kljukčevl lažnivi pokloni. Ne boste ostali brez smeha, ko so lažnivost vsa krelia, v nedeljo 14. t. m. oh 5 popoldne na »Ifoko-delskem odru«. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo na dan predstavo od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Pctrnrkova 12-1. desno. Jutri je zadnja prilika, kl vam jo nudi frančiškanski oder z uprizoritvijo zabavno burko »Svojcglavčck« ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Izreden uspeh, kl ga je igra doživela pri prvih dveh razprodanih predstavah vam je zagotovilo, da vas bo igra v vsakem oziru zadovoljila in vam nudila dovoli predpustnega razvedrila. Pohitite Z nakupom vstopnic, v preprodaji v trgovini Sfiligoj in jutri na dan predstave, od 10—12 dopoldne ter dve uri pred pričetkom predstave prt dnevni blagajni. Starodavna je Emonska cesta v Ljuh-ljanl, sni io žo nekakšna cesta vodila ob obzidju stare Emono nekako prav tam, kakor gre danes Emonska ccsta od Aškerčevo ulice do Krakovske kapelice. Poleg tega pa ie Emonrkn cesta ena najbolj svojevrstnih cest v Ljubljani. Ena polovica to ceste od Napoleonovega trgn pa do Aškerčevo ceste | je popolnoma urejena, ltnn na obeh slrnneh lepe hodnike,, cestišče jo pa asfaltirano. 1 Od Aškerčeve nnprel pa Ima ccstn samo en hodnik za peSce. Marsikdo so jo morda f.o kdaj vprašal, zakaj je tako. Razlog za to jo v starem privilegiju, ki ga ima Kra-kovo v Ljubljani še iz tistih časov, ko je bilo Krakovo samostojno mesto in ko so bili Krakovčanl znani ne samo po izvrstnem kislem zelju, v katerem so jih posekali le šo Trnovčnni, ampak tudi po sijajnih nasadili najfino.iše snlat.c in druge zelenjavo. Po tem privilegiju Krakovčanom še danes ni treba Imeti žlebov na strehah, kar_ jo sicer neprijetno za pešce, ki hodijo od Krakovske kapelice do Aškerčevo ceste vedno po blatnem hodniku, čeprav je drugod vso suho. Gledališče OPERA. Sohota, 13. februarja ob 17: »SevtllRkl brivec«. Izven. Gostovanje člana rimske Kraljeve Opere, baritonista Giuseppa Taddoia. Cene od 40 lir navzdol. — Nedelja, 14. februarja oh 14: »Slepa ml*«. Oporeta. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ob 17.30: »Sestra Angelika« — Balet Iz Thals, Izven. Cene od 28 lir navzdol. — Ponedeljek, 15. februarja: Zaprto. Gostovanje člana rimske Kraljeve Opere, baritonista Giuseppa Taddeta. Danes bo pel partijo Figam baritonist Taddei, ki je gostoval z odličnim umetniškim uspehom v sredo kot oče Clermont v »Travlatl«. V Flgnru, ki je nosilna partija bodo prišlo njegove pevske in igralsko sposobnosti do polne veljave. Zanimiv bo kontrast med obema partijama: umorjenim, starim, finim Germontom in temperamentnim, zvijačnim in okretnim Ftgarom. Ostala zasedba partij bo sledeča: grof Almavlva — Lipu-ščok, don Bnrtolo — Zupan, don Basilio — Betetto, Rosina — Ivančlčeva. Berta — Stritarjeva, Fiorello — Bolničar, vodja straže — Anžlovar. Birigent: B. Zebre, režiser: C, Debovec, zborovodja: R. Simoniti. V s t o p n I c e , kupljene za četrtkovo »Thats« veljajo za prvo prihodnjo uprizoritev te predstave, kl lio predvidena prihodnji teden, Opozarjamo, da bo bosta vršili v nedeljo v Opori popoldne dve predstavi: ob 14 opereta »Slepa miš« In ob 17.31) pa »Sestra Angcllka« In bnlet lz opere »Thals«, to pa, ker je Beethovnova 7. simfonija časovno preobsežna, in bi so konec predstave zavlekel predaleč, glede na policijsko uro. BRAMA. Sohota, 13. februarja ob 17.30: »Primer dr. Illrna«. Red B. — Nedelja, 14. februarja ob 14: »Ples v Trnovem«. — Izven. Cene od 15 lir navzdol. — Oli 17.30: »Mlrandollnn«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. — Ponedeljek, 15, februarja: Zaprto. Rlno Alessl: »Primer dr. filma«. — Drama v treh dejanjih. Osebo: dr. Hirn — Gregorin. don Luigi, njegov brat, — .lan. I.nvra — Danilova. Lorenzo — VI. Skrhin-šek. Marija — Pol. .luvanova. ltežiseri prof. Sost, 6Cenoxraf: arh. inž. E. Frauz. Naznanila ROKOBELSKI OBER. Nedelja, 14. februarja ob 5 popoldne: »Lalintvec«. Veseloigra v treh dejanjih. Predprodaja vstopnin nn dan predstave od 10—12 in dve url pred pričetkom v društveni pisarni, Potrarkova 12-1. desno. FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja, 14. februarja oh 5 popoldne »Svojeglnvček«, zabavna burka. Vstopnice v predprodaji v trgovini Sfiligoj in na dan predstave pri blagajni Frančiškanske dvorane. Cene od lir navzdol. Stojišča 2 lirt. RADIO. Sohota, 13. februarja. 7.30 Lahka glasba — 8 Napoved časa — Poročila v Italijanščini - 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenSčinl — 12.45 Pesmi ln napevl — 13 Napoved časa — Poročila v Italijanščini — 13,10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Pesmi za vso okuse, vodi dirigent, Segurlni — 13.45 Operna glasba na ploščah — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent B. M. Sijanec — Operetna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17 Napoved časa — Poročila v Italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Novo plošče Cetra — 17.J15 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročilo v slovenščini — 10.45 Valčki, polke In mazurke — 20 Napoved časa — Poročila v Italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v *lo-venščinl — 20.30 »Lo milile d'A(iulleia« — otiera v enem dejanju — glnsha: O. F. Mallpiero — 21.15 Pisano glasbo vodi dirigent, Galllno — 21.55 Pesmt iu nnpevl — 22.15 Koncert, violinista Remija Prlnclpeja in pianista Guida Agostija — 22.45 Poročila v Italijanščini. LEKARNE. NoJno službo Imajo lekarne: mr. Bnkarčič, Sv. Jakoba trg 9: mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 ln mr. Murmayer K„ Sv. Petra cesta 78. Nedeljsko zdravniško dežurna aluiho bo vršil od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mostni višji zdravnik dr. A h 6 i n Marjan, Ljubljnna, Korytkova ulica 18. X vsako hlio »Slovenc|«| Sobolj, soboljarji, sobolovina Sobolj, bližnji sorodnik kun« zlatice, doseže dolžino 60 centimerov ln biva v Šajgi, v velikanskih neprodirnih gozdovih Sibirije Lovci-doma&inl in Kitajci-nascljcnci ga lovijo s pastmi, in življenje soboljarjev je jako čudovito. Po več mesecev dolgo biva sleherni soboljar v svoji lovski koči v divjini. Ta »lovska koča« pa nI nič drugega ko surova, s kamenjem obzidana in » slabo streho krita votlina, ki je polna umazanije in kjer je le redko kdaj kje kako okence. Krog te svoje koče pa nastavi lovec na daleč okoli kakih 300 preprostih pasti. Vsak dan jih gre po snegu in ledu pregledat, ali se ni ujel kak sobolj. Kolikokrat najde le kako veverico, jerebico ali drugo žival v pasti, in če ujame kak lovec v eni zimi po šest soboljev, ima že velikansko srečo. Koj odere svojemu plenu dragoceno kožo in jo posuši na zraku. V Irkutsku ali Jakutsku je utegnil pred vojno dobiti za sleherno kožo približno 1000 lir sedanjega denarja. Soboljar pa uporabi tudi drugo divjačino, ki se mu ujame v pasti za sobolje, saj mu ta divjačina nudi mesno hrano. Za nekaj kaie pa poskrbi že prej, ko jo že v poznem poletju polagoma nanosi v svojo kočo. Pri tem vleče vselej po en pud kaše, to je 40 funtov, s seboj, pa hodi pri tem po več dni dolgo skozi pragozdove in po gorskih stezah, da dospe v svoje lovišče. — Pozabiti ne sme še na sol, da more prezimiti v svoji koči. Sol »hrani v brezovi skorji, ki jo obesi na strop. Če traja kdaj prezimovanje nepričakovano dolgo, tedaj je večkrat že vsa zaloga kaše porabljena, in če pri tem še sneg pokrije pasti, da se ne ujame nobena žival za živež, utegne soboljarju prav trda presti. Neki popotnik pripoveduje o takem nesrečniku, ki je moral slednjič razrezati celo dragocene 6obolje kože, da si jc utešil lakoto. Pa grozijo soboljarju Je druge nevarnosti in sicer ga ogražajo velike divje zveri. V južnih predelih Sibirije živi še tiger in lovec mora na vso moč paziti, da ga tiger ne preseneti. Najbolj čudno pri tem je pa to, da se praznoverni soboljarji niti ne upajo streljati, češ da ga bo potem napadla vsa tolpa tigrov. Zato jih skušajo le prepoditi in na ta način postanejo večkrat žrtve tigrov. Ali pa se jim pripeti kaj sličnega, kot se je nekemu lovcu, ki ga je bil tiger presenetil vorav tedaj, ko je soboljar obesil puško na drevo blizu koče. Napadeni soboljar je utegnil komaj še planiti v svoj brlog in zadelati vrata. A tiger ga je oblegal več dni — in ubogi jetnik bi bil slednjič umrl od lakote — žejo si je za silo gasil z snegom —, če bi ne bil slučajno prišel mimo neki drug soboljar, ki je ustrelil tigra in rešil tovariša. Še hujši sovražniki soboljerjev pa so domači roparji, ki v tistih pokrajinah nastopajo kar v krdelih in so prava pravcata sibirska nadloga. Roparji se prav dobro zavedajo, kakšne zaklade skriva kak soboljar s sobolovino pod svojo streho, in če je ta ne zna spretno skriti ali je pravočasno ne odnese naprodaj, pa ga umorijo in izropajo. Pet minut botanike Bela barva pri rastiinali Kdo še ni--občudoval razkošnih barv poljskih cvetk in vrtnih rož, ki cveto v vseh mogočih barvnih odtenkih. Travniki in gorska pobočja so kot pester šopek poljskih cvetk nu mizi v kmečki izbi. Med vsemi temi barvami, se hočemo danes nekoliko pobl>že zanimati za belo barvo, ki jo napravi narava na presenečeno preprost način. Rastline imajo na razpolago kaj malo barvil, vendar znajo z njimi priklicati nešteto novih, včasih povsem drugačnih barv. Saj je znano, da ima skoraj vsaka rastlina drugo barvo ,ali pa vsaj drugačen odtenek. Če bi se vprašali, od kod bela barva cvetov, bi prav gotovo napačno odgovorili. Vendar je odgovor tako preprosti Vzrok, da vidimo belo barvo cvetk tiči v tem, da je cvet brez vsakega barvila in da je med posameznimi slanicami zrak, ki odbija vse svetlobne žarke v naše oko nazaj in zaradi tega izgleda cvet bel. Tudi snežni kosmiči izgledajo beli, ker je med posameznimi kosmiči zrak, ki odbija svetlobo. Kakor hitro pa sneg poteptamo, ali polijemo z vodo, ki iztisne zrak, postane sneg steklast. Isto je z belimi cvetovi. Cim jih stisnemo z nohti, posive, če iih postavimo v posodo, iz katere izčrpamo zrak. da se morajo tudi zračni mehurčki med slanicami izprazniti, cvet postekleni. Pod vodo potisnjeni cvetovi dobe sivo barvo, ker je voda izpodrinila zrnk. Tako vidimo, da med rastlinstvom bele barve sploh ni, pač pa dojemamo belino le zaradi odbijanja svetlobnih žarkov v zraku, ki se nahaja v mrtvih sta-nicah. V naši domači flori opazimo še drugo presenečenje, da imajo namreč nekatere rastline tudi na listih .bele lise, tako na pr. mrtva kopriva, ci-klame, pljučnik itd. Isti pojav pa še lepše opazujemo na raznih kraljevskih in drugih hegonijah, ki so kar potresene s srebrnkasto belimi blazinicami. Tudi pri teh rastlinah je vzrok zaprti zrak med posameznimi stanicami. Zakaj se poslužujejo rastline teh belili lis. še ni točno dognano in so mnenja precej različna. Dokazano je ,da rastline s cvetovi najinten-vizneje dihajo. Kisik mora zaradi tega v cvetove hitro preiti in zato ni prav nič čudno, da prav ti vsebujejo največ zraka. Vendar pa je pri ostalih cvetih (ne belih) navzoče še kako drugo barvilo, ob katerega zadenejo svetlobni žarki, iu vidimo barvast cvet. Relo barvo povzročajo tudi drohni laski in ščetinice, ki so napolnjene z zračnimi mehurčki; tako na pr. vidimo našo kraljico planin — očni-co — belo. Bela barva dlak je nekako zaščitno sredstvo proti premočni svetlobi. Zaradi tega nekatere rastline odvržejo dlačice, čim se mlada svetlozelena klorofilna zrnca nekoliko okrepe in postanejo temno zelena. To lahko opazujemo prav lepo pri srebrnem topolu, plutanali in lapuhu. Bela voščena snov, s kalero so obdani nekateri plodovi (sliv), ščiti plodove pred raznimi boleznimi in zajedalci. Belo barvo v obliki podolgovatih niti lahko opazimo pri smreki, jelki, brinju. pri mladih borih itd. Tudi ta snov Je voščena in ščiti različne odprtinice (za dihanje in slično) pred poškodbami. Končno vidimo tudi pri brezi belo lubje. Vzrok tej beli barvi je betulin, to je brezova kafra, ki napolnjuje vrhnjo celice lubja in sublimira v podolgovate suežnobele kristale. KUHINJA Pečen krompir brez masti. Zelo debel krompir dobro operem, zbrišem in neolupljenega narežem na palec debele ploščice. Ploščice po potrebi nasolim in pustim kakih 10 minut, da 6e nasole. Potem jih zložim drugo poleg druge na pekačo, denem v vročo pečico in na obeh straneh lepo rumeno zapečem. Pečene ploščice naložim na kislo zelje ali na kislo repo ali na posiljeno zelje ali na kako drugo zelenjavo. Na mizo jih dam kot samostojno jed. Pri nekaterih branjevkah se dobi amerikanski krompir. Ta je bolj debel kot domač in ludi slajšega okusa. Za jttčenje je zato še bolj priporočljiv kot navaden domač krompir. »Zakaj neki trkamo s kozarci z vinom, z vodo pa ne?« vpraša sin očeta. »Zakaj? Zato, ker je — in vino veritas-- v vinu resnica — in ob resnico se itak vsak obregne!« Neka] načrtov za pomladansko modo Ženskam je toliko do tega, da bi bila njih zunanjost čini bolj privlačna, da tudi letos nastajajo razni načrti za pomladansko modo. Tiste zamisli, ki bodo jMiglavitne za leto 1943, bi bile na kratko sledeče: Kroja.ški kroj kostuma ostane še zmeraj v ospredju. Sivi, rjavi in črni blugovi «o na prvem mestu, črni še posebej za tako zvane popoldansko obleke. Kostumska krila, ki so bila v pozni jeseni malo daljša, bodo zdaj spet kirajša in roki, v zapestju jako ozki, krilo je ravno ure-zano, spredaj ima gumbe ali pa je zadaj na-bra.no. Poglavitno besedo pri oblekah bo imel slog iz leta 1900. Razni »modni kralji« črpajo svoje zamisleke za letošnjo pomlad kar iz srednjeveških slogov. Predvsem bodo životki dolgi, oprsje podčrtano, krog vratu pa tako zvani »nunski ovratniki«. Ta različnost raznih slogovnih vplivov učinkuje še bolj osebnostno z domisleki pri uipo- Na Korziki stražljo nekdanje fran roške baterijo italijanski mornarji. Kaj in iz česa je margarina Ce primerjamo navade prehranjevanja različnih narodov in zemljin, vidimo, da ima skoraj sliehcrno Ijui6tvo posebno zabelo ki nvu je najljubša. Pri na6 pa na Ognskein je svinjska mast »narodna« mast, medtem ko v krajih s toplim podnebjem uporabljajo za zabelo olje, a kjer imajo mnogo mleka, pa presno maslo. Prebavljivost različnih maščob zavisi od njihovega tališča. Tališče govejega sala je pri 40—49 stopinjah Celzija; svinjske masti pri 33 stopinjah, presnega masla pri 34, in g06je masti pri 24—26 stopinjah Celzija. Hranilno vplivanje zavisi poleg tališča še od čistoče poedinih maščob. Glede na mangarino ie treba najprej povedati, da jo je v letih nemško francoske vojne (IS70) iznašel Francoz Mege - Mouries in se je nazivala »o!eo margarina«. Mege-Mouries je izdeloval svojo margarino — ki se je zlasti obnesla med obleganjem Pariza — iz govejega sala in bombažnega in sezamovega olja in iz mleka. Francoski načini izdelovanja so posnele tudi druge evropske dežele, in margarina je postala cenena mast za splošno uporabo. Ta način izdelovanja pa je izpodrinila iznajdba nemškega kemika Normanna, ki je izumil način, kako se razna olja strdijo (1. 1906). Potem so kar v tvornicah izdelovali mangarino iz strjenih olj raznih rastlin, kar se je razširilo zlasti po Ameriki. V Nemčiji so žc pred bivšo vojno izdelali po več sto tisoč centov margarine na leto. Po tem načinu izdelujejo margarino tudi zdaj in se upravičeno naziva »rastlinsko presno maslo«. Na Ogrskem jo izdelujejo iz mešanice olja iz se men sončne rože, bučnih jedrc in ogrščice pa tudi iz koprivnih zrn. Pravijo, da v ta namen uvažajo z Turčije sezamovo olje, ki je eno najboljših jedilnih olj. Margarina je torej glede na 6Voje lastnosti najbližja presnemu maslu. Oporoka. — »Torej hišo zapuščate 6\ojemu sinu?« »Ne, svojemu nečaku.« »Ali bi ne bilo bolje, da bi jo zapustili svojemu sinu?« »Ali ste vi ti6ti, ki je umrl, ali jaz, gosjvxl notar?« * Čuden oglas. — »Sposoben trgovec bi rad prišel kam drugam. (Pro6im, kam?)« Špifea pifttlfaMtai 90 splošno ozka, v nasprotju z jopicami, ki so ostale dolge in so njih konci večidel zaokroženi so pa sicer kar ohlapne. Na kostumih bodo razni okraski, ročna dela, okrašeni žepi, vložki, traki itd. Pravijo, da bodo sjwinladi prevladovali kimonasti rokavi s skritim šivom. Jopice se bodo zapenjale z gumbi v eni sami vrsti, na prsih ho pa kak šopek v okras. . K tem kostumom bo spadala bluza živaliniti barv in jopice bodo podložene z istim blagom, iz kakršnega je narejena bluza. _ v. Obleke so za pomlad preproste, rokavi st- rablja,n.ju čipk, tila in ročnih del za na popoldanske in večerne obleke. Marsikatera obleka ima tudi tuniko in je taka obleka tudi dvobarvna: na primer — črn žaimet pa svetla svila. Velika bodočnost se obeta tistemu kroju» kjer bo manjkal šiv pod pazduho. Glede na pokrivala je treba reči, bodo še večja, kot so bila doslej. Okrašena bodo 7, velikimi pentljami. Pravijo: čim preprostejše ix)do obleke, tem bolj fantastična bodo pokrivala. Baje so pariško ženske žc zdaj po tej novi modi oblečene. Rasa in narodnost sta dva, povsem različna pojma. V vašem pismu so nekatere pravilne ugotovitve, nekatere pa tudi netočne. Cisto pravilno ste ugotovili, da so Japonci izvrstni plavalci, Kanadčani neprekosljivi mojstri v hokeju na ledu, Švedi in Finci prvaki v tekih na dolge proge, Indijci prvaki v travniškem hokeju, ameriški črnci j>a neprekosljivi v tekih na kratko proge. O črncih bi dodal, da so izvrstni tudi v skokih v višino in daljino ter v boksanju. Zanimalo bi vas, kaj sodim o »slovenski rasi« — za katere panoge športa so naši fantje najbolj nadarjeni? — Najprej moram ugotoviti, da sta rasa in narodnost dva, povsem različna pojma. Rasa ali pleme obsega veliko skupino ljudi, ki imajo ne glede na narodnost (na jezik in podobno) skujme telesne znake, ki 60 dednega značaja. Pri rasi gre za značilnost postave, barve kože, oči in las, za značilnosti oblike glave in še za nekatere jiosebnosti karakternega j>omena. Množica ljudstva, ki ji pravimo narod, navadno ne pripada istemu človeškemu plemecnu. Med Francozi je na primer veliko nordijcev, veliko pa tudi mediteranrev. Podobno je z nami Slovenci. V rasnem jx>gledu smo že zelo mešani, prevladujeta pa dinarska rasa, ki se razteza k nam preko Balkana ter vzhodna (ali al-pinska rasa), ki se razteza z vzhodnih alj>skih jx>krajin. Čisto razumljivo pa je, da najdete med nami tudi mnogotere predstavnike drugih evropskih plemen. Nemogoče se mi zdi odgovoriti na vparašanje, kateremu plemenu pripadamo kot celota in s tem v zvezi je nemogoče odgovoriti tudi na drugo vprašanje — za katere panoge šjiorta smo posebno nadarjeni. Po dosedanjih usfiehih bi lahko ugotovili, da so dosegli najlepše uspehe v orodni telovadbi (svetovno prvenstvo posameznikov itd.), za evropske razmere pa tudi marsikaj vidnejšega v plavanju, lahki atletiki in smučanju. Iz navedenega ne moremo sklepati, da bi bili za orodno telovadbo nadarjenejši od drugih. V tej panogi telesne vzgoje smo uspeli, ker je bila pri nas že desetletja zelo popularna, ker je slonela na tradiciji in na velikem številu aktivnih. In zakaj nismo uspeli n. pr. v sabljanju? Zaradi tega, ker se je bavilo e baljanjem samo nekaj desetin aktivnih pristašev tega športa. (A. M.) Kdaj bo igral Gradjanski v Budimpešti? O tetn mi je znano samo to, da je prejel brzojavno jjovabilo in da je ponudbo sprejel. Termina gostovanja enajstorice Gradjanskega — kolikor vem — še niso odredili. (S. J.) 0 trdih in mehkih mišicah. Radi bi vedeli, katere mišice so zmogljivejše: trde ali mehke? Zmogljivost mišic ni odvisna samo od debelino prereza ali od dolžine. Mišice športnih prvakov morajo biti v stanju, da se dajo zelo raztegniti in zelo skrčiti. Efekt zmogljivosti je tudi odvisen od moči dražljaja. Če mišice potipamo, resnično ugotovimo, da so zdaj mehke, zdaj trde. V dobi nezaposlenosti morajo biti vse mišice sproščene ali z drugo besedo povedano —■ mehke. Sproščene mišice opazimo zlasti pri tekačih na dolge proge, pa tudi pri plavačih in smučarjih. Znano mi je, da prevladuje med strokovno nepoučenimi športniki in telovadci mišljenje, da so mišice, »trde kot jeklo«, zmogljivejše od tako imenovanih mehkih. Takšno mišljenje je napačno. Mišice smejo biti »trde« samo v hipu aktivnosti. (G. K.) Kdo ima svetovni rekord t toku na 100 m? V razpredelnici svetovnih rekordov 6te čitali najprej ime Jesse Owensa pozneje pa ime Davisa Harolda. Oba sta pretekla 100 m v 10.2 sek.; komu pripada uradni naslov svetovnega prvaka? — Odgovor: Onemu, ki je prvi dosegel najvišjo znamko človeške zmogljivosti, torej črncu Owensu. (F. J.) Olimpijske tekmo umetnikov. Nedavno ste čitali,. da prirejajo na olimpijadah tudi nekakšne tekme umetnikov. Kdo prireja te tekme in v katerih panogah? — Tekme umetnikov so bistveni in sestavni del olimpijskih iger. Organizacijo razstav in podelitev nagrad izvrši poseben odbor. v katerem morajo biti vodilni predstavniki posameznih panog umetnosti. Ožjo organizacijo prireditve vodijo umetniki naroda, kateremu ie ooveriena prireditev olimpijskih iger, komisije pa so mednarodne. Za oceno prihajajo v poštev samo dela živih umetnikov, ki so jih ustvarili v teku zadnje olimpiade, to je v zadnjih štirih letih. V poštev prihaja naslednjih pet panog: arhiteketura, slikarstvo in grafika, kiparstvo, književnost in glasba. Kaj podrobnejšega še o priložnosti. (T. R.) POVEST PILOTA ŠTEFANA 59. V neki sobi sem biJ zopet močno presenečen. V vdolbini — videti je bila kot kamin — je stala ogromna, umetniško izdelana in okrašena skrinja. Skušal sem jo odpreti, pa brez uspeha. Kaj neki je v njej? 60. Soban je bilo konec, moje radovednosti pa še ne. Po isti poti sem se vrnil v ječo ter čakal, rla me zopet pokličejo. Kmalu sem moral k deklici. Vprašal sem jo, odkod so vsi predmeti, ki sem jih videl po kleteh. Ni mi zamerila, da sem si jih samovoljno ogledal. « rOMA?POKIUKAR i!!ii!i|||gi||j!!!iiiHini!!l!i8!i!,li!i!!!!:i::i!!ii::!»«Hi!< : (ninnnjinnn^i jfinntiinnnrnnpiTi MVVIjliiBir 1 njih ifpir :::;i:l: ni:!:::::! 41' CELE 4' f VEZ ID C i '"ih mt ri l h gm i. lili. I1' .1 1!P!lilHII!l!P!!it». -tiinUniliirnt^ •IIIT , ,,;.,. !S / '. t jf ■ "Th. jfl! f 1 11 ul' Vliiil m i! mul fl Ah, kako bi bil Matevž srečen, če bi zdajle gledal za Majdo, ki se spušča mod drevjem z. jerbasom na glavi, široko krilo bi morala imeti, iz blaga svetlih barv. To bi bila velika noč, ka bi Matevžev vrisk tekmoval s Petračevimi možnarji. Tako pa. misel nečesa izgubljenega se je vračala in grenila prvo veliko noč fantovega kmetovanja. Bolela je tem bolj, čim lepši je postajal svet okrog Sv. Lovrenca. Minuli so prazniki in tekli so dnevi in tedni. Ure, ko je Matevž pestoval bolečino svojega srca, so postajale vedno redkejše. Ko so poslali dnevi dolgi, tudi ni bilo več Časa za otožno premišljevanje. Rano jutro ga jo vabilo k delu in opravki so ga držali na vajetih vse do trdega mraka. Da je v delu najboljše zdravilo, o tem je bil prepričan. Zemlja in gozd sla pila njegovo moč, glavo pa so mu napolnile prijetne tekoče skrbi. Žaga je pela dan za dnem pozno v noč, hlapci so prevažali les k reki. Tam so ga sestavljali splavarji v velike sloge in potovali z njim v južne kraje. Matevž je iztaknil nove zveze za lesno trgovino, ki je šla brez posrednikov boljše od rok. Tako ni bilo gmotnih skrili pri Andraževih. Oče ni več okleval glede prezidave hiše. In ko so že prišli zidarji, ki 60 razširili okna in preurejevali stanovanje, je hotel napraviti Matevž še materi posebno veselje. Poklical jo vodovodne inštalaterje; tako je dobila mati studenček naravnost v kuhinjo. S kopalnico je šlo kajpada težje. Ko pa ni našel Matevž drugega izhoda, kakor da je obljubil, da jo bo sam plačal, se oče ni mogel več upirati. »Kupček denarja nas ne bo osrečil, oče. Naj usahne, če treba, tudi do konca, da bo tvoj dom prijeten za vaju, pa zame i# za Andreja, kadar bo prišel na obisk. Kupček bo usahnil, najino roke pa ga bodo spet obnovile.« Tako jc govoril Matevž, ko jo hotel pridobiti še za korito s tekočo vodo pri hlevu in za zidavo tople grede. Oče Andraž ni bil za to; zanj so pomenile Matevževe novotarije preveč ]>od-jetnosti in preveč izdatkov hkrati. »Matevž, na kmetih smo, pa ne v mestu.« »Prav za to, ker imamo polne roke dela, si moramo |>oniagati. Greh bi bil, če bi drvel potok v dolino, mi pa bi morali nositi vodo s potoka. Vodno silo je treba izrabiti. Tele cevi pomenijo enega človeka več pri hiši.« Andraž je bil pač stara korenina. Okleval je in godrnjal, kadar so 6e mu zdelo odločitve preveč novotarske; potem pa, ko je stekla voda naravnost v kuhinjo in naravnost k hlevu, je marsikdaj po nepotrebnem odpiral pipo. To jo delal, ker mu je bilo všeč. Na tihem, samo napram sebi je moral priznati, da ne gre zametavati novotarij. Ah, ta Matevž.. .1 Matevž je izgoreval v delu. Ce se je lotil prve tedne vsega,'kar mu je prišlo pod roko, se je navadil zdaj delati tudi z glavo. »Umni gospodar«, se je nagovarjal v mislih, vendar bolj za šalo kot za res. To pa so mu morali priznati, da so je tudi v teh in takih stvareh razvijal nenavadno hitro. Ni zaman trgal hlač v šolah, in ni bilo slučajno, da si je priboril na tekmah dva pokala in po-srebreno plaketo. Kako tudi ne? Lansko leto so bile njegove silo še razcepljene: študij, dekle, tekme... Vsega tega zdaj ni bilo več. Zdaj so se združile vse sile v eno samo težnjo: garali je treba, da se_ bo Gospod milostno ozrl na to domačijo. Gospod ne mara lenuhov. Delal Je prav s takim veseljem, ka- { kršnega je kazal pred letom in pol za šporl. Dejansko res ni velike razlike med tem, če držiš v rokah furmanski bič ali smučarske palice, ročaj sekire 1 ali lopar za tenis. Prvo kakor drugo je udejstvovanje, ki krepi mišice, požira moči in jih spet vrača v podvojeni meri. Razliko delajo ljudje, ki oznanjajo geslo »nazaj k naravi«, pa jih je sram, da bi s svojimi rokami ljubkovali zemljo, šport je razvedrilo ali krepitev v obliki igre, delo pa jo nekaj, kar budi ponos tvornega sodelavca v naravi in zavest resnosti. V delu je pristna telesna vzgoja, če hočete, šport pa je nekako nadomestilo za one, ki nimajo ne zemlje ne gozda, ne žage in ne vinograda. Šport je za delovnega človeka nedelja v vsakdanjosti in jo tem bolj prijeten, če ga gojiš ob nedeljah, za razvedrilo. Matevž je postal pristaš dela. Ne da bi podcenjeval šport, bil pa jo lo bolj ponosen sedaj, ko je pognalo in zorelo na njivah semenje, ki ga jo sam sadil in sejal. Srečanje z Marjeto Poletje se je že nagibalo koncu. Dva mlada človeka sta se spuščala po skalnati stezi in občudovala zdaj vinograde, obložene s težkimi modrimi grozdi, zdaj temne ciprese, ki so rasle ob malem pokopališču v dolini. Maestral je poziba-val jadrnico, potujočo počasi po sinjem morju. Bila sta Marjeta in Konrad. Kdor ju je motril, kako sta živela v letoviškem mestu le zase, mu ni bilo težko uganiti: dva vedra in ljubeča 6e človeka na poročnem potovanju. Prve dni sta se naravnost izogibala novih poznanstev, potem pa so videli Marjeto, kako je hodila s prijateljico, z mladim dekjetom črnili oči in milega obraza. Srečali sla se z Majdo. Zdravnik je svetoval trgovcu Vorini, da bi bilo dobro, če bi dekle spremenilo zrak in odpotovalo v kraj, kjer bi bilo kaj več priložnosti za razvedrilo in 6prostiev, Ni bila I>olna, samo shujšala je in , molčeča je postala. Zelo se je spremenila. Ko jo je Marjeta zagledala v kopališču, je bil prstan na roki prvo, kar so iskale njene oči. Ne, poročnega prstana ni imela. Mimogrede sta se seznanili, saj sta se na videz že dolgo poznali. Beseda je dala besedo. »Ali pričakujete, da bo prišel?« »Kdo?« »Na Matevža mislim.« Majda je zardela. Sedaj so Še norčuje iz nje! Morda pa bi ga rada videla še zdaj, ko je na poročnem potovanju 1 Vendar jo je osupnila iskrena govorica te ženske. Kako ji je že rekla? Da ji je zelo žal, če sta šla narazen. In še to je dodala, da mora biti Matevžu zelo hudo. »Vam je kaj pisal?« ŠPORT Juniorji — na turnir Mladike! SK Mladika vabi vse ljubitelje namiznega tenisa, da posetijo juniorsko prvenstvo mesta Ljubljane, ki se 1k> odigralo v dneh 13. in 14. t. m. v prostorih SK Mladike. Borbe bodo izenačene in zanimive zlasti med predstavniki Mladike in Korotana, katerih juniorji so že opetovano dokazali evoje znanje in tu tudi proti svojim že starejšim rutiniranim tovarišem. Hermes bo imel s svojimi mladimi igralci priliko pokazali svojo trenutno moč in bo po tem turnirju lahko z gotovostjo računal na bodoče uspehe svojih igralcev. Na turnirju bodo igrali z »Olvmpiat-žogicami, kar je za Ljubljano sedaj že senzacija. Prijave sprejema vodstvo turniria v soboto 13. februarja do 13.30. švedski smučarji premagani v Švici Neuspehi, katere so dosegli švedski smučarji v Švici, so povzročili med prijatelji zimskega športa nemalo senzacijo. Ni sicer prišlo do olicielne meddržavne tekme med obema predstavništvoma, zakaj udeležba Švedov je bila številčno prepičla. Tako so izvedli Švicarji svoje prvenstveno tekmovanje samo ob udeležbi Švedov kot gostov. Preseneča zlasti neuspeh, katerega je doživel olimpijski prvak Elis Wiklund v 6muškem teku na 50 km. Švicar Adolf Freiburghaus, ki je zmagal v 3 urah Obzirnost 22-21 tel. KINO UNION Najnovejši film najznamenitejšega nemškega filmskega Igralca Helnrlcha Georgea »Ura sreče« z Marijo Tasnady. Iiarlo Rust ln Tavlom Rlehterjem. PREDSTAVE: ob delavnikih ob 16 ln 18.15; ob nedeljah ln praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 In ob 18.30 TEU KINO MATICA 22" DVA FILMA DNEVNO: Ob delavnikih ob 14.30 »Ciganska ljubezen« ob 1(1.30 In 18.30 »Anuška« — Ob nedeljah in praznikih ob 10 30 »Ciganska ljubezen«, ob 14.30, 16.30 ln 18.30 »Anuška« PinaHcIre odlični igralci: Iflgan5lia Madelalne Sologne, Jean Gallant liuiiaian Dramatična vsebina, petjo ples. I|UUC£CII Ciganski orkester ln zbori I Kmielra nepozabna Dunja — Hllde Krahl MIIlISKa v glavni vlogi I FIlm pestrosti ln dekorja! Dunajski valčki, stare pesmi In plesi 1 — Drama lepega, plemenitega dekleta. »Zakaj si pa doma vedno v copatah?« % »Sosed se stalno pritožuje, da preveč razbijam.« Maliogiosi V malih oglasih velja pri Iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ienitovanjskih oglasih je beseda po L l.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek ie računa posebej — Male oglase je treba plačati takoi pri naročilo. t gKiifUmpl Mizarji pozor! Kupim več skobelnlkov ln prešo za ftirniranje. -Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Skobelnlkl« St. 843. 70 cementnih obrobkov masivnih, metrske dolžine, naprodaj. - Wohlnz, Gllnce XV, St. 6, poleg mesč. Sole na Viču. 1 TEL. 27-30 KINO SLOGA Odlična komedija v filmu »Enkrat na teden« Vera Carmi, Roberto Vlila, Carlo Campanlnl PREDSTAVE ob delavnikih od 14.30 dalje; ob nedeljah ob 10.30, 14.30. 16.30 in 18.30. Konec ob 20.15. 36 min. 5 sek. ga je prehitel za dobre štiri minute. Očividno je bil Freiburghaus v sijajni formi, zakaj premagal je tudi Šveda Karlssona, ki je; bil tretji. Oestcnsson je odstopil. Tudi pri skakalnih tekmah v Engelbergu 60 dosegli Švedi samo drugo mesto. V 6kokih je zmagal Kloplensleiner (Švica) s skokoma 51.50 m in 52 m. Drugi je bil Carlsson (Švedska), ki je skočil obakrat po 51.5 m, tretji pa Lindstroem (Švedska). V Engelbergu so tekmovali tudi v teku na 18 km. Prvenstvo si je priboril Freiburghaus (1 ura 21 minut 14 6ek.), ki je potisnil oba Šveda Backstroe-ma in Carlssona na naslednji mesti. O Švedu Ocstenssonu, ki je veljal za favorita čitamo, da je 6labo mazal in se ni mogel uveljaviti. V ostalih panogah mednarodnega 6muškega tekmovanja so dosegli naslednje izide: v 6muku. 4000 m dolgem, z višinsko razliko 835 m je zmagal Švicar Zimmermann z izvrstnim časom 4 min. 6.8 sek.; od Švedov je sodeloval pri 6muku 6amo Hansson, ki je padel in dosegel samo enajsto mesto. V damskem smuku je presenetila švicarska ju-niorka Olivia Ausoni, ki se je plasirala pred znano Vereno Kejlerjevo. Prav odlično pa 60 6e izkazali švedski gostje v šiafetnem teku 4 krat 10 kilometrov. V postavi Backstroem, \Viklund, Carlsson in Oestensson 60 zmagali s časom 2 uri 40 mirt. 35 sek. Prvo moštvo Švicarjev je zaostalo v štafeti za 6 minut. To je bila edina zmaga, katero 60 dosegli gostujoči Švedi. Športni drobiž Članom in prijateljem SK Žabjaka. Vabimo vse aktivne člane, kakor tudi tiste, ki hočejo na novo pristopiti, da se sigurno udeleže sestanka v nedeljo 14. februarza 1943 ob 14 v društveni sobi v Rožni ulici 15 (Lozar), I. nadstropje. Vsak član mora prinesti s seboj dve sliki Švicarji so še vedno nenadkril jivi v hokeju na ledu. Poročali smo že, da so premagali Madžare na meddržavni tekmi s 5:2. Pozneje so nastopili Madžari še dvakrat v Davosu in enkrat v Arosi in so vse tri tekme izgubili. Zahtevajte pri Vašem trgovcu »NAS CAJ« od Kmetijske družbe. Lepa samska soba s kaučenj, posteljo Itd. za 3300 lir naprodaj. - Kauč oventuelno posebej naprodaj. - Tricikelj delavnica Suhe gobe kupujem vsako količino A. PAULI, Sv. Petra c.38 g Suhe Oddalo: Soba pritlična, primerna za pisarno v Kolodvorski ulici so takoj odda. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »300« St. 922. s Jiteio: Sobo za dva dijaka lSčem. Ce mogoče, tudi hrano. - Ponudbo upravi pod • »Gorenjec 935«. s Mesečno sobo lščo za takoj uradnica. -Ponudbe na upravo Slov. pod Šifro : Sredina mesta. |U na)em| Gostilno dam v najem - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Gostilna 936«. n | Uajeml | Vajenec Srebrne predmete kupujem: plačam po najvišji ceni, pridem ogle-j za brušenje stekla ln dat na dom. Ponudbe na i ogledal so sprejme. Na-SušterSlč, Blelwelsova 13 1 »Slovenec« pod »Srebro« I slov v upravi »Slovenca« (Figovec, levo dvorišče).' Stev. 930. k | pod štev. 931. v Rabim gostilniško obrt proti plačilu. - Ponudbo na upravo Slovenca pod »Obrt Stev. 933«. o Pianino samo .dobro ohranjen -kupim. Ponudbo z navedbo znamke po&: »Planino 923« upravi »Slov.« g Dva skobelna stroja univerzalna, 500—600 mm ln vsem priborom, 6 krat kombiniran, takoj na razpolago, toda brez motorja. - Pojasnila »Elhoma« J. Slejko, Sv. Petra c. 5. Dva skobelna stroja poravnalna (Abricbt Dlch-tenliohelmaschino) — 500 ln 600 mm, toda brez motorja, takoj na razpolago. - Pojasnila »Elhoma« J. Slejko, Sv. Petra c. 5. 1 Umrla nam jc naša nenadomestljiva mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Frančiška Pirnat vdova po pekovskem mojstru Blagopokojna leži na svojem domu Poljanska cesta 41 do dneva pogreba do 11. ure dopoldne. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 14. t. ni. ob 3. uri popoldne z Žal, kapele sv. Jožefa k Sv. Križu. Ljubljana, Novo mesto, Črnomelj, Št. Jernej, dne 12. februarja 1943. PRANJA, VENCESLAV, IVAN, KAREL, JOŠKO, ADALBERT, otroci in ostalo sorodstvo. Jordan Jovkov: $an;ač Posihmal je držal obvezani prst vedno steg-njen. Vsakdo naj ga opazi, vsakdo naj ga povpraša, kaj se mu je zgodilo, da mu pove. To nikakor ni tako navadna in enostavna zgodba, kot bi si kdo mislil. In samo, ko je proti večeru prišel v vas Topuzov in videl obvezani Bojanovljev pust, so bile njegove prve besede: »Kaj si se ure-zal, Bojanček?« — »Ne, še malo ne!« Prijel je prijatelja pod roko, ga odvedel v senco akacij in mu na dolgo in široko povedal zgodbo o netopirju. In ker je bil Topuzov potrpežljiv poslušalec in je vsaka tuja bolečina vzbujala v njegovem srcu sočutje, Bojanov ni pripovedi samo ponovil, ampak jo je povedal celo tretjič, obenem pa je odkrival in dodajal nove podrobnosti. Enako čil in vesel se je spravil Bojanov zvečer v svojo spalnico. Netopir, ki ga je bil zaprl v prazno škatlo električne svetilke, se je od brezuspešnega napora, da bi se osvobodil, utrudil, povesil krila in se pomiril z usodo; cel6 beli zobki, ki so se videli pod ostrim rilčkom, so vzbujali videz nekakega nasmeška. Tudi Bojanov se je smehljal, kakor se je smehljal ves dan, bila ga je sama hvaležnost in prijateljstvo do te udomačene živalce. »Prijateljček!« mu je šepetal, »ti si povzročitelj vsega. Ti si prinesel to srečo. Toda le počakaj': marsikaj se še izcimi iz tega.« Šinilo mu je v glavo, da bi se mu oddolžil in ga spustil na svobodo, pa se je takoj spomnil Verinih besed: »Pazite na netopirja, on vam bo prinesel srečo.« Ne, ne bo ga izpustil. Poskusil ga bo na kak na čin pitati, da ga ohrani živega — koliko živali so že udomačili! Bojanov ni mogel spati. Zunaj je bilo tako jasno in svetlo kakor snoči. Šel je ven in se potikal po poljih. Zvrsiili so se ponovno enolični in dolgočasni vroči dnevi. S klopi na hodniku je Bojanov videl, kako je snopov na njivah vedno manj; očiščena strnišča so se zlivala z orumenelimi poljanami v eno in samotna, prašna in posušena polja, so bila podobna pustinjam. Kmetje so mlatili na skednjih. Na postajo ni prihajal skoraj nihče. Edino potniki so še tvorili raznoličnost v tem mrtvilu. Za Kara Jahja in njegove trgovce se Bojanov ni menil, celo iepe Ak Jahjeve Turkinje ga niso zanimale. Sama brička in serci pa so mu postali nekam posebno dragi. Kadar jih jih je zagledal, ni mo-geh ohraniti mirne krvi. Zdelo se mu je, da so ustvarjeni in živijo samo za Vero, zato so tako lepi, zato tako ljubko pojejo njihovi zvonci. Ak Jahja je postal njegov najboljši prijatelj. S tem blagim in dobrim čolvekom se je Bojanov rad pogovarjal ob vsakem njegovem prihodu. Menila sta se o marsičem, predvsem pa o nekdanjih, Bojanovu tako blizkih potnikih. Prijazen do vseh, je Ak Jahja pritrjeval, češ da se vsega dobro spominja, četudi mu je kopica dogodkov že zdavnaj ušla iz spomina. Ali o čem drugem Bojanov ni mogel govoriti. Rana na prstu se mu je že zdavnaj zacelila, obveze pa še vedno ni odstranil in je kar naprej pripovedoval zgodbo o netopirju. Cestokrat, ko so njegovi prijatelji hili pogreznjeni v popolnoma drugačne pogovore, je nepričakovano pomolil prst in rekel: »Čudna žival je ta netopir. V zobeh mora imeti nekak strup; tako dolgo je že tega in nžte, še zdaj mi ni rana cela!« In načel je znova že vsem znano zgodbo. Večina je brila norce iz njega, nagovarjajoč ga, naj pripoveduje o netopirju, samo da bi se mu lahko smejala. On pa se ni zavedal, da ga imajo za tepčka in je pripovedoval vedno znova. Nazadnje jim jo začelo presedali in nekoč se je vojaški zdravnik, razkačen, ker je zgubljal na tabli1, zadri nad njim: » Igra na karte. »Tak nehaj že enkrat s svojim netopirjem! Smo že slišali. Ali ne vidiš, kako si shujšal — tudi ti Si postal pravi netopir!« »Reci: posušil,« je dostavil graničarski častnik. Vsi so se zasmejali. To je Bojanova razžalilo in postal je previdnejši ter se začel zapirati vase. In če ga niso o tem, kar ga je prevzemalo noč in dan, pustili govoriti, mu nihče ni mogel braniti, da bi o tem ne razmišljal. In to je tudi delal. Spominjal se je vsega in obnavljal tudi najmanjše podrobnosti. V Verinih slučajnih postopkih in besedah je odkrival poseben pomen, prepričeval se je na vse mogoče načine, da to, kar se je pripetilo, niti ni tako nepomembno, da bi ne ostalo brez večjih posledic. Nasprotno, najboljše bo šele zdaj prišlo. »Pazite na netopirja, on vam bo prinesel srečo!« Kaj naj pomenijo te besede, če ne jasno obljubo ali komaj zatajevano izpoved? Ali si jih ni mogoče razlagati tako, da vendar ni do njega docela ravnodušna, če ga morda še ne ljubi tako kakor on njo, in da sčasoma... Da, najlepše šele pride! Pogreznjen v sanjarjenje, je Bojanov svoje spomine nezavedno predelaval in pregnetaval, pretiraval in se izmišljeval. Sčasoma je iz tega, kar se je zgodilo v resnici, in iz pozneje dodanega ustvaril čudno zmes, sladko izmišljotino, v katero je popolnoma verjel ali pa se je trudil, da bi verjel, tembolj ker je Topuzov še vedno tako lahkoverno poslušal njegove izpovedi, ne da bi opazil najmanjšega nesoglasja. Včasih se je Bojanov po razgovoru z Ak Jah-jem vračal z veselim smehljajem. »A, danes si pa vesel, Bojanček?« ga je ogovoril Topuzov. »Da,« je nekam skromno odvrnil Bojanov. »Odlično se počutim. Našim se dobro godi. Ak Jahja jih je videl v Konstanci.« Naši, to so bili kajpada .Vera in njeni starši. V resnici jih pa Ak Jahja ni ne videl ne slišal. Drugikrat je 'bil Bojanov nasprotno zelo zaskrbljen. »Ni ravno najbolje,« je dejal Topuzovu in vzdihoval. »Vera je bojda malce zbolela.« »E, ni vredno da toliko misliš,« ga je tolažil dobri Topuzov. »Ljudje smo; človek zboli, človek ozdravi.« Bojanov se je zares potolažil. Ze naslednji dan, ko ga je Topuzov po svoji navadi pobaral: »Kako se imaš, Bojanček, kako se kaj imaš?« mu je odgovoril: »Povedal ti bom samo s tremi besedami: vera (to besedo je poudaril), upanje, ljubezen.« Njegovo vedenje se je spremenilo. Postal je samozavesten, človek, ki veliko da na svojo čast, ki se popolnoma zaveda svojega položaja in v skladu z njim uravnava vsako dejanje. Marusja je znova pričela prihajati vsako nedeljo; videti je bila še bolj razcvela in zala, toda, četudi ga je neznansko privlačila, je občeval z njo hladno in uzdržljivo, kakor da bi že sama misel mogla oskruniti njegovo čisto srce, ki pripada drugi. Marusja je opazila spremembo, začudeno ga je gledala in tožila, da še ni prejela pisem, ki jih že davno pričakuje. Bojanov je vedel, da je zaročena. »Bazumem vas, gospodična. Hudo je, vem... Tudi jaz pričakujem podobno sporočilo.« »Kako, gospod Bojanov, menda niste zaročeni?« »Da, nekaj takega.« Bolj na široko pa ji ni maral razlagati, četudi je Marusja postala radovedna in je s svojimi sinjimi očmi še bolj začudeno bolščala vanj. A, prav zares, tako zala je postala I (Daljs prihodnji?.) Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS Jzdajatelj: Inž. Jože Sodja lirednik: Viktor Cenžiž