Najr^ji slovenski dnevnik
v Združenih državah
Velja z* vse leto ...	$6 00
Za pot leta .....	$3 00
Za New York celo leto -	$?.00
7« inozemstvo celo leto	$7.00
1
r
9 The largest Slovenian
IHI lili M
Daily fcl* 1
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
the United States.	jj
Issued every day except Sundays	ta
and legal Holidays.	| 75,000 Readers.
l&LtifON: CORTLANDT 2876
Entered as Second Class Matter. September 21. 1903. at the Post Office at New York, N. Y., unuer Act of Congress of March 3
iJilLEFON: CORTLANDT 28/6
NO. 249. — ŠTEV. 249.
NEW YORK, FRIDAY. OCTOBER 23, 1S25. — PETEK. 23. OKTOBRA 1825.
VOLUME XXXIIL — LETNIX XXXIII
GRŠKA VLADA POSLALA
ULTIMATUM BOLGARSKI
Ameriška vlada se noče vmešavati.
Grška je poslala Bolgarski ultimatum radi spopa- Nasprotujoči si stranki v da na meji. — Hoče dva milijona frankov od- j p-remogarski stavki sta
....škodnine, opravičilo ter kazen za usmrčenje »grškega častnika. — Najtežja naloga za Ligo izza krfske afere. — Ultimatum ima rok 48 ur.
LONDON, Anglija, 22. oktobra. — Ultimatum, katerega je poslala včeraj grška vlada Bolgarski zahteva odškodnino dveh milijonov francoskih frankov, opravičilo ter kaznovanje povzročitelja zadnjega mejnega boja v bližini Demirhissarja. Po mnenju tukajšnjih opazovalcev pomenja ta ultimatum resen izziv Lige narodov.
osamljeni. — Washing-ten se ne bo vmešaval, čeprav pričakuje, da bo trajala stavka do spomladi. — Izid bo najbrž napotil obe skupini, da skleneta *iirdustrijalni mir.
Painleve je zavrnil dogovor Caillaux-a.
Francoski ministr. predsednik je zavrnil poskusni dogovor Caillauxa v Washing tonu. — Minister bo nanovo otvo-ril pogajanja z Mello-nom.
Poreoski voditelji pri Hindenborgu.
Voditelji iz renskih provinc so obiskali predsednika Hindenburga, da razpravljajo žnjim glede pogodbe, sklenjene v Locarno. — Izpre-memba poljske meje se bo izvršila mirnim potom.
WASHINGTON. I). <\. 22. okt.! V osmem tednu antraeitne -tji v- j i ke potrjujejo vse informacije, len-!
sedanje grške poslanice.
Opazovalci so mnenja, da se hoče Grška okoristiti z vzgledom, katerega ji je nudil Mussolini nred več kot dvemi leti, in če ne bo Liga v tem slučaju nastopila hitrejše, bolj odločno in uspešno,
Se nikdar izza časa, ko je poslal Mussolini Gr-jJ^e dohi ;l;IminHr;J(.ija tP«ji sedanji obliki £ki svoj ultimatum radi dogodka na Krfu, ni bila j Stavk«, vlado v njeni politiki, ne-j Podložen franc. po>!anski /bor- j ženevska organizacija tako očito izzvana kot vsled i vm(*aVimja-	prieakn-1
!>. da bo ta politika vzdržana prav;	so tovariši v ka-
!do Ponea.	j binetu svetovali Caillauxu. naj
I Ivi ni m^ljaji jrlerle mogoče °1>llrtvi svt>i'' stik«* Washinjr-izpremeinbe te politike izvirajo iz	v nam nu. da prične v Miž-
pj.em. ki vprašujejo, ee namerava bodočnosti z novimi poiraja-AVasliiuo-ton kaj boriti. K» r st	ki n;,.J 1)1 obsepra.la popolno
bliža zasedanje konjrresa se o-o-! l!rnvnavo celr.ku pileča dolga, bo zadan njenemu ugledu usodopoln udarec. An- vori tudi o posebni zakonodaji.! Caillaux ill njejrovi tovariši pri
^leški listi so komaj pred par dnevi čestitali Ligi,katero lahko sprejme kongres v zadolžni komisiji so bili včeraj f- „ _;_________v______t_____i: Li:- _ : _ - _ j.tem pogledu. Vse pa kaže, da ne	miri ^ucjra predsednika
PARIZ. Francija. 22. oktobra. Zakasni dogovor gb\b> francoskega dolga, ki določa plačevanje po £40.000.00 na leto za dobo prtih let. Hat rejra je ;>"i*i»'S!-i \/. \\
i n gt o na finančni minister OaU-!Vmc	s«^t;l!i	IM>poldn
laux. je n s ]>rt"je::iljiv vladi v <vo
.. ,, t	t«'"	slednjemu nazore svo-
ter ne no niti i ... ...
napram temu dogo-
! IJERLIX. Nemčija. 22. oktobra V-i-b | ^a>'l<"pniki različnih renskih pro c so sestali
predsednikom H in lenburgom

vspričo njene povečane avtoritete radi bližajočega se vstopa Nemčije, a danes je opaziti med prijatelji Lige veliko vznemirjenje, ker prevladuje mnenje, da je izpostavljena s tem Ženeva kritični preiskušnji.
Sedanja kriza ni presenetila angleških diplo-
Jill VO i !Ct'
vorn. Ministrski predsednik nemških držav ><> m- tuli posvetovali - kanf.lerjnin Lutlirom ter ostalimi ministri gled • is*e«ra vprašanja ter verjetnega postopanja.
I)oč.:iii se pojavljajo skoro vsako uro manjši ugovori proti raz ličnim klavzulam, je jasno, da temelje predvsem na osebnih ug«j vorih. ki pa so sjvornega značaja ter je boljše, da se ne razpravlja
MACDONALD IN RADIKALCI
MacOonaid je rek^l, da so angleški komunisti razkrinkani. — Namen Moskve, da uniči angleške delavske unije, je bil razkrinkan na konferenci delavske seranke v Liverpoolu. — Politična akcija je cilj sovjetov. — Prejšnji ministrski predsednik se zavzema za parlamentarne metode.
Piše Ramsay Mac Donald.
...	•' ..... ...V	VIU. •'<	•	■
bo ni t ^administrativne akcije, ni- Painleveja. Pozneje se je izvedelo. ° "-1' 1	^
ti kongn sne zakonodaje (in da bo <'aillaux v t kn štirinajstih1 »^laj\ ?> m pojavila se m
obe-
na stvar, ki bi resno omajala pre-pr:čanje delegatov, ki so se vrnili domov, da se je dositi d"se<rlo
(lani kongresa, ki -zahtevajo. '	r<>""d»,o kot' pri četno točko iu da > ir«ha	da l>r\de
naj vlada nekaj stori, dobe odgo- z» nov-» pogajanja ter da izraza
bo dano revnim slojem na razpo-	obnovil stike z Washing-,
lago. da zmrznejo,.ker si ne bodo t°>»<v">- Domneva se. da je načrt m o t*li kupiti dragega premoga), j vladc. da se predlaga zadnjo fran-
matov, ker jo smatrajo le za zadnji pojav boja za vor- .i«' ■preil-.ednik CW.id^rc pripravljenosti, da Se poveča tO.
pred dvemi leti nanrosil kongres '-«■* b> l'ile ^družene držav- v poza polnomoe. da ?.icri vse. kar se vračilo pripravljene nanovo razor,. zdi primerno v slučaju zaplet- nosljati ^ zavarovalni klavzuli, ki Ijajev v premogovni indus-triji. J1* v očeh Francozov bolj važna da pa kongres ni hotel dati polno- kot pa dejan-ko določenje letnih •.noči. To je radositno teliten od- plačil.
trovor na vprašanje kon-resnik i.	evropske varnostne po.
zakaj'predsednik n» izvaja avto-	bodo najbrž igrale važno
ritete. katere nuna. ker mu je	V ameriškem razpoloženju v,
koneres ni hotel dovoliti.	zvezi » tem. kajti z večjo vrjet-|
Vla<lno tališče nevmešavanja »ost.io miroljubne evropske spra
supremacijo v Macedoniji, za katero so se borile Grška, Bolgarska in Srbija prav izza druge Balkanske vojne leta 1913. Macedonija je spoj-no ozemlje, v katerem so plemena, jeziki in veroiz-povedanja tako brezupno zmešana, da je princip samodoločbe brez vsakega pomena.
Tukajšnji politični krogi niso pričakovali, da se bo Bolgarska, poražena v vojni, za vedno podvrgla izključenju iz tega ozemlja. Strmoglavljenje vlade Sambolijskija leta 1923 je bilo jasno svarilo, da se ne bo Bolgarska podredila politiki priznanja aktivno propagando v Macedoniji.
Čeprav ni sedanja vlada Cankova v Sofiji "ofi-cijelno" podpirala gibanja, da se vrne Macedoni--> Bolgarski, je bila vendar v večji ali manjši meri tolerantna z nerednimi komiteji, ki so vodili ktivno propagando v Macedoniji.	j.«« bo trajala stavka prav do spo-
Znano je, da se je proti-grško razpoloženje na.,,!lad'- Ker pričakujeta obe na-Bolgarskem pred kratkim poglobilo vsled sklepa
grške vlade, da se poučuje v bolgarskih šolah gr-jV^ pollt-K,,na n<.i jn, spn. ške Macedonije krajevni dialekt z umetnim alfa- ščarr. v položaj, v katerem je tež-betom mesto cirilice, katere se poslužujejo Bolga- i1;o skVnifi mlv nsl temelju lastne ri. Izza časa, ko je bil ta odlok objavljen, je vodilo časopisje v Sofiji ostro proti-grško kampanjo.
Tukaj priznavajo, da je položaj bolgarskih kme- = fj	i • i
tov v grški Macedoniji strašen. Komisiia Li^e na-1 t*«*IlCGSKe IZgll&e
na dan konkretno dobro, katero bo izvršil dogovor za Nemčijo in s ti m za vso Evropo. Povpraševanja različnih strank, kedaj in k;> k 11 bodo elijšiiiia zasedenja nemških r.'enulj in k:itcri d>-l Poren-• ke bo izpraznjen, u-tvarjajo ]>r> mnenju vlaiinih krogov le nepotrebne težkeče. ki lvodo v-1 - Otl-pravljene. kakerbltro bodo imele zavezniške vlade «!«>-» i časa. <ln pr< motrijo p »lo/a i ter nastopijo.
Iziiraznen ie Kolina <e smatra
trmelii na prepričanju, da bo po- ve in prav po^bno povratka Nem j^1 «otov,\ t,>r ni ^Unč^no v po-m« njal fleonočni izid stavke veliko ^ije k pro.periteti. bodo postala! sk' s' l,0:|l» naJ1,r/ ^^
»i	. »-i	. i • .-v	vi!i> \	vruii-aoi	».<> T»IM.
u<dugo za javnost. Vsled i>omanj- 11 ,uSka plačila na temelju Da\ve
kanja vladne akcije bosta morali	s«vega načrta bolj definitivno za-nasprotujoči si stranki spoznati. vlji na. da morata preje ali sle je uravna-
Odkar se je Caillaux vrnil i/.
vre. vsakem s'lucajn pa se ]>ri-čakuje. da s«» bo poren^ki pobožaj •zdatno izboljšal še pred koncejn tekočega leta. Tukaj na n" dele
(IKileiin | > I vj t" »lil >ii" 111 čl \ : 1 n -	--------------............ • ..............
ti svoje diference. Ko bosi a oIk- Amerike, je zahteval, da se pred-	<1?' »™vna do
stranki to spoznali, bo zavladal loži njegov začas.u dogovor ,m-	^oeno kot zapadno
A" AVa-h'ngtonu pa pričakujejo.
slanski zbornici, ki naj bi odobrila dogovor. Celo Caillaux pa j<-postal prepričanja, da bi kaj t:j-ke.ga spravilo vlado v skrajno sprotni stranki, da ju bo poteg-! kovijiv položaj t. r mogoče celo
» il narazen AVashington ali kaka »grozilo njen obstnj.
--
meio Ni nt"
Nemčija izjavlja, da ne bo sku-šala i-:'.premen:ti iztočnih meja -
•♦lici jat i ve.
v Maroku in Siriji.
rodov, ki je lansko leto preiskala njih razmere, je sporočila, da obstaja vlada terorja in da je bilo na
tisoče bolgarskih beguncev prisiljenih pribežati pre- Francozi so izgubili do-ko meje, ker je bilo ogroženo njih.življenje.	fiedaj v Maroku in Siriji
Na drugi strani pa se pritožujejo Grki nad inva- jy qqq moj__Stro-
zijami macedonskih komitašev in njih boji z grški- ^ teh vojajkih pusto.
mi stražami.__________lovstev so znašali dose-
daj tri milijarde.
Nemiri pri volitvah.
E h PAKO. Te*xa Povodom županskih volitev s<» se vršili tukaj vc-liki nemiri. i!."» .\Te-fiikancev je bilo ranjenih, štirje m d temi smrtnojievarno.
Dosmrtna ječa za morilca očeta.
ALISON. Ia.. 21. oktobra. — Včeraj je brla objavljena razsodba v pro<*esn proti sedemnajst letnemu Warrenu Vanderwoortu. sinu pastorja. Obramba si jo prizadevala na vse mogoče načine, da dose£e minimalno kazen.
Mr<. Bella Vand«rwoort. mati obtoženega, je opi^la dogo<lke. ki so se za vršil i pred krvavim dejanjem. Utekla je, da j"e bil njen
nar, ker bi bila svota itak izplačana le njej. materi.
Izpovedala j- vse mogoče, da
PARIZ. Francija. 22. oktobra.
razbremeni sina. Pri strašnem de.; Francija je izgubila dosetlaj več janju sedemnajstletnega je bila kf>t	^aož v Maroku in Kiri-
sama hudo ranjena. Morilec je bil, j'- I^Pibe v Siriji # izvira jo izza
obsojen na dosmrtno ječo.
Umor farmer jev.
časa. ko je pre v zla Francija mandat nad Sirijo.
Ministrski predsednik j» dal izraza upanju, da bo Liga narodov rešila vprašanje Sirije. Maro-.	|ško vprašanje pa bi molelo biti
LOYLESTOWN, Pa.. 22. okt.»rešeno od Francije in Španske na Dva farmerja, Thomas in -Tosepli eni strani ter Abdel Krima na
Ertvin, ki sta se pečala z živino- d ruši --trani. Slednjemu je napr-dom vedno srečen in da se vsi j rejo in mlcikarstvom. so našli da-, til ministrski predswlnik vso od-čiani družini dobro raznuneli. Ob nes \imorjena v skednju. Rop je' govorno«t za prelivanje krvi. Re
i___i.i__•	i__i _:___ __r iUM___i:., i_________ i • .	T	I -.	«
tem čisom pa vlada :^*igo-tavlj?, Rusiji, da ne pomenja dogovor kealiciie proti njej.
TiERLlN. Nemčija. 22. okt« bra V^aka ancriTtka inieijativa v prilog razo rože val m» konfercnee be 21. oktobra. i,r :,y10.rf»ino odobrena v nemških vladnih krogih, ki c»'lo izjavljajo. <1:» l>i -matrali talko podjetje kot 1< riiv-n i posledico konference v Lo'-amo.
" ^ ~	T,ONI>OX. Anirliia. 22. okt. -
Odpotovanje italijanske Kabinet je imel včerai se-tanek.
delegacije.	;ra katerem .?' zunanji minister
RIM. Italija. 22. oktobra. — Chamberlain poročal svojim tova-Danes je od.pr : v;i!a o l tukaj pro-	o pogajanjih glede varnost-
ti AVashingtonu iia'ijans^a «mle-(n<lJ?a dogovora v Locarno, gaeija. ki se bo pnsajala v zvez-' (l]i}<:- S(>-	so ministri v
nem glavnem me t i glc le itali- splošnem	predlog, da se
janskega vojnega d« l^a v Zdru-! po?n«i iznramonie Kolina, ženili državah	' Angleški uradniki niso imel
včrrai zv čer šrt nobenega notr
vil. da bo za h t1 vala vlada od po- (la hn v Tj0mlnn prPfl-slaoiske zbornice nove kredite v .r,(lnik frnT,Coske republike. T)ou-Višnii 300 milijonov frankov za mPr<rnP- fia l>o dn» 1. decembra kampanjo v Maroku. ! priča podni-anja T>o-r-db. skle-FEZ. Frane o-k i Maroko. 22. n,rnfh v Taik abisk pa oktobra. — Francoske čete. ki h- ^ pnv;n.or.i, lv„benega prec ne-operirajo proti maroškim pleme- r.nnj{1/kajH pričakuje se. da bo nom. -o zasedi- svoje zimske fornialno ^nisanie pogodb ^o kvartirje. Pred t« ni so izrabile jpnf> z ^i^y'^i cerimonijami. kratek čas dobre^ra vremen i zn'	_
LONDON, Anglija, 22. oktobra. — Komunistična propaganda med angleškimi delavskimi razredi, ki je bila tako neusmiljeno razkrinkana na konferenci delavske stranke v Liverpoolu in tako odločno zavrnjena, je kljub temu dvignila skrajno ažno vprašanje, — namreč, če naj bo strokovno unijsko gibanje neodvisno od političnega delavskega gibanja ali če naj bi bili obe gibanji v intimnem in vzajemnem sodelovanju, ker zasledujeta iste cilje.
Od leta 1 900 naprej je bilo delavsko in strokovno unijsko delovanje v tej deželi spojeno. Skoro vsaka strokovna unija je spojena z delavsko stranko, in glasovanje strokovnih unij določa vse, kzr i izvrši na konferencah delavske stranke. Strokovno unijski kongres se peča z delavskimi problemi z industrijalnega stališča, in konferenca deW-rke stranke se peča z istimi problemi s političnega vidika. Dosedaj ni bilo ni kakih nasprotstev. Dosti propagande ter preiskovalnega dela izvrše skupini komiteji in zakladnica vsake strani dobavi isti delež pri stroških. Že davno smo prišli preko stališča, ko so strokovne unije nevtralne pri volitvah ali pa podpirajo eno ali drugo starih političnih strank v povračilo za dane obljube ali programe. Leta 1 899 je vs]ed tega sklenil strokovno unijski kongres podpreti ustanovitev delavske politične stranke, in dejstvo, da smo imeli delavsko vlado po poteku dveh ducatov let, opravičuje v polni meri •klep kongresa.
Kadar se je bližal kak izključno industrijalni konflikt, kot mezdni spor, je pokazala direktna in-dustrijalna akcija hitre uspehe in čuti je bilo o u-činkovitosti industrijalne politike v nasprotju s poetično. Nato pa so prišli industrijalci v težkoče, tavke so bile izgubljene, parlament je bil naproxen, naj poseže vmes, sovražne vlade so se vmešavale — in takrat je bilo opaziti v delavskem giba-i ju zopet povratek k politični akciji.
Izza vojne ter uničenja Evrope v političnem in rkonomskem oziru, v glavnem vsled mirovnih pobojev, je bilo revolucijonarna propaganda naravni izraz naroda, zastrupljenega od sovraštva, in Moskva je postala metropola, delavnica in banka teh ljudi. Ti možje delajo načrte ter izda jejo povelja na svoje slamnate može v vseh deželah. Ker
' Nada 1 jevaji :e
strani."*
to. da so izči-tile ozemlje Kvigia-g*el ter višine Mezaud.
TANGER. Marofro. 22. okt. — Številni nemiki dezcrPrji iz Legije tujcev so dospeli danes semkaj in Rifčani so jih poved1! sko-
Tudi Vatikan numpa v Ameriki.
Ne\vyer?.ki bankirji so dovolili
-ea.su -dejanja je imel nj«n mož le* bil motiv krvavega dejanja, ki jc(kel je. da so bile izsrube domači-J zi španske črte. Ker je izza vej- Vatikanu kredit v znrsku poldru-oavarovalnino v *ne*Jku dvcii tisoč j dosedaj^zavito v globoko temo. .To- J nov štirikrat večje kot one Fran., ne zafcranieno Nr -meeni bivanje \ j segra milijona dolarjev, da se na dolarjev in sin nI mogel izvršiti seph je bil star 52, Thomas pa 50 c oz* v.	j tem ozemlju, o bHi Nemci are-, ta način zaščiti zgraditev novega
dejanja v namenil, da dobi ta de- let.
Ministrski predsednik je obja-. tirani.
' ameriškega seminarja.
\
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $18.50 2000 D n. — $37.40 5000 Din. — $93 00
Pri nakazilih, ki zpašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošt«- in izplačuje "Poštni čekovni urad**. -
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE-
200 lir .......... S 9 10	500 lir......V .. $21.75
309 lir
$13

1000 Ur .
$42.50
Pri naročilih, ki maša j n manj kot 200 Ur. računamo po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu.	,
Za i»o£iljatve ki presejmjo rirTTISOC DINARJEV nit p« P VATI Sf»C
LIR dovoljujemo pt» mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram Fedaj ni stalna, menja se večkrat In neprl-takovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej: računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POŠTLJATVE PO P.RZO.lAYSEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali New York Rank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CortlandL Street	New York, N. Y.
Telephone: Gortlandt WW


GtAS NARODA
(8LOVKNB &AILY)


Owned and PuMeked by BiOVINlO PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Look Benadik, treasurer
Frank
PLaee of bnriw— of the eurporation and 02 Cortlandt	Borough of Manhattan,
of iboTi offioon -New York City. N. T
0 L A 8 NAHODA" "Voice of tka People" .
fimnf Every Day Except Sundays and
ga oelo lota volja lm» oa AmtHko
4n Kanado___$6.00
ta pol lota _______$3.00
fa četrt leto___$130
Za Now York $a Zo pol lota_r.
Za nioeenutva na
Za pol Ufa__-
lit*-. $7,00 $330 Mt. $7^X7 ___$3*0
Subscription Ytarty I6.80L
Advertisement on AiibuudI
"Plat Naroda" iekojo enaki dan itvtemH nedelj in praenikov.
Popiai broa podpisa in osebnosti se no prubfiuje^. Denar naj se feiegovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naro&ai-prosimo, da ss nam tudi prejinje bivali«« naifisni da hitrcge najdemio naslovnika.
•'O LAS NARODA", 82 Cortfandt Street Kev York, N. Y Telephone: Cortlandt 2876.
IH .
ZA "DOM SLEPCEV"
Tri <
MLADA PEVKA



Peter Zgaga
Ko se je vrnil angleški minister Ohamberlain v Lon-lon, ni mogel preliv a lit i dl lovanj.i in uspehov Lige narodov.
— Vr-jna je enlcrat za vselej odpravljena — je rekel. — Govoriti o vojni je smešno. Možje, ki >• MSitali v Locarnn, .m> zadali
-:t eijiel£ »temnemu miru.
je to' izpre^ovoril. je že
»pačilo na Balkanu. Njegove be-
jsede so dobile odmev v ultimatu.
-J ' : •:	. : .	ga je poslala Grška Bolgarski.
Za letošnjo sedijo je angažirana na ne\vyorški operi 18-letna Marion i	*
Tallev iz Kansas City. Že pred tremi leiti je s svojim peljem! Liga narodov je sicer esdna na-
vzbujala splošno pozornost. Zadnji dve 1 ti je študirala petje v j prava, dosti košta. in v nji so za-
I	c topa ni skoro vsi narodi.
Litra narodov lahko komandi-
ra Nemčijo. Anglijo. Francijo.
Italijo in -Japonsko. ne more pa
Milanu.
darstvu. Nemški proizvajajoči narod ho iu^rafl tudi v tem slučaju nositi vse po.s-ledier.
Izbruh prihodnji vojne je bil vsled ^konference v Locarno po- , , . .
, + v, -	.. obdržati na uedi Grkov, Bolgarov
kot hi nam radi	*
s pesen. — ne pa potisnjeai v megleno bodoenojrt. natvezili zavezniški diplomatje ter ameriški listi, ki trobijo v njdii rog. Resnična prosperiteta Evrope, njen mir. sta nemogoča brez pol- ■
nrfga sodelovanja Rus:;je in tega -e v svojem srcu zavedajo tudi vsi
in naših jugcslovaniikili bratov.
Tem rodovom je vojna preveč v krvi. da bi tako tadravilo kot je

oni, ki dedujejo sedaj iz sebičnih aJi Rusiji.
iprincipijelnih razlogov proti
I.iga kaj zaleglo.
Vsi sklepi, ki jih bo storila Liga, v*e pogodbe, ki jih bo skle-
V Ljubljano smo poslali enajsto pošiljate v za prepotrebni ** Dom hlepcev".
Izkazi darovalcev, ki jih objavljamo od časa do časa, so priča, da v naših ljudeh še ni zamrla volja — pomagati nesrečniku.
Tr«ba bo ž? dosti tnula in dosti požrtvovalnosti, predno bo vzviš; ni cilj doseien.
Prvačijo pevska in podporna društva, ki prirejajo veselice v ta prekorisiten namen.
Pa tudi posamezniki ne zaostajajo. Na krstitkab. svatbah in ob drugih prilikah bi se dalo preeej nabrati. Lep vzgled sta dala Mr. Joe Zelene iz Connect ieuta in Mr. Judež i<z Brooklvna.
Naši ljudje so dobri in požrtvovalni. Samo sprožiti je trelTa to dubroto in požrtvovalnost v pravem trenutku.
Naprej na delo!
Ce jugoslovanska vlada ne more ali noče pomagati največjim revežem, jim mi ameriški .Šlovenci postavimo dom.
Doon, ki bo služil vzvišenemu nam« nu, bo obenem tudi spomenik naše zavednosti.
TAJNA POGODBA
£*daj, ko so bile objavljene pogodbe, sklenjene v Locarno, se čudi svet kravalu, katerega se je dvignilo z nemške s-trani proti teiu dogovorom. Nemška republika ne pridobi s temi dogovori gotovo ničesar. Francija si lahko čestita in Anglija lahko vsaj zaznamuje .zase veliko politično zmago. Diplomacija zavetnikov zopet enkrat, — kot že poigosto poprej, — potegnila nemške državnike za nos.
Nemčija je dobila ftvoj varnostni dogovor. Pojavi pa se vpraiia-nje; v kakšni obliki? Na ta način, da se je izpolnila stara želja Francoeov in ida je postal ''nemški Rfn" dejanska meja med tema dvema sosedoma. Naravna poslediea pa je seveda, da lahko Francozi v resnem slučaju dosrti hitrejša dosežejo Ren ter ga zasedejo kot ko mogli to storiti pr-je. Prednost leži \i«d tega izključno le na francoski strani.
Isto Velja tudi glede tak o zvanš h mirovnih "jamstev'', ki razbremenjujejo Francijo, ne pa Nemčije. Mesto tega pa je dobila Nemčija gotova "zagotovila", (ki se tičejo hitrejšega izprazni nja Kolina, odpravljenja birokratizma v Saar dolini ter mogoče povratka ene prejšnjih nemških kolonij, v obliki mandata Lige narodov. Sa-moposebi umevno je, da ne bo dala Anglija dragocenih kolonij, temvle« vrgla Nemčiji pred noge najslabšo in ničevredno stvar. Nemška republika se nato lahko uri, kot je delala Nemčija ppd Hohen-zoLlemci, — v zatiranju in brutali*iranju kolonija'lnih narodov ter bo smela poleg tega še pokrivati primanjkljaj za to ničevredšo ko-Jonijalno politiko.	'l
Res je, da je dobila N inčija št1 nadaljno obljubo in sicer v obliki "dogovora med gentlemeni", da ,"=e bo člena 16. in 17. statutov Lige narodov nekoliko i«q>rmeni!o v prilog Nemčiji. Kako in v kakšni obliki, — o tem ni nobenega govora. O tem molče kot grob an-gleško-franco^ki diploma t je. "ker ne govore oni v imenu Lige narodov". To se bo našlo že pozneje, ko se bo ogenj medenih tednov nekoliko ohladil in ko se bodo posluževali državniki v svojih razpravah izključno le umstvenih razlogov. Ko se bo zgodilo to, ho Nemčija iznova "razočarana". O odstranjen ju obvezno?rti, da dovoli inozemskim četam prehod preko nemškega o<zemlja, pa ni nikjer govora, — niti najmanjšega migljaja. Nemški narod, velikega otroka, se vpijani s frazami o "večnem miru" in v svojem zm de-nem stanju ne pazi na tiake "madenkoRti"'.
.Se ena stvar se nam zdi popolnoma gotova: da namreč obstajajo tajni dogovori, za katere ne 'ho izvedeli zaenkrat noben parlament — z izjemo majhnega »kroga lopovov, ki predstavljajo državnike. Ti tajni -dogovori pa se brea dvorna obračajo proti sovjetski Rusiji, ko-je politično izoliranje in vojaško obkroženje sta bila namm in cilj cele prireditve v Lecarao.
Kapitalistično časopisje priznava tudi to, povsem odkrito. Tako je na primer pnal pred par dnevi newyorski "Sun*':
-— V očeh številnih obstaja najbolj važno učinkovanje dogovorov v popolnem konaolidiranju zapadee Evrope proti Rusiji. Iz-eanjan je bdljšeViški sen o irusko-nemaki r\-eži.
Angleška jjolitika Sklepanja dogovor se obrača proti sovjetski Rusiji. Stavila si je za nalogo, da se udejeftvi enotno postopanje (glavnih evropskih držav proti sovjetom ter je tudi dosegla ta svoj cilj.
Ta politika je igrala Rusijo, a je spravila obenem tudi Nemčijo v večje nevamsti, v kolikor pride pri tem v poetov iztok. Tndi Rusija bo namreč sedaj nanovo orijfetitirala sVojo zunanjo politiko ter morala radonata pri tem a sporaotimom s Poljdro.
Rosiki trg bo v^ed tega deloma	xa Nemce in poeledi-
jce teg^ bo gotovo «do kmain opazki t niptfktm nnrrinra gospo-
ENAJSTA POSILJATEV ZA V LJUBLJANI"
((
DOM SLEPIH op« ,nbo
nila. vr: nasveti
bi morali im«?ti debelo podčrtano.
" l7V7»m«! P.alI'Qii M	v
ki jih ho dala. >elo pod izvzemsi Balkan
Pelor Lu^triek. 1422 Laiehmond R;l.. Cleve-land, Ohio
L. Glavaeh, Brx 262. Crestwl Butte. Colo.
.John Ko^ec. liox 262. Crest id Butte. Coin.
.Marie Vojska. 390 Ea>t 10th St., New York, N. V.
Frank Vojska. 390 En-t IPth fct.. New York. N. Y.
Družina Čretnik. Dover. N. -T.
Matija Peklaj. Magadore, O., nabral: Marko FL«»ter
Steve Markovič
Jakob Mat<-!zel, Box Bessemer. Pa., darovi društva "Krim", št v. 97 S. N. P. J., na seji	18. oktobra. Iz društvene
blagajne
Navzoči člani so prispevali
* r>.oo $ 4.00 $ 4.C0
2.00
•t 2 .00 3.00
$ 1.00 $ 1.50
•110.00 ^12.38
Preje o1>javljeni darovi skiupaj
Skupaj

Skupna s vol a . . . D. 181,934.05
D
opisi
r.foj prijatelj "Muc je izboren pevce, navdušen za društva in za na« T red-k slovenskega naroda. Kot i društveni tajnik še pa nič kaj* do-, hro ne obnos\
V vabilih, ki jih je razpošiljal za jutrišnjo prireditev (kvarteta ''Slovenija" je napravil veliko napako s tem, da je navedel napačni naslov dvorane, kjer se bo v^ srlica vršiila.
Pa ne Himn to: Vsak. ki je vabi-; lo sprejel, je moral plačati, pol eenta kazni.
Tajnik mora razen naslovov tu-jdi dobro poznati najnovejše poštne določbe.
No. nič zato. lTpam, da bo kljub j temu udel zba velika in da bo D o 470 oo • kvartet častno rešil svojo nalogo.
D. 179.464.0o!	* _j Pravij.o da narotli pozabljajo,
Marsikatero stvar res pozabijo.
ene stvari pa nikdar ne. Nikdar! preogromni.
namreč -ne pozabijo prostora, kjer
so zakopali svojo bojno sekiro.
Brooklyn, N. Y.
Se-it resnic javnosti in Grdinu:
Prva: Da je Grdina žalostna senca, ki se skriva za krilo J endnote.
Druga: Da mu svetost obljube ni znana.
Tretja: Da mu bo slovenska javnost kmalu ]>oka»zala hi-bet.
Četrta: Da se za hrbtom Jed-note ne bo izognil terjatvi stotih dolarjev, ki jih je obljubil v slu čaju članice dr. št. 78 K. S. K.
'Peta: Da ljudstvo bolj in 'bolj spoznava trojico: Grdina. Kover-to in T-runka.
Scsta: Da je biznes prej kot vera pri teh treh tičih.
' •■ •	Delavec.
Milwaukee. Wis.
kaj so nam poslali z Michigana in New Y< rka in uživali, kar bodo pripravile izborne kuharice. Pridite torej na bazar v*i člani iii članic? kotoliških društev. Cim več nas ho. tem lepše bo.
Koncem dopisa želim tebi Glas Naroda obilo uspeha in pozdravljam vse naročnike Gla-s Naroda.
Joseph Koren, zastopnik.
TRGOVCI - DOKTORJI
V Avstriji se že dojgo govori o uvedbi doktorskega naslova, ki naj bi se podeljeval trgovcem, 'ki so dovršili visokošolske študije in o naslovu, ki naj bi se podeljeval honoris causa. Da bo treba dok-Dolgo časa o že ni "od tukaj bilo torski naslov prej ali slej pri2taa-
Tatvina na Sveti gori.
Svoj čas je bilo poročam), kako je prišel <na Sveto goro prosit, da ga sprejmejo v samostan, 16.1 letni Adolf Ska rabo t iz Gorice. Sprejeli so ga res in fant je hodil okoli po samostanu in gledal, kje bi kaj pouzmal. Slednjič je pobral nekaj denarja in drugih stvari v vrednosti 2000 lir. potem pa pobegnil. Pred sodiščem v Gotici je hil obsojen na ketlem mesecev in 15 dni ječe rn škodo mora pura vnat i.
Glede ljudske šole v Idriji
je posredoval posl. Wilfan pri ao-želni šolski oblasti v Ti-stu. na knr je dobil odgovor, ki naznanja, da pridejo idrijske osnovne šole pt* ministrskem sklepu pod uprav*, kželne šolske oblasti in poudarja, da bo šolska oblast skrbela za razvoj šolstva v Idriji.
Ali kako bo občina nosila za solo stroške, katere je doslej poravnal idrijski rudnik ?
O oskrumbi vojaškega pokopališča
v Vrtojbi pri Gorici pišejo še iui-<^a]jo nekateri italijanski listi, k: frjtj-0' "da. so tam znaki otročj • roke. ki pričajo o oskrumbi. Bav-ovaden sodni oblasti 13-letni
V. Vovk in 60-letni Fran Ltiščak. ki ga je burja vrgla na tla. Vsi ti so v bolnici.
prega-
Je
Emil Jarec iz Vrtojbe. O« k nun-bo hočejo imeti Tfalijanj,. iia vsak način in radi tega so prišli sedaj na dan s trditvijo o oskrumbi s strani 131etnega dečka, sedaj, ko ni tam nobenego vojaškega trupla več in ko s- je 'zdavna ugotovila resnica. Seveda se je tacaš lahko zgodilo to. kar potrebujejo :?.-vestni brezvestni ljudje, pa z njihovo roko seveda. Vsa dežela j«* radovedna, kaj končno splrtijo znani lviulohneži.
Samomor trgovca.
V Gorici se je ustrelil 41-let.ni trgovec Rudolf Pahor, ki je imel skupno trgovcem Ferlngo 1rjro-vin< s pečmi ^ ulici Garibaldi (preje Gledališka). Baje je obupal, ker mu trgovina ni šla p-> volji in so bill i izdatki in davki ž >
Na konvenciji protestantovskih škofov so bile poročne cerimonije nekoliko izpremenjene.
Prote«ftantovski duhovnik, ki bo poročal mlad izakonski par. ne bo stael več reči nevesti: Glej, da boš svojemu možu pokorna.
To povelje je v sedanjem času takoalitako odveč. Ker če nevesta pri porojci magari desetkrat obljubi, da bo možu pokoma. s>? ponavadi prej kot po preteku enega
meseca premisli in mu ni. *
Zadnjič sem srečal, rojaka i a sem ga vprašal, če je.kaj vina delal in koliko ga je nepravih
Ddvažno jh prikimal, ter omenil, da.ga je napraviL tristdpetin-sedemdeset galoii.. .(li	" .
—	Torej bo za vsak dan ena galona, — se mu rekel.;,
—	Da. za vsak dan ena galona.
nobenega dopisa v Glasu Naroda, j ti tudi absolventom visokih šol za ' — Potem ti 'bo pa deset galon
Kar se tiče delavskih razmer, so .trgovino, o tem so si avstrijski
naerodqjni krogi že popolnoma na jasnem. Sedaj gre le še za to, da
bolj srednje, in zaslužek je bolj slab kot pa dober. Poleti smo
imeli v naši okolici mnogo pikni- se formulirajo študijski pogoji, kov, katere so prirejevala pod-1 ki morajo biti enaki onim na dru-porna društva v prid bolniški gih fakultetah. Skušnje za trgov-blagajni ali v kak drug dober na-|ce ne bodo nič lažje kot rigorozi men. Teh piknikov so se Slovenci,v drugih strokah. Slušatelji trgo-udeleževaii precej pridno. Marši-1vinskih ved bodo morali obiskati kdo je tn naletel na prijat-lje. ki tudi seminarska predavanja jih ni videl že dalj časa; marši-J in izdelovati naloge. V tem pogle-fcdo je v čistem zraku, ob lepem]clu	povsem enaki tovarišem
petju m godbi, ob dobri .kapljici,na ostalih visokih šolah. Doktor-rn ob živahnih pogovorih pozabil naslov se jim bo podelil šele
vsaj za nekaj časa svoj C grenke skrbi. Barvedrila je treba ne samo poirti, ampak tudi po aami.
na podlagi stroge disertacije.
Sedaj imajo avstrijske visoke šole podeljevati pravico devet
Kakor vse kaže, nam zabave ne doktoratov, in sicer: doktorat za ho manjkalo, ne v jeseni, ne po4
zimi. Tukajinje dvorane so za to že pripravljene.
V nedeljo 1. novembra se priredi v Harmony Hail kratek ha-zar v prid cerkve Sv. Janeza Evangelista v Milwaukee. Cerkveni piknik je dobro uspel, a Se feolj se bo obneaei bazar popoldne in z*£er. PaMtti bomo petje in govore aaie Mladine, gledali lepe f*faK*e,'poakalaE na kote, koliko je komu ireia mila, poakniali.
teologijo, pravoznanstvo, državno znanstvo, medicino, filozofijo, farmacevtiko, tehniko, agrikulturo in veterinarstvo. Razen teologije študirajo in polagajo na vseh teh fakultetah skušnje m si lahko pridobe doktorate tadi ženske. Kadar bo uveljavljena možnost
pridobitve drl mere,, si bo mogo-
t.
če pridobiti v Avstriji še deseti doktorski naslov.
ostalo.
—	Ah. kaj bo ostalo, nič n? bo ostalo. Jaz sem bil dosedaj vsaiko leto samo enkrat jezen in sicer takrat, ko mi je zmanjkalo pijače. To leto bom pa oni dan popil
tistih deset galon.
*
Na svetu so res čudni ljudje.
Neki znani ameriški igralec, ki igra sama šaljive vlog»^, se je te dni v šestič poročil.
Vaestie poročen, pa še ni izgubil zmista <za humor.
*
Rojak je stal pri oknu ter opa-aoval nevihto.
—	Prokleto vreme. — je modroval. — Kako lije, kako grmi in treska. Niti psm bi ne privoščil, da bi bil v takem vremenu zunaj . . . Hej. stara, tobaka mi je zmanjkalo. Stopi krog vogala in
mi ga prinesi dve ška-tlji.
*
—	Ti brfa prva. katero sem ljubil, — je rekel Adam Evi v nja.
In tako ae je začela egodba, ki je & danes novi, pa ki job tem« Se dno stara m obrabljena.
Sto let stara
Uršula Laban v Trstu jo priso srtvovala v Rimu proslavi stoletnice pokopališča pri Sv. Ani. Slonela je o!) zidu na domačem dvorišču pri Sv. Mariji Magd. 7,sr. in gledala na množico na pokopališču. Vzbudili so se v njej stari spomini, zastokala je in obvisela mrtva, na zidu.
Žrtve tržaške burje.
Teden dni je vladalo južno vreme. potem pa j? zadivjala burja, ki je ime?! hitrost 80—90 km na uro. Ljufdje, ki so šli po opravkih na ulico, po padali kar po vrsti ha tla. posebno ženske in starci. Zdravniška postaja je imela polno dela. Nevarho je bil poškodovan delavec Andrej Uršič iz Skednja in delavska Evira Dobrila. katera se nahajata v holniei. Nadalje so »težko pone.sre?li vwlcd Umrje 11-letna Violet a Vidini, voznik
Odškodnina za politične n j ante.
Sedaj izplačujejo v novih provincah zneske 4*a conto" odškodnine pc.fttičnim preganja licem. Pričeli so v Trident n. V Trstu gredo take reči bolj počasi izpc 1 rok in prizadeti Italijani se silno jezijo na finančno oblast, ki zavlačuje a cou t o izplačilo.
Italijanskih preganja nee v izpod starega režima je okoli 700.
Hotel za letoviščarje
hoče zgraditi inženir Ribi v f'e-povanu na po«le>tvu. ki je bilo la-r ra-njke-ga prof. Herluča. (V-povon -e nahaja v bližini Gorice, pa ima čisto sorsko klimo in je bivanj- poleti v fVpovnlu izredno prijetno.
Faš?stovski znaki ob r.ovih mejah.
ftaljansko notranje ministrstvo je odredilo, da s® ima pri vseh javnih delih ob meji napraviti v kamnu in bronu fašist o vske znake. (1h se tako ovekoycči faši-tov-ska doba. ki bo po mnenju faši-tovskih voditeljev tako sla\nia, kakor so hi!; slavni čnsi rimskega :mnerija i:i beneške republike. Fašisti zahtevajo, da mora priti pod napis *'Os]>edale Vittorio Emanuele** na novi bolnici v Idri-'i f;:š'stov-ki ma'ri li-ko«ti. uklesan v
v primerni ve-!"pem kimnu.
Dva poskušena samomora.
Pnli je pila strup 17-letns J/dija Sleiko. Storilo je to v tre-nutkn velike razburjenosti.
— 20-letna Gana Vojtiš-^k se je prepirala z očetom in pa Ijubertfc jo j}> zapus'il. Pila je strup.
Obe mladeeiki sta prišli v bolnico. kjer so jima zdravniki izpraznili želode.* in spravili i'.ve<i nevarnost i.
Posojilnici v Opatjemselu
n a Krasu j" priznano italijansko državljanstvo z odlokom videm-ške prefekture št. 17.443.
LlpTNICA UREDNIŠTVA.
Vinski bratci, Gifard, Ohio.
Najpravjlnejši slovenski izraz je "' kozarec '' Kupica * * je t ujega izvora, izraz "časa" je pa pri Hrvatih v navadi.
SLOVENSKI AMERIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1926.
bo v kratkem gotov.
Letos mu je cena 50<* Naročilu priložite onamke. ino-uevorder. ali pa gotov denar v priporočenem pismu. Pratiko Vam pošljemo takoj in koledar pa kako rliitro bo gotov.
Prejeli smo tudi večjo zalogof knjig, ki bodo v listu Glas Na-i roda priobčene.
GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York. N.'Y.)
Naznanilo.
vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino.
DOLARSKA IZPLAČILA —
izvršujemo v vseh delih Jugoslavije za pristojbino 4%, istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 3%.
POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH—
izvršujemo najtočneje in po jako zmernih cenah. Za vsako pošiljate v preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in točna postrežba v vseh ozirih zajamčena.	s
DENARNE VLOGE prejemamo na
* Special Interest Account" in' jih obrestujemo po 4% mesečno obresto-vanje.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOYNICA
FRANK SAKSER STATE BANK"> 62 cmtodt Street, New	N
i «j

thJiiH)
<►» J;n.'.
; .'.Vr/ .i
1! '	' ..Hl 'l '.-J'^t " L ' .
;Ht> I'tl'-A^/, V.ill'l.Jfcv^
.■Ml'"
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(F*re»e* UiiMj« InfwmttiM »wwlo. — Ju
J
RAZVELJAVLJANJE DRŽAVLJANSKIH PAPIRJEV
i
Državljanski certifikat natura-llziranega ameriškega državljana se more razveljaviti, ako je bil pridobljen nrzakonito ali potom prevare. To se sicer ne dogaja mnogokrat, ampak je vendarle važno za iiaturalizirane državljane, da vedo, pod katerimi okol-nostmi sc 1ako razveljavljenje (cancellation) izvrši. Preti par t, /lni so časopisi poročali, da pomožni zdravnik Združenih Držav, •T. M. Orockes. hoče predlagati federalnemu sod išč u v Brooklynn, da prekliče državljanski papir, podeljen I. 1921. Hannes Kehleh-lnainenu. finskemu tekaču in zniapovalcu na Olimpiškili igrah 1. 1920. Kalehm&inen j\ potem ko je postal ameriški državljan, odpotoval iz Združenih Držav in I. 1924. odiprl na Finskem športno trgovino; iz vseh okoliščin je bilo razvidno, da je imel namen nastaniti se za vedno na Finskem. Federalni pravdnik se pri tem sklicuje na informaciji* s strani ameriškega pod konzul a v Helsings forsu.
Določba zakona, ki se nanaša na tak slučaj, se nahaja v na tura-lizae.ijskcm zakonu od 29. junija 1906. Po tej določbi zakona se mnr.i smatrati, da je bil državljanski papir pridobljen potom prevare (by fraud), ako oni, ki pa je pridobil, zapusti Združene Države tekom pe-tih po izda-nju tega državljanskega papirja in se za stalno nastani v svoji rojstni domovini ali drugje v inozemstvu. Državljanstvo se namreč podeljuje le pod izrecnim pogojem, da ima prosilec namen stanovati za Medno v Združenih Državah. Ako preti potekom petih let po naturalizaciji on odide v i-nozemstvo v svrho daljšega bivanja, se predpostavlja, da si je dr-
PRISTAJALIŠCE NA MORJU
bergu so na pr. razveljavili državljanski certifikat, ker se j>? končno zaslišanje vršilo v privatni pisarni sodnika, mesto v javni sodni dvorani. Vrhovno .sodišče Združenih Držav je priznalo, da je to biLa pomota s stegni' sodnika, ali vendarle je vsled tega vsa naturalizacija postala nezakonita. V nekem slučaju je bilo držav- ] ljanstvo raz vel javi jr. aio, ker je bili prosilec naturaliziran. dasi ni predložil nikakega spričevala o prihodu, ker sploh niti ni mogel storiti, ker je bil prišel nezakonito v Združene Države. V drugem slučaju je bil državljanski papir razveljavljen, ker j-* bil inozem.ee naturaliziran na sodišču za Kings County, dasi je stauoval v Queen* County. Neko spričevalo je bilo razveljavljeno, ker ni naturaliza-cijski "examiner" izprašal prosilca na predhodnem izpitu.
ZGODOVINA AMERIŠKEGA LEŠNIKA (PEANUT)
KtVSTOMC VIEW CO. NEW >0*K
Ponižni "peanut" je v ozki z\vzi z ameriško zgodovino. Federalni poljedelski departeni, ki izdeluje mnogo vzgojevainili filmov o raznih produktih Združenih Držav, je ravnokar posvetil poseben film temu "lešniku" pod naslovom "Peanuts — $39.000.000 Worth." In zares tolika je lxstna vrednost tega pridelka.
"Peanut"' ni pravzaprav nikak lešnik niti ne spada v družino o-rehov (nuts), marveč je neka vrsta nizko rastočega gTaha, ki izvira iz Južne Amerike. Priselil se j« v Severno Ameriko po ovinku, skozi Afriko, ker so s tem lešnikom pitali ujete črnce na suženjskih ladjah v starih kolonijalnih časih. Tja do Civilne vojne so se
posestniki južnih plantaž kaj ma-žavljansrtvo pridobil potom predlo brigali za to biljko, le črni suž-vare. Razun ako more predložiti" nji so jo sadili v malih gredieah za tehtne dokaze, da je prebival v i-* svoj o rabo. Tekom vojne so sever-
nozemstvu dlje časa radi Vzrokov, ki so ga prisilili k temu mi-' nio njegove volje, in da namera-' va za! vedno nastaniti se v Združenih Državah, se njegov državljanski certifikat razveljavi.
Pomembno razsodbo v tem pogledu je ona Vrhovnega Sodišča Zdr. Držav v pravdi dr. Luria. Ta je bil prišel v ,Združene Države 1. 1888, tukaj študiral medicino in 1. 1894. postal ameriški državljan. Par mesecev po svoji naturalizaciji je zaprosil za potni list in odpotoval v Transvaal v Južni A-friki. kjer se je nastanil kot zdravnik. L. 1910. je tamošnji ameriški konzul poročal o njem državnem depantmentu, v svrho da se uvede postopanje za razveljavlje-nje njegovega državljanskega papirja. SI d 1. 1894. in 1910 je bil drl Luria le nekoliko mesecev v Združenih Državah v svrho nekih študij. On je ugovarjal, da je njegova dolga odsotnost iz Združenih Državah bila posledica slabega zdravja in predložil neka zdravniška spričevala, ki pa niso bila zaprisežena in nista bila sprejtta kot zadostna dokazila. Vrhovno sodišče je odločilo, da se njegov državljanski papir razveljavi.	*
Toda vlada ni bila vedno uspešna v takih-le pravdah. V nekem nedavnem slučaju je bil tožence mnogo dlje časa odsoten iz Zdr. Držav, ali vendarle j? bil v stanu dokazati, da se radi te odsotnosti ni moglo smatrati, da si je pridobil državljanstvo na prevaran način, in da ni "bil njegov namen o-stati za stalno v inozemstvu.
Nekdo drugi je zgubil ameriško državljanstvo, ker on in nje gove priče so krivo prisegle gle de dobe njegovega bivanja v Z. Državah pred vložitvijo natura lizacijske prošnje.
Zgornji slučaji se nanašajo na državljanske papirje, pridobi je ne "potom prevare." Nezakonito xpridobi*anj* državljanskih spričeval j^/aaaaša na druge sfcjčaje. Zgodi'se-dostikrat, da i«ozemee ni niti anl,d« se je v njegovo natu-postopanje vrnila Nekemu Gma-
Slika nam kaže eno izmed mnogih ameriških ladij, ki so tako ustavljajo a<*roplani.
opremljene, da se na njih lahko
Istrski bandit pred sodiščem.
deracija ženskih klubov, ki sodeluje z federalnim prosvetnim klubopi v svrho, da se zniža odstotek nepismenosti v Združenih! Dne 2. oktobra ji* začela preti je gluniil tako imenitno, da so nm Državah pred prihodnjim Ijuds- sod iščem v Puli velika obravnava neizkušeni moški dvorili, kim štetjem, ki se bo vršil 1. 1930. j proti istrskemu banditti C'ollari-i Prve dni meseca januarja lan-Ameriška delavska federacija je gU, ki ma na vesti toliko zločinov, skega leta pa mu je v Puli posta-tudi obljubila svoje sod.'lovanje. da bi moral biti šestkrat olisojen lo prevroče. Pobrisal jo je v Trst. Ista poziva vse svoje podružnice,'na dosmrtno ječo. Če bi se hotel Imel pa je v žepu same 20 lir in naj prispevajo k temu, da bodi spokoriti za vse storjene grehe. je bil v zadregi za denar. Stikal .javno mnenje ugodno razpolože-j Collarig je še razmeroma nflad je za ugodno priliko, s katero bi'se no napram obveznemu šolskemu jn jma komaj 2.1 let. Xa svet je mastno okoristil iu so j^ ^slednjič poduku.	j prišel v Puli. Od roditeljev zapu- j odločil, da napade trgovino Karo-
Tudi druge vsenarodne organi-' š*Vn in-zanemarjen je najprej po- lin° Reharjeve. Z dvema tovari-zacije sodelujejo v tej kampanji jhajal nekaj razredov ljudske šole. še m a je napad izvršil ter udaril proti iuepisenosti. Trgovska zbor- Potem so ga starši poslali k neke- žensko s svincem po glavi, nato pa niča Združenih Držav pošilja o-jmu mesarju, da l»i se izučil v nje- ic zbežal. Policiji je zadišalo, da krožniee vsem državnim organih govi obrti. Collarig je bil že v tem ta drznost ne izvira o;l nikogar zacijam v podporo tega progra- ^-asu jako' delomržen fante. Kot drugega kot o l Collariga. Imela ma. Ameriški Rdeči Križ sodeluje1 petnajstleten deček j«' izgubil oba prav. Par dni po napadu se je potom publicitcte in delovanja roti i tel j a in tedaj začenja njegovo prelvajal v kinematografu "Re-mesitnih podružnic. Hčerke A me- pustolovsko življenje.	elame" film "Otok pustolov-
riške Revolucije in Narodno Dm-1 Zapustil je šolo in odšel na do-,cev " f,°llari- ^ k»l"l Stopnico štvo Kolonijalnih Dam. kakor tu- berdobsko planoto, kjer je kopal za Postavo in stopil v dvorano, di Ameriška Logija tudi sodelu-|jarUe ^ vojno proti ltalijL Delo Tam ga je opazil neki agent, ki je jejo.	1 ' ' - ' " - * *
Misli se. da bo popis nepismen-cev dovršen <lo novembra 1926.
Razne države se vdeležujejo kam-
panje proti nepismenosti s tem. nčevati" svot in ljudi. Obiskal je da ustanavljajo državne komisi-jtudi Madžarsko, leta 1917. pa je je, ki se bavijo z vprašanjem ne-jprišel v Lipnico, kjer je nakaj u-pismenosti, in s tem, da omogoča- kradel — to je bila njegova druga jo pohajanje večernih tečajev " strani nepismencev.
se mu je kmalu uprlo, ker je moral dogod«* telefonično javil polioi-delati pod vojaškim nadzodstvem. 1>rižl° ^ '>o1 (lueata »rožnikov, Čez noč ga je zmanjkalo. Izginil ki s° slkenih' da "Jamejo bandita je v nemške kraje in začel "pro-,med predstavo.
se je en načrt za drugim izjalovil, so započeli sedaj nov načrt, na temelju katerega naj bi komunisti navalili na strokovne unije ter vodili njih de-o tako, da jih spravijo v nasprotje z demokratičnimi, političnimi delavskimi organizacijami. V Anglji in Nemčiji so bile strokovne unije prav posebno določene kot polja teh operacij.
Sleparska poraba Zinovjevega pisma konservativne stranice pri zadnjih volitvah ter politični uspeh tega trika sta zadela težak udarec veri v demokratične metode v gotovih sekcijah delavskega gibanja. Zlo razpoloženje med kapitalom in delom je bilo zelo poglobljeno vsled depresije v trgovini, presenetljivega problema nezaposle-^ nosti ter naporov, da se zniža plače ter življenske standarde. Ustroj delavske adminstracije je prisilil več najbolj zmožnih industrijalnih voditeljev, da so se zakopali v politiko ter prepustili vodstvo in-dustrijalne politike drugim. Obžalovanja vredno postopanje ministrskega* predsednika s premogovnim položajem, —- vse to skupaj je izgledalo kot intervencija neke zlokobne sile, pripravljajoče po-zornico za komunistično zmago nad demokracijo.
Razventega pa je bilo delavsko časopisje nezadovoljiv politični glas ter je kazalo kontrolo komunističnih vplivov. Svojim političnim voditeljem nasproti je bilo tako hladno kot jesensko jutro in ta-'co kritično kot trnjev grm. Velike svote denarja ->a je izdal komunistični glavni stan za letake, pam-flete in mezde agitatorjev.
Načrti so bili dobro zasnovani, in septembra meseca se je sestal strokovno unijski kongres v Scarborough. Kongres je pokazal, da so napravili ti napori precejšen vti«.
BEO PLEME BO IZGINILO
'V študiju o bodočnosti belega plemena pravi angleški pisatelj
ni vojaki ob svojih pohodih po jugu zagledali ta "kšnik" in našli, da je vkusen in hranilen. Ob koncu vojne so mnogi unijski vojaki prinesli stročje s seboj do- Sir Leo Chiozza Money, da čaka mov in "peanut" se je takoj pri-jEvropo pogin in da pripade bo-ljubila v severnih državah. O njc-.doce gospodstvo na svetu drugim, jxi današnji popularnosti je odw-e bervenim plemenom. Opira se na kaj reči. Ko je "peanut" postal.ofieijelne statistike in kaže na to, 1---------1* 1 ■ ^ 11 " * da je bilo leta 1921. skupnega prebivalstva na svetu 1850 milijonov, v teh je dve tretjini barvenih. Belo pleme mora izginiti, ako se ne obnovi. Evropejci ne bodo mogli na večne čase odtezati drugim plemenom ogromnega sedanjega zemskega posestva.
Temnopolti ljudje zahtevajo ta zemljišča zase, ker so navezani na-nja. Napredki znanstvenosti, neprestani boj proti boleznim itd.,
komercijalen pridelek, je tudi način njegovega pridelovanju v južnih državah jako napredoval.
ŠTEVILO AVTOMOBILOV V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Število motornih vozov, registriranih v Združenih Državah, tekom prvih šestih mesecev 1. 1925. znaša 17.716.709. To število po-menja povišek od 13.9 odsto čez registracijo v isti dobi lanskega leta. V to skupno število ni vštetih 70.200 uradnih vozov, ki so last države in za. kattere se ne plačuje nika.ka nagistracijska pristojbina.
Število registriranih avtomobilov je tekom enega leta največ poskočilo v Alabami, kar za čez 53 odsto. V Floridi je po višek tekom enega leta znašal 41 odsto. V Oklahomi in Mississippi je -bil tudi znaten po višek.
Izm»°d skupnega števila registriranih vozov je 15.519.647 osebnih avftomcfoilov, 2,114.750 tovornih avtomobilov (trucks) j in 82,-315 taksijev, onibusov in avtomobilov za najem. Le 20 držav pa registrira to zadnjo vrsto posebej. Zato je njihovo število de janski mnogo večje.
Največ registriranih avtomobilov je v državi New Y<fck. namreč 1,404.653. Čez miljon avtomobil lov imajo sledeče države: California 1.317.825. Ohio 1.292.000, Pennsylvania 1,205^87 in Illinois 1.123.084.
popis nepmtrarcxv ~
Kot de! programa! za odpravo nepismenosti v Združen. Državah
«e ^o tekoju prihodnjega kt* vršil popoJrti popis (census) vseh ljudi, ki ne znafo čdtad m pUati.
tatvina, prvo je izvršil že kot Mesarski vajenec v Istri. V Lipniei je imel smolo; zbežati ni mogel in je prišel pred sod išče. ki ga je ob-
Delh ji' bilo težko in zelo riskan-tno. Bandit je bil oborožen z revolverjem in bombami in orožniki so se mu približali s strahom in trepetom. Enemu se je posrečilo Collariga vreči na tla in ga zveza-ti. Ko je ležal na tleh. je skušal Collarig streljati na svoje prija-
sodilo na pet let ječe. Zapor bi bil ^ ki so J>dva krotili- Kon"
moral presedeti v Mariboru. A slučaj je hotel, da je baš ti>.Ti čas izšla amnestija in Collarig je bil zopet prost. Vrnil se je v Pulo. kjer se je vnovič lotil mesarske o-brti. Kri pa mu ni dala miru in kmalu so ga zopet zasačili pri ia-tvini. Topot je bil olisojen na 22 mesecev.
Kazen je nastopil, o prvi priložnosti, 2. maja 1921., pa je pobegnil. Vrinil se je namreč v kuhinjo za pomočnika. V kuhinji si je nabavil pilo, nož in vrv. Slednjo je privezal za železni drpg in se je spustil po nji i^a tla. Da bi se lažje skrival, se je preoblekel v ardita, katerih se je tedaj vse balo. Nastopil je zopet pot križem Italije in je postajal, dokler ga ni prijela orožniška patrulja. Meti
čno so ga zvezali in odpeljali v za por.
vse to vodi brezdvomno k znatne-1 Collarigem in orožniki se je
mu pomnožavanju azijatskih in afriških rodov. Tako raste prebivalstvo na Japonskem letno za 700.000 ljudi, dočim znaša letni prebivalstveni narastek na Angleškem in Walesu samo 250.000. V rodovitnem svetu so samo beli narodi nerodovitni. Francija, ena najmočnejših narodnosti, vpada. Pisatelj svari Evropo pred novimi vojnami, ker bi te vsled zmanjšanja prebivalstva na starem kontinentu ^amo pospešile dan, na katerem bi barveni narodi vrgli jarem, ki jih sedaj tlači, od sebe in zagospodovali po svetu. Vojna je res pobrala mnogo ljudi, toda sedaj jih je povsodi zopet preveč in nikjer ni pomanjkanja prebivalstva, kakor se je napovedalo v voj nem času. Človeški rod hitro raste in generacija pogine kmalu.
.j
Ogromen moški pet.
Ribiška barka "Billwarder", ki je dospela te dni v Cuxhaven pri
vil srdit boj. Bandit je streljal na oborožene karabinjere, ušel pa jim ni. Ukleujenega so jftato prepeljali v ječo. V dveh mesecih pa si je bandit nabavil vetrihe. Nekega jutra je mirno odklenil celico in šel mimo čuvaja, kakor da je odsedel kazen. Ko je bil na svobodi, je postal previdnejši. Ker je takrat cvetel v Italiji komunizem.
Državno pravdništvo je vodilo dobro poldrugo leto preiskavo proti banditn in 2 .t. ni. se je začela proti njemu razprava pred sodniki v Puli. Zanimanje za ob ravnavo je velikansko. Bandita so fpripeljali na sodišče z oboroženim | avtomobilom in moč rt o orožniško i posadko. Sodišče samo je obkolil gost večkratni kordon orožnikov, ki šteje 150 ljudi.
Collarig ni hotel iti pred sodišče v svoji obrabljeni jetniški obleki, temvečč je zahteval, da mu dado nov jopič, nove hlače in nove čevlje. Sodišče mu je ugodilo. Pri razpravi je pokazal bandit naravnost židano voljo. Dobro ve doč. da ga čaka prav nemila usoda, je vendarle takoj v začetku razprave stisnil svojemu branite {ju roko ter potožil, da je njegova kletika, katera ga obdaja, zelo tesna in klop. na kateri mora sedeti, zelo trda. Menil je, da se kaj jtakega ne spodobi za jetnika, ka terega preiskava bo trajala tedne in tedne . . .
Bandit Collarig se mora. zagovarjati radi številnih roparskih
.. . . . „ . _	'napadov, ubojev in umorov ter
je oblekel rdečo srajco. Zopet so., . .	.	, , . „- , „„
J	J	1	tatvin. Ni dvoma, da bo končal na
vislicah, toda to ga prav nič ne
mu prišti orožniki na sled. Collarig se je pogumno spustil v boj ž njimi, ustrelil enega in — zmagal. Nato je zbežal. Ivletil se je ši- jI
rom Italije in si je tudi izbral nevesto ter se hotel
vznemirja. Obnaša se celo cinično in odgovšrja nemilostno na vprašanja predsednika sodnega dvora
in zagovornikov svojih nasprotni
......Z nj° Porocltl- kov. Poleg njega Sedi na
Dekletovi starsi pa n»so hoteli privoliti v zakonsko zvezo -in Collarig je kmalu srečal ljubico v družbi nekega moškega. Razkačen je
zatozni
klopi več njegovih moških in žen skill tovarišev, s katerihii si tu in tam pomežikne', kakor da sedi pri mastnem kosilu. Kakšen bo izid
I kasneje.
potegnil revolver in streljal na-k smlne	jcdinef bomo poroC.al njo. Potem ga je zopet zmanjkalo. Postal je v tem času pravcati
bazidit, začel je krasti na debelo, podganja	^ Angleškem.
Po oficijelni statistiki znaša
v Veliki
napadati ljudi in pleniti njihovo Hamburgu, je izkrcala psa, ki "ga1 imovino. Policije se je bal in ji ni 1	"ki jo povzročajo
je bila vjela ob islandsk obali.|hodil Pred nos* ^^ Se Je v Britaniji podgane, okroglo 70 mi To je doslej menda največji mor-!Puli> kJer *	roparsko
ski pes te vrste, ki so jih kdaj!**<*<*<> in 23 sv°je tovariše. vjeK. Dol« je skoraj devet me- \m bi Zvrnil od se** pozornost
trqv in tehta pet ton. Samo jetra. P®11«*' si * cel° nabavil voJa5" ki jih v industriji zelo iščejo so?ko obleko* katere se je rad |)0sln' nad 700 kg težka. Zver spada v

vrsto takoevanih slanikovih mor-4kth (psov in se večinoma hrani z izvršila gčnerabur fe-1 mortkimi raki in ostrigami.
- '"'•.'•'"■ •	____hkMiL '
ževal pri svojih ohskurnih dejanjih^ Znal se je tudi izvrstno ma-skirati in se je večkrat pojavil med Ijadmi kot ženska. To vlogo
Jijonov funtov. To je dvakrat to liko, kolikor plačuje Anglija Zdr državam na račun amortizacije svojih vojnih dolgov. Zato se ne smemo čuditi, da potrošijo an gležka oblast v a mnogo milijonov na leto v boju zoper'to golazen, ki zna biti tudi silno nevarna, ker prenaša kugo.
v
v
MACDONALD IN RADIKALCI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
ZANIMIVA VOŽNJA
Nekaj kilometrov severno od Lvona se je ua otoku Barbe naselil meseca aprila ruski inženii Gasenko. Možak, ki je star 37 let •n pravi Ilerkul. je že marsikaj izkusil v svojem življenju. Po kon eani svetovni vojni je bil v diplomatski službi 1'krajinske republi ke v Švici in Romuniji. Slednjič je pustil javno službo in popolnoma posvetil rešitvi problema ki ga že razmišlja več !<>t : izumi ti močan in nagel stroj, s pomočjo katerega bi bilo mogoče predir-kati v par dneh največej razdalej :ia oceanih.
Njegovi načrti so čisto nove vr-->te in tako zanimivi, da ga je pr konstrukciji njegovega stroja pod piralo francosko zrakoplovno ministrstvo. Delo je se;laj srečno končano in izgotovljen stroj bo zajnistil v •nekaj dneh delavnico v Lvonn, pripravljen za daljno potovanje, ki ga hoče j>odvzeti Gasenko, da nemudoma dokaže vso vrednost svoje iznajdbe. Če se bo poskus posrečil, o čemer je iznaj-litelj prepričan, bo vsa veda mo-Jerne plovbe prekošena.
Stroj inženirja Qaseuka je ne-\aj čisto originalnega in novega"; ne spominja niti na liidroplan, niti na čoln. niti na vodno drsalo. Ima sicer peruti kot aeroplan in tudi propeler, toda pri vožnji se ne dvigne v zrak, temveč frči po oovršju vofle. Ker pa se njegov rup ne jiotaplja v vodo kot pri ladjah, ki radi vodnega odpora no morejo voziti naglo, lahko doseže velikansko hitrost. Dozdaj tako-:vana vodna drsala niso bila> uj^o-•abna pri valovitem morju, ker je pri veliki hitrosti obstojala nevar-lost, da se jim trii]) pri udarjanju ob valove razbije, ali pa da se prevrnejo. Gasenkov stroj se pa ne boji tudi najbolj razburkanega morja, ker skače od vala na val, ne da bi se potopil v njih globine.
Gasenko je prišel na idejo svojega stroja, ko je opazoval žuželko, imenovano vodno bolho, ki se oremika po vodni gladini v skokih in kateri pri tem služijo dolg^ noge kot stabilizatorji. t
Oceanoplan obstoji iz lesenega ogrodja, ki se da hermetično zapreti rti ki vsebuje »v notranjosti kabino, malo kuhinjo in. prostor za stroje. Spredaj sc nahaja lomilec valov in cirkulama žaga, ki služi za rezanje trdih predmetov, oh'katere bi oceanoplan zadel pri
svojih vožnjah: ostanke ladij ali velike ribe. Motor, zaprt v oklop-l j enem zaboju, in propeler, se nahajata spredaj.
Nad trupom sla montirana dva krova, kot pri aeroplanih. Spodnji del obstoji iz členkovitih nog. podobnih nogam vodne bolhe. Te imajo na" dol j nem koncu plavalec ajčjiste oblike, napolnjene s helijem. Naloga teli nog je. vzdrževati osrednji trup velno najmanj SO centimetrov nad vodno gladilo. V slučaju, da je morje razburkano lahko za trenutek "stopijo noge iz votle, če se stroj nahaja nad vodno dolino, toda vsled hitrosti in pol pore obeh krovov losež" svoj vrhunec naslednjega •aia in s tem novo oporno točko '.a ravno«" rt no pomikanje naprej.
Gasenkov stroj je 13 metrov lolg in 1.68 širok. Prazen ima teto ene tone. Ce leži mirno na vodi, ■?e potaplja 8 centimetrov vanjo. -Motor ima 180 konjskih sil in more doseči hitrost 1<»0 kilometrov na uro.
Iznajditelj se bo peljal s svojim strojem iz Lvona po Rhonu na-jvzdol do morja. Po končanih po-Iskusili se misli podati na dolgo pot iz Marseillea v Rio de Janeiro in sicer v štirih etapah preko Tankerja-, Dakarja in Natala. Mnenja je. da bo v osmih dneh prevozil razdaljo 10.000 km., za kaiero rabijo parniki 18 dni. Edini njegov sopotnik bo nji'gov pes Lob, krasen nemški ovčar, ki mu povsodi sledi kot senca. ! Zanimivo je, da je Gasenku njegov risar ukradel načrte stroja, a so ga še pravočasno aretirali. Baje jih je hotel prodati neki tuji vladi. Oceanoplan namreč ni samo velikega pomena' za trgovinsko mornarico, temveč bo služil tudi kot lovec in razdiralec pod-mornikov.
Angorska vlada sledi evropsk m vzgledom.
Mustafa Kemal paša je izjavil nekemu angleškemu novinarju, da je Liga narodov kršila načelo enakopravnosti in dji zato Turčija ni dolžna upoštevati njenih sklepov. Mosul ima za Turčijo veliko važnost ne saxuo radi petroleja, temveč tudi radi svojega strategičnega položaja. V Evropi so bili strategični oziri pri razmejitvah narodnih držav vedno merodajni, torej, morajo biti tudi iza Turčijo, ki sicer ni bogata, toda njena vojska je pripravljena, da brani turške pravice.




T

H8M NA KITAJSKEM
Na Kitajskem imajo zdaj že svo je filme. To so zelo hvalevredni pojavi, ki pričajo, da se namerava tudi dežela vzhajajočega soln-ca v d oglednem času osamosvojiti. Mali Jackie Coogan je postal pravi Mikado. Meti prelistava m i prireja ta ljubimec filmske umetnosti v posebnih salonih modne razstave. Moda triumfira tudi v najstarejši deželi sveta. Začnimo pri nogah. Tesno zavezana in u-metno zmanjšana liliputanska no-žica je izgubila vso veljavo. Kdor jo še ima, jo skriva v nalašč zato narejenih čevljih. Kdor more, nosi evropske čevlje, ki jih izdelujejo kitajske tovarne in čevljarji po meri. Kitajke nosijo že črne ali pisane svilene nogavice, ki s»» ujemajo po barvi z obleko. Take nogavice so kitajski izdelek in znamka "Pagoda" lahko konkurira z vsakim tujim izdelkom. Perilo je svileno in bogato okrašeno s čipkami ali vezeninami. Pri damskih oblekah prevladujejo še vedno hlače, ki so navadno iz težke svile bodisi črne, črnovijoličaste ali pa temno modre barve. Toda oblika kitajskih žpnskih hlač se je zadnja leta bistveno izpremenila. Illače vise (to polovice kolen, včasih niti tako daleč in niso več zavezane nad gležnji. Krila se nosijo široka, svilena, črna ali plisira-na. Kitajske dame nasi jo že kratke suknjiče, večinoma temne l>ar-ve ali pa iz svetle, pestre svile. Suknjič sega do pasu. Poleg mi-kada, ki je na Kitajskem zelo moderen in prav lepo pristoja Kitajkam. nosijo kitajske žene razkošne frizure z nazaj počesanimi lasmi, ki so spredaj zaviti in segajo malone do nosu. Solidne dame iz boljše družbe imajo čelo odkrito in lase na tilniku zvezane v kito. mlada dekleta pa nosijo tudi 'eof-ke.' Tako se oblačijo Kitajke, kadar gredo na promenado ali izpre-hod.
Če si pa ogledamo Kitajko na plesu ali filmsko zvezdo, vidimo drugačno modo. Lepa vitka dama srednje postave nosi gladko krilo iz črne. vzorkovane enakobarvne svile. Suknjič je iz pestre roza svile in naravne rože iste barve krase kite, ki so na tilniku zvezane. Na rokah se bleskečejo dragulji, na zlati verižici je zapestna ura. Torej čisto v evropskem duhu. Nežna nožiea je v bogato okrašenih in lepo izdelanih nizkih čevljih z visokimi pariškimi petami. Nogavice morajo biti iz najfinejše svile. Xa plesu vidimo hčerko kitajskega državnika. Njena lepota beleži dan na dan nove zmage. Nosi dolgo obleko iz težke svile in črn suknjič iz tafta. Bajno ji pri-stoja v črnih kodrih čisto majhna porcelanasta kamelija. Tretja Kitajka je oblečena črno. Tem bolj pa pridejo do veljave zeleni dragulji v njenih glavnikih in uhanih.
Tudi Kitajci so podvrženi modi. Evropske nizke čevlje in svilene nogavice nosijo vsi moški, ki kaj drže nase. Illače so precej široke in segajo do gležnje v. Bogati in odlični Kitajci nosijo obleke iz črnega, rjavega ali svetlo-sivega blaga. Telovniki so večinoma iz črne svile. Namesto starega kitajskega pokrivala nosijo elegantni Kitajci sedaj črue ali sive slamnike evropskega vzorca, ki jih izdelujejo deloma doma deloma pa uvažajo iz inozemstva. Angleške čepice nosijo samo dijaki in nižji sloji Spodaj zavezane hlače niso vet' modeme. Kaj pa evropska m o da? Kitajka jo v svojem močno razvitem čutu in smislu za slog od 'ločno odklanja razen onih slučajev, ki se vrne ta ali ona dama iz Evrope in prinese s seboj nekaj modnih novotarij, ki pa tudi kmalu podleže jo vplivu domačih običajev. Gospa rood a je pa na tajnem zavedna Kitajka.
Knjigarna "Glas Naroda"
Naša Ančka .................... J6
Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90
Naša Vas, II. del, 9 por......„.... JO
Nova Erotika, trd. vez..............70
Naša leta, ti da vez ...............80
Naša leta, broširano...............60
Na Indijskih otokih ............. JO
Naseljenci ...................... JO
Novele in črtice.................. JO
Na Preriji ...................... JO
Nihilist ......................... .40
Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1JS0
Narodna biblioteka:
Kranjska čebelica .................90
V gorskem zakotju...............36
Krvna osveta .....................35
Za kruhom .....................35
Črtice iz življenja na kmetih.......35
Babica ........................ 1.00
„!.......................35
Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, iz-
.50
.35
.50
dobro, doma naj-
Berač .Vy.....
Amerika, povsod
bolje .......................35
Boj s prirodo, Treskova Urška.....35
General Lavdon .................35
Spisje ...........................35
Beatin dnevnik ...................60
Grška Mytologija ................ 1.00
Rimska Mytologija .............. 1.00
Svitoslav ...............'........35
Z ognjem in mečem ..............3.00
Nekaj iz ruske zgodovine .........35
Zaroka o polnoči .................35
Božja kazen .....................35
Ernanek, lovčev sin ...............35
Napoleon 1......................75
1.40
J26 1.30 .90 .90
Obiski. (Cankar). Trdo vezano Ob 50 letnici Dr. Janeza S. Kreka
Ogenj tr. v...................
Ob tihih večerih, trda ves.......
Padajoče zvezde tr. v...........
Plat. zvona trd. vez...............90
Pesmi v prozi, trdo vez. .......... .70
Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00
Pabirki iz Roža (Albrecht).......25
Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .36
Pariški zlatar .................... .38
Pingvinski otok tr. v..............90
Povest o 7. obešenih t. v........... .90
Pod svobodnim solncem 1. zv.....1.00
Plebanuš Joanes tr. vez...........1.—
Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro-
kovnjačev nar Kranjskem......50
Poslednji Mehikanec ..............30
Pravljice H. Majar ............... .30
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roka .35
Pot bolesti trd. ve.z...............1.00
Požigalec ........................26
Praprečanove zgodbe ....Jp...____ 25
Patria, povesti iz irske junaške dobe JO Predtržani, Prešem in drugi svetniki v gramofonu............. .25
Pet tednov v zrakoplovu. Trdi vez. 1.50
Pol litra vipavca ................... .90
Ptice selivke, trda vez..............75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .................... .35
Pravljice in pripovedke (Košutnik)
1.	zvezek......................40
2.	zveze k .....................40
Pegan in Lambergar...............70
Rabi ji, trda vez...................75
Rastoči mesec (Tagore) t. vez r... .60 Razkrinkani Habsburgani (Larish) .. .35
Revolucija na Portugalskem .........30
Rinaldo Rinaldini ................ JO
Slovenski šaljivec ................ .40
Slovanska« knjižnica. Zbrani spisi,
vsebuje 10 povesti.............60
Suneški invalid....................36
Skozi širno Indijo..........................50
Sanjska knjiga Arabska	1J0
Sanjska knjiga, nova velika ....... JO
Snake, humoreske, trda Ves	JO
Strahote vojn« ....................50
Sveta noč, zanimiv« pripovedke ... .30
Strup iz Judeje .................. .75
Simon Jenko zbrani spisi........ .90
Sosedje tr. v......................60
Svetobor .........................50
Stritarjeva Anthologija trda vez .. JP
8{sto Šesto, povest iz Abrueev..... JO
Svitanje (Govekar), voz...........1.20
Šopek, samntarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ........................ JO
Sveta Notbnrpa .................. J6
virna povest 181 strn broš. .... Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broi. 196
str. ........................
St. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broi. St. 5. Fran Miičissa: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice IM 72 str., br. 0.26 St. 6. Ladislav Novak: ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., bros, • •
St. 7. Andersenov« pripovedka. Za j
slovensko mladino priredila TJtva,
111 str., broš.---------.35
Št. 9. Univ. prof. dr. Franc«We-ber: Problemi sodobno filozofije,
347 str., broš. ...r... — ....... .70
St. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
St. 11. Pavel Golia: Peterčkov« po-slednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., broš............35
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni' prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
St. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari EngHš: Denar, na-rodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš.,...........45
Št. 17. Prosper Marimee: Vera« duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str................ JO
Št. 18 Jarosl. Vrchlicky: Oporo-ka lukovškega grajščaka, veseloi-/ gra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač. 47* str., broš.....
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broš.........
Št. £0. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač,
1.54 str., broš..................45
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.,
broš.........................
Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslov. Fran
Pogačnik, 136 str., broš.......
Št. 23 Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš., ........................
Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35
28 Veronika Deseniška.........75
Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna s Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš......................50
Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .................... .05
Zbirka slovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo...........35
2.	zv. Hudo brezdno..............................J6
3.	zv. Vesel« povesti........................J5
4.	zv. Povesti in slik« ........................Jft
5.	zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji
kruh .................................................66
Zbrani spisi za mladino (Gangi):
1.	zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
sti ...........................50
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pea-
uti ..........................	.50
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove-
sti .....................................60
4.	sv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove-
di .........................•..	JC
žv., trdo vezano. Vinski brat.....50
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti	JO
Vijolica. Pesmi za mladost......... .60
Zvončki Zbirka pesnij sa slovensko
mladino. Trdo vezano.........90
ZJatorog, pravljica, trda vest.......60
PESMI Z HOTAML:
MEŠANI IN MO&KI ZBORI:
Priložnostne pesmi (Gram) ...... $1.10
Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) II. zv. .. .75
Pomladanski odmevi...............45
Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50
Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20
10 moških in mešanih zborov (Adamič) ..........................45
16 jugoslovanskih narodnih pesmi
(Adamič) 2. zv. ...............80
Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami......1.60
Rdeča kapica; pravljica s »t^ .. 1.0O
Seguljčica; pravljica s slikami____1.00
Trnoljčica, pravljica s slikami _____1.00
Knjige za slikanj«:
Mladi slikar ................... # .75
Slike iz pravljic ................. .75,
Knjige za slikanje dopisnic, popolna s barvami in navodilom:
Mlada greda .................... $1.—
Mladi umetnik .................. 1.20
Otroški vrtec ...................
Za kratek čas ................... 1 jo-
Zaklad za otroka . ............... 1 JO
MOŠKI ZBORI:
.40
.25
.50
25
50
.30
.80
.35

IGRE
60
Ki-

Smrt radi cepitve proti kosam.
Te dni je neki privatni adrav-nik cepil šestletnega Franca Ehr-licha proti kozaim. Deček se je kmalu po cepitvi onesvestil. Prepeljali so ga v otroško bolnieo, kjer je> omrL Pri obdukciji so se pokuali znaki, da je dečkovo smrt jbrže zakrivila cepitev.
so- 'urejfc' stiife* pre*
v©.
na,
Sredozimci, trd. vez.
broš.........
.60 .40
Shakespearove dela:
Macbeth, trdo vez. ...............90
Othelo tr. v................... . .1.—
Sen kresne noči tr. vez ............ .90
SPISI KRlftTOFA feMZDA:
1. zv. Posnava Bog«.......... .30
3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec ...................... .80
7.	zv. Jagnje .................30
8.	sv. Pirhi.................. JO
13.	sv. Sveti večer............ JO
14.	sv. Povoden j ........... .30
16.	zv. Pavlina ..............80
17.	sv.' Brata ;............... JO
8PL0&NA KJJIŽHU1A:
- Št . 1. Ivan Alfcroefct:
da, izvirna povest, 104
Spilmanove pripovedke:
2.	zv. Maron, krčanski deček iz LL
banona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav-
kaških gora.................. .25
4.	zv. Praški jndek ..__________._____25
8. z v. Tri Indijanske povesti____. JO
9 iv. Kraljičin nečak. Zgodovinska
* povest is Japnskega .................JO
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, povest	JO
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30
13.	zv Boj in zmaga, povest..............JO
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske ..	.30
15.	zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest......................................J6
16.	zv SSatokopi. Povest.....................30
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..........................JO
18.	zv. Preganjanj« Indijskih mišjo, narjav..................................JO
19.	sv. Mlada mornarja. Povest	JO
Tatič, Bevk, trd. vez.............. .76
Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .. .75
Tri povesti grofa Tolstoja.........60
Tri novele.
broi .........................70
Tunel, trda v$z. ..................1.00
Turki pred Dunajem .................60
Trenutki oddiha ...................40
Vesel« povesti	JO
Vera- (Waidova) broi..................35
Višnjeva repatica (Levslik) ves.	1.— Vrtnar, Rahindranath Tagore
broi. .«..•....*•.......*.....•	.60
1rdo vezano .....................75
Volk spokornik in druge povesti m
mladino ..........................................IM
Valentin Vodnika khrul spisi..........JO
Vodnik svojemu narodu .....................25
Zgodba Napol, huzarja ves.......
Zmisel smrp ........................................JO
Zadna pravda ......................................JO
is Bora..................„	jo
Safe ..................................100
Za mfl Joni
Beneški trgovec. Igrokaz V 5 dejanj Burke in šaljivi prizori, eno in
več dejank .................. J(
Dolina? solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. JO Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................50
Eda, drama v štirih dejanjih........86
Hlapec Jernej, v 9 slikah...........60
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih..................36
Mati, Meško, tri dejanja.......... .TO
Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja .........................
Starinarica. VeseloigTa v 1 dejanju Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah..
Sovražnik žensk? enodejanka,......
Poljub, v dveh dejanjih...........
Tončkove sanj« na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih R. U. R. drama v 3 dejanjih e predigro (Čapek) vez............. .45
Revizor, 5 dejanj trda vezana......76
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
j an jih........................80
Veronika Deseniška, trda ves.....1.60
Za križ in svobodo, igrokaz w 5 deja- , njih ........................ .85
Ljudski oder:
3. zv. Miklova zala, 5 dejanj........70
Veseli Bratci (Pahor) ............
Slovenske narodne pesmi (Hubad)
izdala Glasbena Matica.........40
Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena. Matica .................40
Domovini (Fberster) izdala Glasbena
Matica .......................40
Narodna nagrobnica (Pavčič).......35
Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4
SAMOSPEVI:
Pastirica, Kanglica, Snegulčica.....45
Ifočne pasmf (Adamič)............1.25
Šest pesihi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Qlasbena Matica .:...;.................. .45
.30
.80 JO
.35 .80
.60
broi. 0J5
floftrv Orsevahr 246 str. Zločin in kazen 304 str. .
MEŠANI ZBORI:
Planinske II. zv. (Laharnar).......45
Trije mešani zbori, izdala Glasbena
Matica .......................45
RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM:
Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in
petero raznih glasov...........45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton so lom in priredbo za dvo-
I spev ........................ .20
IV pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala
Glasbena Matica.............75
Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor
in bariton solo.................20
Knpleti (Gram). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj..........1.00
Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40
Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre-mlievanjom klavirja...........15
PESMARICE GLASBENE MATICE:
1.	Pesmarica, uredil Hubad____2.50
2.	Slovenske narodne pesmi (Ba-juk) .........................45
3.	Narodne pesmi (Gerbio).....30
4.	Koroške slovenske n&rodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. sku-
4.	zv. Tihotapec, 6 dejanj......... .60
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja........60
Zbirka ljudskih iger.
3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neia,
Sanje ...........................60
9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave....... JO
12.	snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ................... JO
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije De*
vice, Marijin otrok ........... JO
14.	snopič. Junaška deklica. Sv. Boi. tjan, Materin blagoslov....... JO
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fa. bjola in Neža .....................JO
20. snopič. Sv. Just; Ljubesen Mariji, nega otroka.................. JO
Paj ...............
Slovenske narodne pesmi (Orel) .............
Benečije
MALE PESMARICE:
Št. 1. Srbske narodne himne Št. 2. Zrinjski Frankopan .. Št. 4. Pod oknom..........
1.00
.45
.15 .15 .15
V sladkih sanjah.............15
..........15
PESMI IN POEZIJE:
Bob za mladi sob, trda ves......
Gregorčič, poezije trda ves. ____
Gregorčičeve sbrane pesmi s sliko Kettejeve poezije trda vez......
st
Št. 6. Jadransko morje........
Št. 7. Pri oknu sva molče donela.....15
Št. 8. Slovo .......................15
Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15
Št. 10 Na planine.................15
Št. 11. Zvečer.....................15
Št. 12. Vasovalce .................15
Št. 13. £odoknica .................15
Narodne pesmi za mladino (Žirovnik)
3 zvezki skupaj ...............50
Slavček; zbirka solskih pesmi (Med.
vedj .........................25
Vojaške narodne pesmi (Kori).....30
Narodne vojaške (Ferjančic).......30
Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.—
Mešani in moški zbori (Aljaš) —
3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj;
Na dan;'Divna noč...........40
5.zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z,veneem tem oven-1.10 * čam slavo; Triglav...........40
Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor,
s spremljavo orgelj . .... 1......50
10 Evharistišaih pesmi za mešan sb.
(Foerster) .................. .40
12. Pange Lingua. Tantum Ergo Geai-
tori. (Foerster) ...............60
12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni.
tori (Gerbič) .................50
Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu
Jezusovem. (F. Kimovec).....50
Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran,
alt, tenor, bas ................40
Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom.
(Premrl) ........;'.............40
10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu
Jezusovemu. (Gram) ..........33
12 Tantum Ergo (Premrl).........50
Missa in honorem Sanctae Caeciliae.
(Foeerster) .................50
Missa in honorem St. Josephi (Pogach-
rik) .........................40
Missa Brevis et facilis (Sattner) .. .40
Missa de Angelis (Kimovec) .......40
Litanije presv. Srca Jezusovega (Fo.
erster) .......................40
Oremus pro Pontifice ............40
K3n*ie ...........................C0
K svetemu Rešnjemu telesu (Foer-
Bter) .........................40
Sv. Nikolaj .......................(jq
NOTE ZA CITRE:
Buri pridejo, koračnica............25
Slovenski citrar (Wilfan)..........25
Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodni pesmi za tambura-
ški zbor in petja. (Bajuk)........1.30
Bom šel na planince. Podpuri slov.
nar. pesmi. (Bajuk( .......... 3.00
Na Gorenskem je fletno............1.00
NOTE ZA GOSLI:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen
in slovenskih narodnih pesmi .. .50 Uspavanka ...................... .25
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA
Narodni zaklad. £birka slovenskih
narodnih pesmi...............90
Uspavanka .......................70
.40 .76 .40
Ko so evel« rdi«, trda ves...........60
Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. < Fantek)
Trdo vezano ............75
Moje obzorj« (Gang!) ............1J6
Marcic (Gruden) broi........30
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih
pesmi	.........................40
Prešernove poesije trda vez......1.—
Primorske pesmi (Gruden) ves:.....35
Pohorske poti (Glaser) broi........30
Statne (Albreht) broi........... .30
Pesmi Ivan Sormana.
Originalne slovenske pesmi in prevodi manih slovenskih pesmi
v angleščini.............}.'... 1.25
Slovenska narodna lirika. Poesije JO
Oton Zupančič:
IRieihan, trd., vez ■lad* potk, ttda feo«««* V-
*
^ Mlada pota, tMa ves li—
2J0 V zarje ^dove, tr. ves.
JO .nJO JO JO
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč
Stražniki; Hvalite.Gospoda; Občutki; Geslo ................. .40
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič;
Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri. mrtvaškem sprevodu; Geslo .40
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan
zb.); Ti ofcrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski hiii ......................40
9.	zvezek: Spominčice; Večerni zvon
Siroti;'Oče večni; Slovenska zemlja ; Zimski dan; Večerni- zvon; Zdravicte. I.; Zdraviee H.; Oče vejhii; Tone soliiee...........75
Domači glasi Cerkvene pieemi aa
mešan sbor .................. 1.00
12 oerkrarifc peni sa rane prilike
eorkv^ega leta . ..'.:........JO
12. Taatum Ergo. (Premrl) .. . JO
JO
NOTE ZA KLAVIR:
Klavirski album za mladino (Pavčič)
Tri skladbe za klavir (Adamič) _____
Tri skladbe za klavir (Premrl)____
Moje sanje ......................
Slovenski biseri, narodni potpouri.
(Jaki) ..........................
Slovenske zdraviee (Fleischmann) .. Pripoznanje. Polka mazurka. —
(Jaki) ____'..................
Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) ......................
Ljubavno blebetanje. Polka mazur.
(Jaki.) ......................
Zmiraj zvesta, polka, (Jaki) ......
Pozdrav Gorenjske j, valček.......
Primorski odmevi. Fantazija. —
(Breznik) ..................
Orel. Koračnica. (Jaki) ............
Nocturne des Etudiants (Aletter) ..
Mabel. Intermezzo (Aletter) .......
At a Penguins Picnic. Intermezzo (Aletter) ....................
RAZGLEDNICE:
Zabavne. Različne, ducat..........
Newyorske. Različne, ducat ... Velikonočne, božične in novoletne
ducat .......................
Iz raznih slovenskih krajev, ducat..
Posamezne po ...............
Narodna noša, ducat..............
Posamezne po ................
Planinski pozdravi, ducat ........
posamezne po ................
importirane prorokovalne karte
1.00
.50 .45 .20
.40
.20
.40 .40
.40
.40 .40 1.00
. 50 .25 ]
.20 j .20 ]
.20 j
.25 .25
i
-25 .40 .06 .40 j .06 .40 .06 1.—,
'J
ZEMLJEVIDI:
Zemljevid Jugoslavije .............90
Slovenske dežele in Istra...........25 <
Združenih držav veliki............40 f
Združenih držav, mali..............16,
Nova Evropa .....................50 ;
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington,
Wyoming, — vsaki po ....... .25
Zemljevidi:
Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, Ne# York — vsaki
po ...........................40
Velika stenska mapa Evrope......2.00
Prorokovalne karte..............$1.00
NaroČilom je priložiti denar, bodisi ? gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa, če pošljete gotovino, komandirajte pisano-
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto.
• r'
"6LAS NARODA"
SLOvmlO 82



r
.'■'i:,...... J-.-r.i;^.
- S

■ /
Iz življenja angleškega rablja.
Za "G. N." priredil A. 6.
(Nadaljevanje.)
Odpotoval sem v Warwick, dobro se zavedajo«* svojih dolžnosti.] Ce bi bil obsojeni Davi* fleg-matieen človek, kakor je večina
kili, —. edino delo, ki ga je rime! -roriti. — Nagel pogled naokrog. Vse je v redu. Moj pomočnik je t(daj hitro stopil k vzmetnih vrato. uigljaj od šerifa, potegnil M'ui ročaj in obsojenec je zdrkni«
obsojeneev, se mi moje delo ne hi skozi odprtino v globino, zdelo tako težko in odgovorno, to- j Davi- je unirl tako rekoč rre-da njegovo obnašanje je bilo od rctno. Zgoraj ni bilo opasjiri hipa njegove olisotlbe pa do zad-Vkoraj najmunišega gibanja vrvi, njega trenotka. ko je imel že vrv 1 tako da sem taikoj vedel, da je
olcoli vratu. |>oj>oliroina različno od obnašanja drugih obsojeneev.
konec njegove agonije.
Skoraj neverjetno je. kaj vsr-
Ko sem prvikrat pogledal sko- . poraja v možganih obsojencev, zi linieo v njegovo eelieo, sem ko sloje na pragu večnosti, videl, da je popolnoma zmešan in J Tako «em imel nekega John obupan človek. Večinoma je sedel ( Oiokman-a, sjKiznanega krivim u-na postelji, podpiral glavo z ro- mora, ki sra je izvršil na Nevv-kami, in tuhtal, tuhtal. . . Tako eas<le vlaku. Pustil si je mirno je posedal nekaj časa, nato pa'rezati re ke na hrbtu in pobožno vstajal ter hodil po celici gor in je prisluškoval besedam jetniške-
j ga duhovnika, nato pa je mahoma Ko sem ga tako opazoval, ko- izjavil: likor se mi je zdelo potrebno, sem j __ Jaz nogoni nmrt\ s snknji-se odstranil, da presodim dolžino ,*-ra na sebi' vrvi, ki jo bom rabil pri njem. j Mo<jt, misli ,0 delovale Tedaj pa me je ustavil šerif ter Kdj n{lj storim. Ali naj mu zo-vprašni, kako dv,Igo vrv mislim ( pH raKVt»žein rok<. ki jiii .je imel rab.ti pri ujma. Odgovoril sem . t zvezan<. ua }lrbltu (la mu ^ mu, da nameravam vzeti sedem' -( mo	To ^ mi n; hotHlo<
če vi j« v in devet palcev dolgo vrv, toda k() srjr mn pogledal v oči, ki mu bo dovoljevala bas pravi tako^ <po?na]. {la bomo imeli padec. Takrat pa je začel šerif. * njim V(4ikp neprilčke, če ne in sieer prvikrat in zadnjikrat | U8tretžemo njegovi čudni želji, tekom mojega službovanja ar- j{azVezal «om juu torej spel roke, gunientirati z menoj, če mislim. da je m0(|^1 s,e?i	Sliknjijs.
-ja bo to pravilna dolžina.	| Za1-aj ,ni jlutel v suknjiču umre-
— Ta vrv bo predolga, — je ti to p.0„ YO K(k) Jiaj ve i^. lekel šerif. _ Videl sem že več ko deluj* eloveku pamet v takem
iksekm-ij kot vi. in menim, da bn na taki vrvi preglobok padec.
—	Mogoče st videli več ek-se.kucij. kaikor jaz toda gledati iJc-tikucije. je ena, izvrševati jih. pa d.i uza stvar!
Šerif pa me je še vedno nadlegoval : — Miniim, da bi bilo pet čevlj v <h Ižkie popolnoma dovolj.
V	re-nici sem se začudil njegovi iciioranei. kajti talka dolžina l>» bila mnosro prekratka za vsakega moža. če hi bil oibsojenec zelo težak človek -kaj šele za Dav-i-sa, ki ni tihtal nebi 140 funtov! Vcdoč, da č • bi pos-lužil taike vrvi. bi se s item samo podaljšalo trpljenje ab^ojejiea, -eni odvrnil:
—	All righrt ! (V vzamete vi nase vso odgovornost, karkoli se zgodi, tedaj se 'bom ravnal po vašem nasveUi.
Takrat pa mi je serif brž odvrnil, da se noče mešati v moje po-■>le in naj kar storim, kaikor vem. da je prav.
Tudi tiMe noči sem malo spal ker mi je ibilo m:>ogo na tem, da izvršim to eksekucijo, ki je imela biti prva, v kateri imam fmtgirati kot glauni rahel j, kar -mogoče gladko in naglo.
Naslednjega jutra je končno napočila obsojenčeva ura Malo pred o«mo uro zjutraj sva se jaz i i: moj 'pomočnik pmidiružUa mol-čeči .'.kupini jetnikih paznikov, •ki so stali pred ob sojen čevo eelieo Ril s<-m popolnoma miren in hiadein. tako da sem se vam ae-bi Čudil.
Tedaj pride od jertniškega ravnat' Ija ukaz. na. j začnemo. Spremljan od svojega j>oniočnrka, od-prem vrsta celice in vstopim.
Obrn« ne-rrečnega Davfra je -bit i.smili^njii in pomilovanja vreden. ill oei so se mn svetile od tie-obrivjinih solz.
V	trenot.ku smo mu povezali roke na hrbtu, »ko pa sem se obrnil k njemu, da mu odpnem srajco na vrat«, st nkem mogel kaj, da ga ne iz usmiljenja potreplja-na rami ter mu ne zašepetai nekaj hodrilnih besedi.
Nato smo odšli iz celice po doi~ gih niostovžih, irn ko *rao ugledali malo pred nami vnaala, nem -4opiI naprej, da sprejmem obsojenca. Ivo je stopii na vemetua \Ta*ca. sem mn še enkrat začepetal par 'bmlriloih besed, pot;tm pa sem
Uižjo ua jeziku. **Juz sem netlol-šicn — to so bile njegove iMdojn* besede na t&ai -svetu, pred no je prestopil prag vernosti.
Ta morilec, o katere« govorim, je bit George Jowph Smith. Njegovi starši -so bili ]M>šteni in spoštovani ljudje <ter so stanovali na Koniiui Koan-. v Loudouu. George ♦Joseph Smith se je rodil dne 11. januarja 1872, in že od »vsega počet k a je kazal, tla ne bo nič prida. Čimbolj je doraačal, tcni !slab«i je postajal, in končno so ga morali dati v pofooljSevalnieo.' Ob tej jM-iliki je njegova mati de-! jala: — Ta fant bo umrl s čevlji na svojih aiogali! —
lu ni se motila!
Ko je prišel itz po be l1.! še v»ln iee. se ni dolgo veselil zlate prostosti.
SLAVNI TENORIST SE JE VRNIL V AMERIKO
cwwnwT.mil m mm co. w» tok
Ko je bil star a-emna^t let. je ^ Slika nam predstavlja slavnega irskega t norista dolina McCor-ukradel v Lambethu kolo ali bi-j mieka. njegovo ženo ui hčerko.
cikel j, vsled česar si je "prislužilv ^	■ ■»
Narodne manjšine in Liga narodov.
aia, je pričel tuhtati, kafko bi mo-j
kakor ne zadržuje, da ne bi veliki narodi, in predvsem Francija, ime !i posebno zanimanje pri tem. da hi se več bavili z uspešnim varstvom manjšin in vzeli v pretres [ inieijativo za odredbe, ki bi prinesle malo več reda in pravice v gotove posebno vroče kote nove Evrope.
ge4 živeti brez dela. Njegova gla-j G. Marcel Ray je napisal v pa bila polna krianinakiih ide> riški politični telnik "L'Europe
v a j
ki se jih .ie nswzel v zapoi-u. in te Nouvclle," pregled o delu Zvez<» iueje so ga opravile končno tudi na narodov. Za nas so posebno zani-
> ršala.
miva njegova izvajanja o varstvu
t renotku?
Vi-liee so stale precej dahč od njegove celice, toia on ni vso pot. katero je premeril s trdnim in sigurnim k« rakom, izpregovorii uiti besed iee.
Jaz sem že čakal nanj. ko jV }>rispel. in par minut zatrnn 'je bil mrtev.
Toda zmerom pa ni šla stvar tako gladko izpod rok. Kmalu po moji prvi preizkušnji kot samostojen rabelj, sem bil pozvan v ^'andswo:-1h bolnišnico, kjer maj Ki končal življenje nekemu možu. po imenu De Stamir. br'izveš-tn~ •mi kriminalcu, ki je brutalno u-moril kapetana Edwarda Tighe-a. ko je namervavaj izropati nj»,igo-vo rozklenco
Morilec je korakal ošabno in samozavest no proti vislicam, in. ko je dospel pod vcšala, sem naglo opravil vse običajno^tii. na'kar -.m se obrnil ter potegnil ročaj. Do tu je šilo vse gladko, toda spodaj v luknji pa jc moral oto«ojenee strašno ftrpeti, kajti nesrečnež je Trgral in hropel. t aiko da je moral /dravnik takoj odhiteti po stopnicah navzdol v prosit or, kamor ie bil spuščen obsojenec. Ko je priSf-1 zdravnik sj>et gor. je s»to-pi! k meni trtr mi dejal:
—	Fllis, to pot vam pa .ne rao-leni čestitati. Za tesra ste vzeli prekratko vrv in niste mu dali dovolj padca.
Ko >mo potem po predpisanem času, čez eno uro, »potegnili truplo obsojenca zopet kvišku, mi je zdravnik dejal:
—	Ellis, meni .ie žal besed, ki sem jih prej napram vam izgovoril. l^ognano je, da je obsojenec omedlel v trenotiku. ko ste potegnili ročaj, in to je bilo menda tudi naibrž \iznok, da mu ni takoj zlomilo 4/ilnika.
Rabelj nikoli ne ve, kako ga bo sprejel t« aH oni obsojenec. Talco se spominjam enega, ki sem se ga resnično hal.
To je biio o priliki justifikaci-j* Leo George O'Dcnnfil-a. (surovega človeka, ki je brutalno um o ril moža, čigar hčerko je ljubil. Ta človek je bil <iilno hude jeze in nekega dne je malo manjkalo, da ni ubil vardena z -velikim vodnim vrčem, s katerim /bi mu bil razdrobil lobanjo, da niso še ob pravem oasu priskočili pazniki ter
Njegova posebnost je bila. izlvo-	manjšin: Tiščati ženslke. Na ženske je znal' Določbe mirovnih pogodb. ki izva<ja.ti .n*ik posttbcci vpliv, in Klasi	varujejo narodne manjšine, so iz-veČini žensik na bil sinupa-ticeo, je	rečno garantirane od Zveze naro t/ilo vendar tudi dovolj takih, ki	dov, ki se mora neprestano pre so mu šile »lepo na lim. Njtfgova	pričevati o njih izvrševanju. Kol nietcda je ibila, dvoriti deklicam,	je bilo možno predvideti, pošilja-in ko jim je enki'ait dovo4j »zmešal	jo te manjšine v Ženevo pogost« glavo, jih je prisilil, da so zanj	pritožbe ali reklamacije, tako da kradle in goljtufade Večina devojk	je morala Zveza narodov uposta-se je spr\*a seve<la temu upirala,	viti postopek za izvrševanje kon-ali -končfnO ipa so vendar podlegle	t role, ki ji je bila poverjena, njegovi sugestivmi sili. Pri ne»ki V govoru, ki ga bo prihodnje taki prii'iki so ga'zaJotili ter ga pci-	leto zastopnik Nemčije gotovo poslali za da-a/najst ammecev na varno,	novil, je grof Apponyi. prvi mad-toda ko je pa-išel spet na svobodo,	žarski delegat, stavil predlog, da ni bil nič boljši 'kot prej. temvei	se dosedanji sistem popolnoma rajši še sla-bši.	spremeni. On je mnenja, da bi
Tako ga je zanesla usoda v Le i-	moral svet Zveze biti vezan
cestir, kjer se je zapleiel — prvi-	sprejema vse prošnje, ki se mu po-
vrat, ali ne zadnjikrat! — v zaikon-	šiljajo in posluša vse tožnike, ki
ske vezi. "George Oliver Love",	-so jih izbrale manjšine. Slednjič
— ta»ko se je glasilo njegovo ime.	naj bi svet odstopal vse juridične
pod katerim je takrat živel in na-	prošnje razsodišču v La Ilayeu.
stopal	Ta novi postopek skuša kolik<u'
ŽRTEV MORFIJA
Istočasno ko časopisje izčrpno razpravlja o velezanimivem slučaju dunajskega otroškega zdravnika, profesorja Pirqueta, ki se je pod vplivom veronala vrgel skozi okno hotela, v katerem je prenočeval, prihaja iz Berlina vest. da je pod vplivom morfija omagala genijakia igralka Marija Orska, da i članica btriinvki ^a Malega gleda lišča. Umetnica je med Nemci dobro znana po svojih sijajnih kreacijah v gledališču. V kratkem času se je povspela na zelo visoko stopnjo.
Usoda je hotela, da se je Mari-
gledal, da mu pustim čim manj ga ukrotiti. Tndi mene je gledal
čarsa za premišljevanje in tarnanje. Z naglico Ptm mn potožil a*oko okoli vratu, in v naslednjem Jbipu mu (tudi že pote>-nil bela kapo preko obraza. Dovim nem bil jaz s tem zaposlen, mu je moj Ai everail noigc <A člen-. H t^ii A u. ;
kot rix, ko sem stopil v njegovo celico, in če bi mogli pogledi ubiti. bi bil jaz danes mrtev človek Kdo v Aaig^iji se ne spominja takoavanega "morilca nevest Ta lopov je stopil v zadnjem trene t ku pred svojega Stvarnika z rebra.
Prvikrat se je oženil z dtklico, mogoče odtegniti pogosto umetne ja Orska navadila na morfij, ki po imenu Caroline Tornhill, — in manjšinske prepire presojanju in je postal njeno priljubljeno sred-ta nijegov izakon je veftjal za biga- odločanju velikih zavezniških dr- stvo za pospeševanje spanja. So-inijo, 'lrajti od nje ui bil zakonito Razen tega bi ta postopek su- (rodniki, prijatelji in znanci, ko so ločen, dasi ine je potem še trikrat poniral revizijo mirovnih pogodb, vedeli za strašno sredstvo slavne oženil. In prav ta njegova prva ki določajo, da se morajo manjšin-| igralke, so večkrat skušali, da bi žena, Karolina TumhiH. je bila -ski sPor predložiti svetu in nika- jo odvadili tega uničevalca živ-potem senzacijonalna priča proti inor drugam.	cev. Skušali so, usi>eli niso. Zdra-
njemu, kajti angleške cibla.-ii so^ ^ resnici pa nudi postopek, ki vniki so jo varali in ji dajali sol jo privedle nalašč k obravnavi rr.	odobril svet, manjšinam res- j mesto morfija. A Marija Orska je
Amerike, kjer se je takrat naha- 110 *n zadostne garancije. Tajirš- ,to kmalu spoznala in se jim ni več jaja	jtvo pregleduje vloge in jih smatra zaupala. Slednjič je bilo sklenje-
Tej (ievojki je dvoril lopov sa- za sprejemljive vsakokrat, kadar; no, da se mora Orska podvreči na-mo dva meseca. Hitrica in naglica ne vsebujejo niti nizkotnih razža-j silni kuri odtegovanja morfija, ki pri ženitvah je bila menda njego- Ijenj, niti manifestacij, ki bi bile j bo sicer uničil njeno življenje, va iposebnosft. Toda njegova žena naperjene zoper mirovne pegod- j Pripravljena na težko žrtev je se je morala .kmalu prepričati da Tajništvo zahteva nato nas- . Orska pristala na predlog, da v-nagiica ni v ta«kih i^tvareh nikoli Pr°tno izjavo prizadete vlade. Od- |zame ta križ na svoje rame. A ka-prida. Kmalu po poroki .se jc treil članov Sveta odloči, ali jkor se je pokzalo, ne za dolgo. Po-namrec pokazal v &voji pravi lu- na-i se zadevo predloži Svetu. Si-,lagoma so ginevale njene moči in Či ter jo silil da bi mu pomagala cer Pa SV0T svobodo« da se ba- ,v zadnjem času je prišlo tako da-pri fiijegowih luni pari jab. Ali'na- vi z zadevo 1utli Proti izJavi odse-jleč, da ni mogla nastopiti na od-letel Tii na pravo in ona ga je dala ka treh l"lanov- P(k1 takimi pogoji ro, če ni imela primerae doze zapreti nakar je moral pri-s-d-ni je težko Rjaviti, da nasprotuje j morfija v revnem telesu, v aporu dve leti. Ko je prišel iz Svet Pravičnim manjšinskim zah-| Tako ni šlo naprej. Igralka je zapora, je šel nazaj v Leicester, tevam s sistematično ol strukcijo. čutila, da od dneva do dneva bolj kjer se je hotel pobotat, s svojo' Praktično je dosegel Svet predano, ta pa je tičica že predobra vsem v korist Dtvanskih raan^in poznala ter se je izselila v Kana- v Poljski in madžar*kih man^in
vedno varna
v Rumuniji uspehe, katere je tež-
do, da ibi bila za
pred njim	jko izraz^i v številkah, vendar pa
V poletju leta 1908 je pričel ta so uvaževanja vreflnL Brez hrn-človek z novo fatzo svoje karijere? ma in kome<1,je se ^ posrečilo omemjenega leta se jc namreč se- Svetu- Potoni dlskretnih »nterren. znanil in oženil z Mis^ Edith Ma- eiJ ,n oficijozn.h pogajanj z vla-bel 'Pegler, ki je postala famozna dami zasi^"ratl sprejemljive od-vsled dejstva, da se je Sndth ved-	med Poljaki iu Litvinci in
no iznova vračal nazsj v njem. ?,reskrbetl odškodmno 750 milij°-...^»i	nov zlatih kron madžarskim kolo-
narocje.	«
To žensko je Smith petkrat nora v R«munij...Ta metoda nara-zapu»til: -vsakokrat je moral iti vno ne dovoljaje or?aniziratl za dlje časa po svojih "trgovskih lrtttnih	ki bi
epravkih", kakor ji je natvezil, le 2,1 revixijo ™ro™h	ln
dočim se je v resnici vsak pot, ko ravno to Je' kflr JO ra0ra r>nvoro-je odšel od nje, poročil z novo ^ in oP"vl^vati ,»ri sodbi
Tr . - , - Zvezine skupščine. Sieer pa to ni-zeno. Vse te *voje nesrečne žene	1	1 _
je okral m najmanj tri od njih, Dospela je
kakor mu je bilo dokazano, je
utopil v kopalni banji. Po vsa-j
keai takem zločinu p« se je vedno
vračal k Edith Pegler, kateri je
lagal o sijajnih kupčijah, ki jih
je ibaje naredil.
VELIKA
Blaznikova
(Dalje prihodnjič.) Z solem prehoden.
P RATI K A
n leto 1028. Cena 251 komad.
V praliki je poleg koledarja in raznih zanimivih navedb tudi zgo-
V mariborsko bolnico so pripe- dovina 200-letnega obstanka. Pr-Ijali lSletnega gostilničarskega si-'va pratika ji? namreč izšla L 1726. na iz Device Marije pri Brelrm.'rt. ll_tL»A;„. ki so ga med pretepom oldali med wHfVCBIC Ij UDllSlinKg Ml*
82 CortUndt ft., Hew York, H. T.
a^ilavz je odmeval po gledališču, ljudje so klieali umetnico pred zastor. a Orska se ni pokazala. Zdravnik, ki jo je preiskal. je izjavil, da za dolgo <-asa ni misliti na njeno ozdravljenje ter jo je poslal v dunajski sanatorij. da s»-pod zdravniškim ua<tzorst vom popravi in okreva, če je to še mogoče.
dirati pesmi Arabcev in zamorcev. Spremlja ga le arabski vodnik. Na nevarno jx>t se j«* odpravi! navzlic odsvetovanju, čeprav nima niti pojma o razni rah in še manj izkustva. Zadnjikrat -o ga vid-li dne 2. septembra na planja-| vi .Matmata južno-zapadno od , Gobesa.
peša in da gre ž njo h koncu. Te dni je igrala v Berlinu in se je pred začetkom igre opravičila občinstvu, češ, da je zelo izmučena. A baš ta večer je sijajno odigrala svojo vlogo in frapirala gledalce.
Prišlo pa je nepričakovano tisto, česar se je Orska najbolj bala — živčni šok. Napad je dobila na koncu igre, v momentu ko mora markirati smrt. Storila je svojo dolžnost do zadnjega. Viharen
I
Nenadna usoda raziskovalca. I
Zadnje dni avgusta je odpotoval i7. osrednje Tiinezijie proti juga puščavo Saharo lufcidf ameriški komponist George Antheil. Mladi raziskovalec nam rava prekoračiti puščavo in do-peti v osrčje Afrike. Spotoma hoče štu-
ŽENITNA PONUDBA.
Samec, star :J0 let. se želi seznaniti s slov* ns-kim dekletom od :Jf> lilo 2-"» lt» staro. Katera i»* resne-ga mišljenja m poštenega značaja. naj piše in posije sliko, ki jo vrnem. Jaz imam -talno delo in mikaj prihranjenega. Ž. S. S., c o Glas Naroda. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. t:j.\ 2:5,24.26 >
Brezplačno onim, ki trpe ▼sled mrzlice in naduhe.
•ruplačna poakutnja matoH*. katar« mo* nvMkrabiti bras naprillkainlzauba eaaa
Imuao način, kako kontrolirati nadnho % bi'mo, d a poakusita na nal raCon. NU aa da, ako Je to Sa dolga bolezen, al pa aa Je pojavila te-le pred kratkta.alH> Je eenena mrxHca ali pa kronična naduta naroČiti morate breaolaCno poekuflnjo na-l*ca npBIne. Na to ae ne deda. ▼ kaki kHmI Krita, na vlada aa na vaflo ataroel aH oprarflo. ako vae mott naflnka aH dirriin, naA na£ln vam bo takoj pomaaal.
Peeebao teilino poalatl onim. ki ae nahajajo navite v obopoem atanjn, kjer
Čiste roke
in obrazili e
zadostujejo!
Pravijo zdravstvene oblasti, ko razpravljajo o širjenju uši.
1""^OKI.ER ne bodo matere spoznale, da je si rokovnjaško čista koža ua glavi najholjše sreilsivo za ozdravljenje in odpravo uši. ne bo ta velika nevarnost popolnoma odpravljena.
Xe oziraje s-\ kako eisti so vaši otroi-i zjutraj, vsled stika z drugimi otroci se lahko izpostavijo ua-lezenju — iti ni ilwolj. </ti jim umir.it» samo <//i/-ii» in roki. kadar pridejo domor!
I^jse in ko2o na g'.uvi j«> tr»-lu\ vevkrat umiti. — n** 7. navadnim milom pu«'- |>a s Sergeant's Skip Flea Soap, trotovim .n varnim sredstvom	u5i. Potem !><< koža. na
strokovnjnSko flsta in zjij«-.'l:LVk*t- l.o izginil. S.•rjT'-^nt'f" Skip Flea Soaj> ima prijeten duh ter ne t«) škc«lo\ala najl»olj nežni koži.
I-ekarnarj", department trgovine in prodajalne toaletnih predmt-t«>v i>rc«lajr> vt-iike množine Serwant's Skip Flea Soap
materam, ki žel«- zasititi
S^rgcants
SKIP-FLEA SOAP
svoje otroke. Kupite danes en kos. 1'mijte nocoj otro ku lar'e — in <«dprav te uši. «*e ga ne morete dobiti p. i lekarnarju, nam po>!jjte 2f> <-entov. in mi vam i o-mo ]K.slali p-« iK.^ti.
POLH MILI.KK l>KI"<; CO., Inc. Kiilimond. Virginia
ZASTAVE
SVILENE AMERIŠKE. SLOVENSKE IN HRVAŠKE
REOALIJE, PREKORAMNICE, TRO-BOJNICE, ZNAKE, UNIFORME ITD
Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK,
331 GREEVE ST, CONEMAUGH, PA.
brlaranja, sdravila opija, dbni. "patenU-rano kajenje" itd., telimo p6kaaati «1 Dur, da Jo ta nori naSln dotoCen, Aa vi Teako talko dihanje. *aa vee atraAne napade takoj.
Ta breaplafna ponudba Ja bi Jo aenamariU. Pliita aedaj ter Jo takoj priSnlta. Ne poKJlte k u pun daae^ Miti
— 111 " !■■■■■ •REZPLAČfM MWUINI KUPOM.
FRONTIER A8THMA CO. Room 1SS-D
_	wTk.
SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
ZA BOŽIČ
s parnikom
"PRESIDENTE WILSON"
kateri odpluje
dne 24* novembra, 1925
Potnike bo spremljal do Trsta in Ljubljane naš dolgoletni uradnik Josip Rems, ki bo Zajedno pazil, da bodo imeli vsi potniki udobno potovanje in pazil za njih prtljago.
Cena voznemu listu III. razreda do Trsta $100.00 z vojnim davkom vred, do Ljubljane pa $101.06; vozni listek do Trsta in nazaj stane pa samo $J62.00 in $5.00 vojni davek, nedržavljani plačajo tudi "head tax".
Kdor hot-e preživeti božične praznike v krojni svojih staršev in sorodnikov ter vzbuditi spomine na svojo nt-žno mlailust. slišati pritrkova-iije zvonov domačih crkva tn mile ivsmi ob poltiočniei, naj se c-imprej priglasi; na raapolajro imamo na parniku kabine III-razretla v posebnem oddelku, tako da bodo naši potniki čisto za sel>e. Zunaj ostanete lahko eno leto ter se vrnete v Združene države ne oziraje se na kvoto s tem, da dobite ameriško vladno dovoljenje za pov-ratek. Prošnje za taka dovoljenja preskrbljujemo mi.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT ST., NEW YORK
ANTHONY BIRK
HI&NI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOE
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. BOJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO. VTRABAJTV
MENE ZA CENO. 1811 Stephen Street Sidgewood,	Brooklyn, N. Y.
Telephone: Evergreen 2854J
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
' (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company 88 Oordandft Street	New York. N. Y.
BRIOITA
ROMAN — Spisal C. M.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
1	(Nadaljevanje.)
—	Ne, ne, — opro-ti. — pozabi, kar sem rekel. Težko pa je gledati, kako ti rž i nekdo drujri v svojih rokah polno .srečo, proti kateri je elovtk sani zaman iatezal svpji roki. Herbert je bil brez na
pora deležen t:- sreče, — a jaz moram u,tati zunaj. Oprosti mi, _
poc&ti >e bom naueil bitb miren glede tega.
Obrnila je proti njeoiiu svoje bledo lice. Pristnost njegovega obnašanja je razorožila njen srd.
—	< e se nisi š> pomiril, — potem je boljše, da se izogibaš naši hi.ši, — je rekla tiho, brez strogosti.
Nobena jx!emenita ženska ne more gledati brez sočutja, č- kdo trpi radi nje.
Kljub temu pa no ga zadele njen? besede kot udarec.
—	Prepovedati mi hočeš v lwšo ? _ je vzkliknil in sovraštvo ter sira t sta se borila v njegovem sn«u.
—	Keeem ti 1»-, kar moram. — je odvrnila, tako mirno kot je le mogla. — t'« s ne moreš premagati ter stopiti mirno meni nasproti, potem je za na-, v^e najboljše, da se nas izogibaš.
Teo je položil roko na oči ter pričel težko dihati. Nato pa se je vzravnal.
—	Ne bo ti treba še nadalje pritoževati s* nad menoj. Le eno stvar te hočem še vprašati: — Ali sem res tako zelo obsojanja vreden, ker te tako zelo ljubim, da pozabljam na vse drugof Ali .m v tvojih očeh manjvreden kot pa' Herbert? N^koč sem te razžalil, ker mi je ljubezen zm šala um. Ljubil pa sem te, moje čustvo je bilo i\ri*tno, čeprav tudi tli v je in nebrzdano. Ilerbertu je bilo Lažj«'. Sele ko je izvedel, da boš bogata dedinja, ji prosil za tvojo roko. Do takrat ni njegova ljubezen do tebe motila njegovega miru in j>o-koja. Ljubezen do bogate dedinj • pa je vzcvetela v njem tako močno, da -o je še i-tega dne. ko je izvedel od strica, da te bo gospa Klavdina pohčerila. pobrigal za tvojo roko. da bi ga kdo ne prehitel. Ali j bolj vreden tvoje ljubezni kot jaz.'
Brita je postala bleda kot zid ter zrla nanj z jezno plametečimi
očmi.
—	Laže*! Herbert se je poteza! zame, še predno je vedel, da bom podedovala vse po gospej Klavdini.
Oči Teo n a so vzplaiutele od o.sveteželjnosti in strasti.
SEŽIGANJE LESENIH I^ADIj
VNNmooe * iwRn«w »■ v.
Med vojno je dala vlada zgraditi več lesenih ladij, ki pa niso sto-
SAMO 6 DNI PREKO
m ogromnimi parallel na olja
PARIS—7. novembra
LA SAVOIE 14. novembra. Havre — Pariško pristanišče.
Rabine tr*tj»*ira ramte * umivalniki In teknfo voda u 2, I »II 6 oseb. Francoska kuhinja in pijsta.
cfreoeK JQ/ie
1* STATE ST..	NEW YORK
all lokalni aaantjs.
likof
^ -" -vJ7:« H*
Cretan je parnikof ,<* Shipping New«
pile nikdar v akeijo. Veljale so na milijone in milijone dolar-jso	partUur^ kamol. je 74ipi
j v. Pred kratkim je kupil neki trust v Pertlaudt, Oregon, žtir.|soval h(^ milzikaiw doraisleke. take ladje za $4000. Z ladji -so pobrali železmno in druge vredne kratke beležke itd Vsi ti mali prede m te. nato m> jih pa zažgali._'predmeti .posvečeni spominu veli-
Pohitel je v saion. Hrita je stala pri oknu ter se okrmila proti	mrtveca, so obdajali dražest-
n jem n s svojim bledim lire m.	1	.no in privlačno vdovo, kakor okle-
Herbeit je hitro stopil proti njej, da jo objame.	j P« mračen okvir podobo razkos-
—	Draga. — kaj pa je to? — Zakaj tako bleda? — je vpraša! nih ]>arv- <la toUko	P'^rta skrbno. njeno pravo lepoto; naravno je
Brita je. položila obe roki na njegova ramena ter zrla k njemu l)il mladi komponist kmalu čez u-navzgor z nemirnim, plašnim glasom.	sesa zaljubljen.
—	Nisem bolna, Herbert. — le vznemirjena, maJo iz ravnotežja.' I>f> dolgem obotavljanju in oma-
Morani ti'staviri vprašanje, — takoj sedaj.
—	Draga, ali iie dobim prej-.' poljuba.'
—	Ne, ne, — ne sedaj, — najprvo te hočem vprašati. Vtis v skrbeh je zrj nanjo.
**hovanju se je ta dobri človek kon-(čno ojunačil in razkril svoje sree. i Toda kako skromno, kako bojazljivo! O. ljubi P.og! V On ve do-
— Kaj ne, Herbert, ti nisi izvedel že na da najine zarok \ da'l)ro- kako mah> je vreden; sam ti-
me hoče napraviti mati za svojo hčerko/ — je vprašata. Herbert je nagubil čelo.
—	Dete, kdo ti je to r kel? — je vzkliknil.
—	To boš izvedel pozneje. Sedaj te prosim za odgovor. Ali to izvedel že na najin zaročni dan
Herbert se je mirno vzravnal.
—	I)a, draga. — to sem slišal od strica Hermana, a . . .
si
videva, kako slabo bi zamenjala, če da svoje slavno ime za neznanega njegovega." Take in še tisoč podobnih naivnosti je jeeljal v svoj i zmed e n ost i. -
Toda se laj je treba povedati, da je dami v dnu srea zelo lasftala ta osvojitev; toda v javnosti je i-
K oktobr*:
Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg: Martha Washington. Trat.
28.	oktobra:
Berengar^a, Cherbourg; Rocham-beau. Havre; Pre«. Roosevelt, Bremen; Arabic. Cherbourg. Hamburg.
29.	oktobra:
.Columbus, Cherbourg; Deutschland. Hamburg.
5.	novembra:
Pres. Harding. Cherbourg. Bremen
4. novembra:
Mauretanla. Cherbourg; I>e Graa-se. Havre.
6.	novembra:
Pittsburgh, Antwerp; Mount Clay. Hamburg.
7.	novembra:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
10.	novembra:
George Washington. Cherbourg. Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen.
11.	novembra:
Aquitania, Cherbourg.
12.	novembra:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 14. novembra:
leviathan, Cherbourg: Majestic. Cherbourg; La. Suvole, Havre; An-dunia, Hamburg.
17.	novembra:
Bremen. Bremen.
18.	novembra: Berengaj-ia, Cherbourg.
19.	novembra:
Zeeland. Antwerp; Westphalia Hamburg.
21. novembra:
Olympic, Cherbourg; Republic. Bra men.
24. novembra:
Prea. Wilson. Trst; Berlin. Bremen
Kot smrt bleda in preplašena je dvignila roki.
— Tiho. tiho, za božjo voljo, — nobene besede opravičila! Tega}?raIa komedijo odpovedi. Delala en morem čuti, — je vzkliknila ter takoj nato pohitela iz sobe. se Je> kakor <la ve rar',ina na Pohitel je za njo, a predno jo je mogel doseči, j • že zaloputnila sre5° na tem svolu' kakor da bi bi-— Jaz ne lay eni. Že davno predno si ti vedela, nam je povedal , za scboi vrata ««>jega budoarja.	'	vzvišena nad posvetno ničevost-
ie. da te hoče gospa Klavrtina sprejeti za svojo hčerko ter -ti za- Brita se je zaklenila.
Alp), onse Daud(t:
j Ko smo zvedeli, da se
poron
strie. <ja te noee gospa jvlavdina sprejeti za svojo hčerko ter ti za pustiti svoje premoženuj?. Ko si bila revna, ti nisem mogel ponuditi j svoje roke. k<r nisem imel premoženja. Ko pa .sem vedel, da si bo-i gata, si m spoznal, da s«. ue smem pot 'zati zate. Pameitni, pre vda mi in h la dn os rč ni Herbert pa je žel naravnost k tebi ter te zasnubil. Seveda ti ni izda!, da si postala medtem bogata. Naslednjega dne. I
—	le spomni s ; — bili smo zvečer v gledišču, — ko sem se vračali ž njim domov, .stan mu rekel, da bom kljub vsem poskusil pridobiti! te zase. Tedaj mi je odvrnil s hladnim smehljajem: — Prepozno.!
moj dragi. Hrita je od včeraj naprej moja nevesta. _ Opravil je drugič, se ni pravzaprav nihče ču
t^tvar brez v-ak ga pogreška v računu. Sedaj pa te vprašam: _ Kdo dil- Slavili mož. ki je bila ž njim
med nama obema je bolj obsojanja vreden?	, petnajst let poročena, je kljub da-
V očeh Urite je ugasnilo v*e življenje. Takoj nato pa je postal rovom svojega duha ali baš mor-njvii pogled zopet ja>» n.	da baš zaradi njih pošteno stokal
—	-Motiti m- moraš. Hubert ni zmožen takega ravnanja.	? po:fziikonskiin jarmom. S svojimi
Teo se je hripavo zasmejal.	-muhastimi domisleki in prenape-
—	\>aiaj njega samega! Ne more zatajiti, da sl- je zaročil ,imi ill°jam5 mu > zagrenila živ-teboj istega dne, k.) je izvedel, da -i bogata, n pa revna družabna-a	° tcm ^ vedel ves Pariz-
—	je odvrnil strupeno.	j Bilo mu je usojeno, da je v zelo
Brita -e je stresla ter se ozrla v Teona z naširoko odprtimi oč- kra<k<Mn fa-su prehodil pot slave mi. On pa ni povesil svojega pogleda, kajti vrjel je to, kar je ravnokar rekel.
jo in kakor da je že sklenila z živ-i ljenjem. nedopuščajoč liado, da
Misije prihodnjih 1
Vdova velikega moža.
in dosegel največje triftmfe — kakor je to večkrat usojeno oniin,
Brita je čitala v njegovih očeh. da ne laže in naenkrat se ji je ki Umr0 mIadi; 0UiI j<? sodela vei1"
/alt 10, kot da >) nevidna roka grabi za goltaaiee in da se podira nad njo h.ša s etio svojo lepo, ponosno srečo. Pa le za treuu«iek je dvomila nad svojim mož. m. Takoj nato ->e je sramovala tega svojega dvoma.
— Tega ne verujem! Kljub temu pa bom vprašala llerzerta. Nobel inn u kot njemu samemu bi ne vrjtJa nekaj tako podlega. In si-ditj pojdi, pro-din. Vse to si mi rekel, ker sovražiš Herberta.
Vstal je, nekoLiko streznjen in miru jši, ker je zadostil želji po osveti in hotel je podati Brrti svojo roko v slovo. Slednja
kdaj spremeni svoj sklep. Ona, ki v resnici ni bila nikdar tako mirna in zadovoljna, kakor po smrti svojega slavnega moža. je znala še jokati solze bolesti nad svojo izgubo in govoriti o njem z entu-
ziazmom. kakor o nenadomeslji-razu, in tako je preživljala s svo-' , ,- .. ' ,	,
. • i • . . , vem dragulju. Seveda je to obnašanje razpilialo ljubezenski žar
jnni petintridesetimi leti drugo mladast, če mogoče še bolj zapeljivo kakor v prvi. Razen tega ji je črna žalna obleka zelo dobro pristojala in znala se je tako iz-borno ponašati kot deloma u.smi-lj«ija. deloma zavidanja vredna žena, ki stoji pač tako zapuščena na širnem božjem svetu, toda uživa zato to čast, da nosi slavno i-me. O, k^tlio se je trudila, da utrdi slavo dragega pokojnika za v :e
mladega moža v svetle veJno bolj goreče — kratkomalo: stroga doba v.iovskega stanu je končala s poroka.
T ml a mlada žena ni nikakor prenehala biti vdova; nasprotno He je. dasi zdaj poročena; zavedala. da je vdova velikega moža. Predobro je vedela, da pomenja baš ta njena lastnost temu drugemu možu njeno največjo zaslugo in
no v kotit voza njegovih triumfov, mrko in brez radosti zrla na vse skupaj, in menda je čakala na trenutek, da se zastavi hitri dir, da vrže slučaj ta voz s tira in da bo konec triumfiranja vn radosti. Če je godrnjala čez njegove osebne ..' posebnosti, so bili vsi proti njej. S.X .Sorodniki, prijatelji, sploh vsi so
ease (s tolikokrat preklinjano sla-	*	* —	•
. .	1	J	mikavnost. Bila je starejsa od nje-
vo, ki je prej potočila toliko solz - v-, .	,
.	, . .	ga m bila zato prepneana, da se
raui nje); zdaj jo je gojila in ne-
ji rekli: "Spoštuj njegove lastno-
pa buč -m
sti in prezri njegove slabosti. To ho lastnosti ženija; ne moti ga, da
govala kakor krasno cvetko, ki tiči s koreninami v grobu umrlega in prejema iz zemlje tega groba vedno novo hrano. Zdaj smo jo lahko videli, kako je zavira v črni vdovski pajčolan obiskovala rav-natel jgledišč n založnike njene-
mora obdati z nekakšnim dostojanstvom, ako hoče ublažiti razliko v starosti. T<Kla on se ni podtikal niti nad tem niti nad čem drugim. l»il je merjen, da je vzviše-. na na.I vsak pregrešek, in zdelo se .mu je popolnoma naravno, da je
neizbrisno zagrebla v svoj spomin ga inoza. se podajala z onimi za	m.	« i ♦ • i i
.	na tako velikega moža; kot je bil
novo uprizoritev oper umrlega, s	tj * t +
. .	. ° njen prvi soprog. In da utrdi ta
temi za tisk del, ki lih je zapustil	• • -it ^ ^ •
J ^ 1 'ponižni m vee kakor skromni na-
pa je umaknila svojo ter r kla hladno:
—	Nikdar vee ti ne dam roke, če si lagal Najprvo vprašati Herberta 1 *	lastnosti menija; ne moti ga, da in še niso bila objavljena — in vse 1	•"* V ""T*	""
T-o s, > priklon:! ,„• hitro o,!,-,.	^ ^ Je v„„„ ,ako ^ i. svečano, I^J ™	T^W
Brita je omahnila ,u,z,j na ,t„l ter večkrat potegnila , J*'* 'VOJ, T, "I..Sam® ?>' * ^	—» '	'
ko preko č la	<»>olj kakor last družine, je last ce-
—	Ne, ne, — to ni res. Lagal je — ali pa se nahaja v zmoti.
je rekla gdasno predse.
Nato se je dvignila ter pričela hoditi nemirno po sobi.
Pri tem jj jKiklicala nazaj v spomin vsako po^ameiznost svojega zaročnega dne, vsako besedo, katero je Herbert izpregovoril ž njo. Dal je izraza svojemu veselju, da je konevno v^posobljt-n nuditi ji b^ezskrbijo, čeprav ponižno življenjer In to naj ji je rekel z gotovostjo v svojem srcu, da je poUaJa bogata? Ne, ue, take laži ni bil Herbert zmožen.
— Vprašala ga bom, — dames zvečer, ko se vrne domot. Ozmerjal me bo, da sem le za trenut.k izgubila svojo hladno samozavest Teo so\"raži Herberta —~ ter hoče uničiti najino srečo. To se mu ne
bo ]>osrečilo. Ive ena bes.da, mojega ljubljenega moža _ in vse bo
zopet dobro. A, ela bi bil le že doma!
Tako je razmišljala, da se pomiri, a kijub temu, je ležal na njeni duši nejasen strah, katerega se ni mogla iznebiti.
V tem razpoloženju ji je bUo nemogoče iti navzdol k g<*rpej Klavdini. Poklala je služabnika x izjavo, da se ne počuti dobro
Meei nejasnim strahom in zaupno vero je potekalo za Brito to brezkončno popoldne.
XXIII.
Herbert je hotel priti zvečer k gospej Klavdini, da odvede Brito domov. Izved 1 pa je, da sploh ni prišla doli. Stara dama ga je. vsa v skrbeh, vprašala, kaj manjka Briti. Mogel ji je le povedati, da je bila opoldne še zdrava in vesela.
Z velikimi koraki je odhitel Herbert proti vili Klavdini.
Brita mu ni prišla nasproti, kot ponavadi, da ga objama Ko je odložil vrhnjo suknjo m klobuk, je vprašal služabnika, kje je nje gotva žena in dobil ^c odgovor, da se nahaja v salonu.
j Vzdihnil je.« Hiala^/^gu, taiosa bhi 4e majliila slabost, kajti-dmigače bi iia gotoyo,. jto&lelja^.
lote, dežele, umetnosti. Saj uihee* ne ve, če niso baš one posebnosti ki jih ti označitš
i .	. . ....	.	.ujmi |>iniii«i, ni jih j
kaxor da izpolnjuje le svojo sveto	4 , . , .... , ...
dolžnost	[mojster takrat, ko ji ji» «e dvoril:
1 ^	j To poglabljanje v preteklost jo : je
Ta čas jo je spoznal njen poznej . poinlajalo najmanj za petnajst let
k,rt napake in ki f1	m°Tlldi 0n je bil -las" |in ji vrnil° sveŽ0fit
l»enik, eeprav še popolnoma nez-i mlade, lepe, obožev
in sigurnost oboževane in s preki-
jih neprestano grajaš, pripomog-	.	...	, ,
le, da je ustvaril svoja krasna de-P™1 komPoniral Je Par valekov,;pevajočimi pesmimi v nebo povz-
Ht
nt>	»r » ^

,,	j več pesmi in dve manjši operi, ki
.	j so vse izšle v zelo lepi opremi, ki
Toda ona se ni ozirala na ta do- '	. -	, ,
t pa niso bile veekrat igrane kakor bra svarila. V hiši je za zmirom ku|lIjcnc Bil je praT -e(len mož
zavladal nepc.koj; v obiliei so se	iz dobre rae^.anske> v celoti nepo_ ponavljali očitki, žalitve, ostre	,nane rodbinp in je imd precej. scene in resno se je mislilo že na	-nje premožeilje Brezmejno je ločitev - dogodek, ki bi pahnil	spožtoval genijai obr.udoval Vse slavno ime na tretjo stran časopi-	^^ ^^ kakf)r Wtja z aruge. sja; kjer so servirani vsi najno-	KVeta in ohranil 5p ves naiy. vejsi škandal. - ko je mez naen-	ni entuziazem miadega • umetnika, krat umrl.	^ako se mu je tudi zdelo, da zre Razburjenje nesrečnega zako-	nadzemsko pri kazensko so mu po-na, nemir, ki ga je izzvala posled-	kazali vdovo umrlega rao>5tra.' Biti ja moževa kratka bolezen, docela	|0 mu je ?kakor da zre vizijo, ka-nepričakovana njegova smrt, . ki	fcor da «e je muza asebno ponižala je vsaj malo osvežila prijiteljsko	k njemu. Naravno se je kar naj-čustvo, ki ga je čutila v počet k u	hitreje zaljubil v ta svoj ideal, in svojega zakona, prvi meseci osam-	ker je mlada vdova že zopet prire-Ijenosti — vse skupaj je vendarle	j3ia družabne večere, se je potru-malo vplivalo na zdravje mlade	da so ga vpeljali v njeno hišo. žene, in zdravniki so ji svetovali,	v teh prostorih, ki so še vsi nosili naj odpotuje v kopališče, da si o-	ed prej v njih bivajočega geni-pomore raztrese.	ja \n kjer si mislil (1a čutiš še v Mladi vdovi je bilo popolnoma	zraku njegov dih — v teh prost o-všeč, da ji je bilo zaenkrat ukaza-	rih je narastlo njegovo čustvo — no zapustiti javno življenje in	strast. Tu je bil mojstrov kip, tam njega zabave; izgledala je -prav	pianirio, kjer je običajno kompo-interesantno a potezo bolesti v ob-	niral; povsod pO mizah in policali
" --- - - - y	■ - i.
. t
digovane žene. Da se je stvar pozneje spremenila, je njenega drugega moža le malo zanimalo; častil jo je in oboževal — s tem, da je bila njegova last, je pač služil svoji vsekakor prav svojevrstni neči-murnesti. Najbrže je bil tudi ponosen, da si je priboril ono bitje, ki so mu neljubi vsi ti izbruhi ljubezni, in prejel tako deloma veliko in zavidanja vredno dedščino.
Bila sta čuden zakonski par in bilo je res vreelno, da si jih je človek pobližje ogledal. Nekoč sem ju srečal v gledišču. Nihče bi ne spoznal v njej žene od prej, nje, ki je bila tako tiha, skoro plaha; nje, ki je skoro zginjala v njegovi senci in na vsak način zelo temne-la poleg njega. Zdaj je seejela spredaj ob ložineui naslonu, da so jo morali vsi opaziti; in bila - je polna ponaša, če je čutila oči vseh, uprte nase.. Ljudje so govorili, da ji ožarja glavo sijaj slave njenega prvega možar, in kjerkoli se je pokazala, je spoštljivo zvenelo njegovo HBtt Njegotf - naslednik je skromno sedel za nje; bil je tak,
kakor da je vzel nase vse trpljenje sveta in z napeto pozornostjo je opazoval vse kretnje svoje go-spo.lariee, da bi bil v slučaju potrebe pri roki.
Doma je bilo to čudno razmerje bolj očitno. Spominjam se na jsoarejo. ki jo je priredila leto dni j po svoji poroki. Gospodar je hodil j med gosti naokrog, očividno ponosen in obenem malce v zadregi, ker jse je eel a ta dobra družba zbrala v njegovem salonu. Soproga je bi-!la utrujena, glelala melanholično in bila ta večer vdova velikega moža, kakor si je popolnejše ne da misliti. Pri tem je na nekak poseben način zrla nanj preko rame in mu dejala: "Moj ubogi prijatelj" (tako usmiljeno in pomilje-valno), ali pa ravnala ž njim tako z visokega in mu očitala: "Še dolgo nisi tako dober, kaokr je bil on." Kraj sebe je zbrala krog sla-rih prijateljev in znancev, ki so j bili vsi priče mojstrovih uspehov i ift triumfov. Z njimi se je pogovar jjala kakor majhna deklica. Moj I Bog, saj so jo poznali vsi še ta-|brat, ko je bila niladla. Skoro vsi so ji rekli "Anais" kakor so jo klicali kot otroka. Bilo je kakor pri pogrebščini in ubogi mož se je spoštljivo približal in udano poslušal slavospeve svojemu predhodniku. Govorili so o onih veličastnih premijerah, o onih večerih, ki so vedno potekli v slavo velikega moža; spominjali so se njegovih posebnosti, njegovega načina dela i in da. je takrat, kadar mu je manj-, kala .inspiracija, morala sesti k j njemu njegova žena. — "Saj se !še spominjate, Anais?" ! Potem so govorili o onem času, j ko so nastala skoro vsa njegova j najlepša" elela, posebno "Savona-|rola," ona krasna opera z velikim dvospevom. ki se poje pri luninem svitu ob duhtenju cvetlic in slavčevem petju. Neki entuziast je zaigral na piano to mesto in ginjenost je bila vsesplošna- Pri zadnjih notah tega lepega kosa si je hišna gospodinja morala obrisati oči. "Preveč!" je rekla. 'Preveč hudo me gane. Nikdar nisem mogla poslušati tega odstavka brez solz." Zdaj so se truelili stari pokojnikovi prijatelji krog nesrečne vdove, ji izrekli svoje soža-Ije in j po vrsti zagotavljali svoje globoko sočutje — kakor pri pogrebu. Proseče so ji stisnili roko in ji šepetali: r*Le mirno, A-nais! Pogum^in mir!"
In najbolj sinešno pri vsem tem je bilo, ela je stal drugi mož poleg žene, da je bil globoko ganjen in da jo je z drugimi vred tolažil in ! ji izrekel sožalje.
"Ka/kšen genij! Kakšen genij je bil!" je dejal in si obrisal oči.
Bilo je res ganljivo in vendaT tudi tako neskončno komično.
KOJAK1, NAROČAJTE SE NA GLAS NAHODA * NA^V^CJ) SLOVENSKI DNEVNIK V ZDBUZENIB TJEZiTOHT"
25.	novembra:
Mauretanla. Cherbourg; Rooliam-beau, Havre.
26.	novembra:
Albert BalUn. Hamburg.
28. novembra: •
Homer.c. Cherbourg. Shiffren. Havre; America. Hremen.
1.	decembra:
Muenchen. Cherbourg, Hrerm-n.
2.	decembra:
Aquitania. Cherbourg: Pe Hrats«, Havre; Arabic, lluml>|rg .
3.	decembra;
Thuringia, Hamburg.
5. decembra:
1-eviaihan, Cherbourg: rarit .Havre: Majestic. "Cherbourg: Martha Washington. Trst.
9.	decembra: '
Btrengaria. Cherbourg.
10.	decembra:
Luetzuw, Kremen.
12.	decembra:
Homer c. Cherbourg: 1-1	Savoie,
Havre; «;fH>i-~e Washington.	Oit-r-bourg. Bremen.
13.	decembra:
Columbus, Cherbourg, Bremen.
16.	decembra:
Mauretanla, Cherl-ourg.
17.	decembra:
Mount Clav, Hamburg .
19. decembra:
Amlania, Hamburg
22. decembra:
Rochanibeau, Havre.
26. decembra:
Paris, Havre: Cleveland. Hamburg; PreB. H<iosevelt. Br»-iuen.
28.	decembra:
Majestic. Cherbourg.
29.	decembra:
iu-r:iii, Cherbourg. Premen.
31. decembra:
\V <*st|ihuU;i, Hamburg,
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor J* namenjen potovati atari kraj, Je potsebno, da j« o; uuičnu pouč-en o potuib Ustlb ur* Uaal ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki ram Jih nnona dati vsled na^e dolgoletne Uku&tij« ?am bodo goto v u » korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki imajo kabina tudi ▼ ID. raaredn.
■a»a »MtaUke yeatev*
ki je stopila t veljavo a 1. Julijam UD24, amnorejo tudi uedrftt«vljiu. dobiti dovoljenja us tati v domovi* eno leto ln ako potrebDo tudi delj coaadevna dovoljenja Izdaja geo> ralnJ DaselnlSkl komisar v Wash tngtun, D. C. ProSoJo za tako do »oljenje se lahko napravi tudi Vew Torku pred odlikovanjem te •• poilja prosilru v stari kraj gl< som nanovejAs odredba.
KAKO DOBITI SVOJCB IZ 8TASEGA KRAJA
Kdor Beli d obla sorodnika si •vojea la starega kraja, naj aaart prej plSe n pojasnila. Is Jngosla vlja bo prlpuSčenlb v prlbodnjU treh letih, od I. JuUJs 1924 napre vaako leto po «71 priseljenec«
Amerlfid državljani pa aamorsj dobiti sem Eene in otroke do IS 1» ta Drea, da bi bili Itetl v kvoto T rojene osebe ae tudi na Utejejs kvoto. Sta riši ln otroci od 18 a 21. leta ameriških driavljanoi » tmajo prednost v kvotL Pilita s pojasnila
Prodajamo v osne liste ss vsa pr* (a; tudi preko Trsta ss more J a is goslovanl sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
92 Cortlandt at.. Now York
MO.*KII ZaMItlt« Pr.« »Iti^i.
JBB5BSE^=
Nabavite ai najboljio taJUti PREPRE*_BA u MOaKf Vallka tubaSbc. Kit <4'a) 81 Vri Icktfurji aH Saa-Y-Kit Dept; B •t BMkaun St.. Mew T ark __oVroIrlr«
Prav vsakdo—
Kdor kaj IM) Kdor Iekj ponuja; ledor kaj kupuj«; Kdor kaj prodaja; prav fiakdo priznava, da imajo čudovit uspok —•
MALI OOUUU
f "01 a ■ II a r • d a '
Pozor čitatelji.
Opozorit« trgoroo ta » brtnike, pri katerih kupa Jate ali naročate in ate e njik postrežbo aadovoljm da oglašujejo t listu "Gla* Varoda". 8 tem boeW
■m..