XX. glavna skupščina ,,Zaveze" v Gorici dne 6., 7. in 8. septembra t. 1. (Dalje.) 0 ,,ZaTezinib." listih. „11 čiteljski Tovariš". Poroča upravnik tov. A. E a p e. Naročaikov ima BTovariš" 1250, plačujočih 1070 drugi so brezplačni. Tu seveda niso všteti učit. pripravniki, ki dobivajo v Ljubljani 100 izvodov, v Mariboru 10, v Kopru 15 in v Oelovcu 5 izvodov. Stanje BTovariša", je slabo. Prosim, poslušajte proračun: Upravništvo ima izplačati vsako leto: tiskarni 8140*30 K za znamke 1352*— „ drugi stroški 1918-60 . Skupaj . . . 11410-90 K Upravništvo bi imelo dohodkov: naročnine, če bi plačali vsi n a - r o 6 n i k i brez izjeme . . . 8560*— K inserati, če bi plačali vsi, ki inse- rirajo, okroglo 2500'— , Skupaj . . . 11060-— K Oe primerjamo stroške . . 11410 90 K z dohodki, 11060-— „ se kaže vsako leto .... 350*90 K izgube. Pritegnimo k tej izgubi še stari dolg 804654 K, ki sem ga prevzel v obeh tiskarnah, t. j. t ..Narodni" in BUčiteljski", ter ga zaradi zgoraj navedene letne izgube ne morem nič pokriti, potem vidimo, da ima BToyariš'1 8397-44 K dolga, ki se bo večal z vsakim letom za zgoraj navedeno i z g u b o, ki bo pa gotovo še večja, zakaj letos sem izterjal precej starega dolga, kar t prihodnje ne bo. Del. A. G e r m e k : Naj stavi poročevalec konkretne predloge! Del. K e 1 e : BUčit. Tov." je vzorno urejevan, zato naj plačamo naročnine po 10 K na leto. Del. G n u s : Boji se tega. Zvišana naročnina bo slabo vplivala in zmaDJšala število naročnikov. Prejemki. Del. G a n g 1: Naročnine ne smemo zvišati in obsega ne zmaDJšati. Vsi nasi somišIjeniki, zlasti socialni odseki, morajo skrbeti, da se razširi list tudi na neučiteljske kroge in da dobe čimveč inseratov. Kdor je v naši organizaciji, mora biti naročnik listu iu delorati za njega razširjenje. Del. P e a e k zagovarja mnenje tovariša Gangla in predlaga: I. Učiteljstvo naj podpira ,,Zveze narodnih društev na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in Kranjskem" ter naj zabteva, da Zveze vplivajo, da si udružena društva naroče BUčit. Tov." II. BZaveza" naj izda tiskane pozive na občinstvo, da se naroče na ,,Zavezine" liste in da naj inserirajo v naših listib. Take pozive naj razpošljejo učiteljska društva v svojem okrajus pripombo, da bo učiteljstvo kupovalo, ozirotna podpiralo le tiste trgovce, obrtnike, gostilničarje, ki bodo naročeni ua ,,Zavezine" liste in ki bodo inserirali v njih. (Sprejeto.) V debati so še govorili tovariši T o man, Kutin , Hreščak, Gnus, Luznar,Kelc, Pesekin poroževalec, nakar sta bila sprejeta njegova predloga : I. BUčit. Tot." se plačuje naprej, in sicer vsaj četrtletno, inače se vsakemu ustavi. II. Z novim letom se ustavi nTovariš-* Tsem, ki niso poplačali vsega starega dolga in niso plačali četrt leta naprej. Na pisma in obljube se ne ozira. Denarni promet. Sprejet je bil tudi predlog tovariša Z a j c a : Brezplačni izvodi naj se določijo v sporazumom z uredništvom in upravništvom. Del. Š e g a predlaga: I. BUčit. Tov." naj ne prinaša niti notic razpisov onih služb, ki jih c. kr. okr. šol. sveti nočejo plačati kot inserate. II. ,,ZavezaH se obrni potom okrožnice na posamezna okraj. učit. društva, da oiia pritisnejo na posamezne c. kr. okr. šol. svete, da bonorirajo razpise posameznih služb. K predlogu so govorili tov. K e I c , Pesek, Strelec, Zajec, predsednik in Š e g a. Sprejeta sta bila predloga tovariša Šege. BPopotnik." Poroča upravnik tov. Fr. Luznar: BPopotnik" se tiska v 950 izvodih, naročnikov ima 700. Dohodkov je 4200 K, stroškov 3900 K, torej je list aktiven. — Apeluje na vsestransko podporo učiteljstva in drugega občinstva. BZ v o n č e k." Poroča upravnik tov. L. J e 1 e n c : BZvonček" se tiska v 1400 izvodih, naročnikov pa ima 1072. Dobodki so znašali 4726 K 57 h, stroški 4449 K 24 h, torej ima list prebitek. — Skrb učiteljstva je, da se izdatno dvigne število naročnikov tega krasnega mladinskega lista. Račnn ,,Zaveze avstr. jugoslor. učlteljsklh društer" t letu 1907. Poroča blagajnik tov. Fr. L u z n a r : Izdatki. Račun blagajne: Gotovina dne 31.decembra 1906 Račun društvenine: Vplačana za prejšnje leto . . . Vplačana za tekoče leto . . . Račun «Banke Slavije" . . . . Račun daril * . . Račun listov: ..Zvonček"  h K 140 1176 20 46 1316 2036 50 547 3996 27 20 54 66 67 1. 2. Račun potnin: Upravni odbor  Vodstvo  Reprezentacija v 1. 1906 . . . Reprezentacija v 1. 1907 . . . Račun nagrad: Predsedniku  Tajniku  Blagajniku  Račun tiskovin  Račun zavezinega zborovanja v Radovljici  Račun uprave  Račun blagajne: Gotovina dne 31.decembra 1907 162 152 401 404 20 70 35 120 — 120 100 K 1120 340 46 285 538 1665 3996 25 20 89 74 59 67 Aktiva. Bilanca. Pasiva. 1. 2. 3. 4. Racun blagajne: Gotovina dne 31.decembra 1907 Racun hranilnicnih vlog: DeleZ hranilnice in posojilnice MUc!it. konvikta" 5°/o dividenda za 1. 1906 . . . 5°/o dividenda za 1. 1907 . . . Racun drustvenine: Zaostala Clanarina  Racun listov: BPopotnik": Prebitek 1. 1906 . K 440*70 Dobieek 1. 1907 . „ 666*79 MU-fiteljski Tovaris"": Prebitek 1. 1906 . K 500*07 Prebitek 1. 1907 . K 2309*02 ,,Zvoncek": Oddanih 1.1907 K 547.66 Prebitek 1.1906 „ 161*39 386*27 Odpis vsled izgube 1907 K 308*94 K h 50 2 2 1107 2809 77 — 50 50 49 09 33 K 1665 55 99 h 59 40 3993 91 5813 90 1. 2. Racun zasebnih posojil: Dolg koncem leta 1906 . . . Racun glavnlce: Cisto premofenje 31. dec. 1906 Cisto premozenje 31. dec. 1907 K 1093 4420 h 33 57 K 300 5513 5813 h 90 90 Tolitev pregl. ražunoT. Za pregledovalee računov so bili izvoljeni na predlog tov. Gnusa K. K v e d e r , A. G e r m e k in Fr. J u v a n e e. Določlte-r letnlh doneskov in druge zadere. Na predlog blagajnika Luznarja ostane letnina ista kot je bila v preteklem ]etu. — Nato določi delegacija po poročilu tov. Š e g e vzpored za glavno zborovanje. — Tov. D i m n i k predlaga, naj se prepusti določitev kraja in časa XXI. glavne skupščine nprav- nemu odboru. Volltve. Oddanih je bilo 79 glasovnic. Za predsednika BZaveze" je bil izvoljen enoglasno tovariš L. J e 1 e n e (plo- skanje), za prvega tajnika tov. Drag. C e s n i k, za blagajnika pa tov. Fran L u z n a r. — Upravni odborniki za Kranjsko so tov.: Juraj E e ž e k , Jakob D i m ii i k in Iran Š e g a ; za Štajersko tov.: Fran K o e b e k , Anton G n u s , Ivan S t r e 1 e c ; za Primorsko in Goriško tov.: Anton B e r g i n e c , Ignacij K r i ž m a ii, Ivanka Sabadinova. — Po BZavezinibu pravilih sta v odboru še urednika M. J. N e r a t in E. G a n g 1. S to izvolitvijo je jugoalovansko avstr. učiteljstvo pokazalo, da zaupa dosedanjemu vodstvu popolnoma, ker ve, da edinole v skupnosti in vztrajnosti dospe do svojega vzvišenega smotra. — Z združenimi močmi krepko naprej! Predlogi in nasTeti. Tovariš E. G a n g 1 utemeljuje sroje predloge: I. Socialni odseki okrajnih učiteljskih drnštev imajo nalogo, da popolnoma nepristransko in verodostojno preiščejo vsak slučaj diseipliniraDJa ali preganjanja vsakega učitelja in rsake učiteljice v svojem okraju. II. 0 vsaki taki preiskavi je sestaviti soeialnemu odseku strogo natančen zapisnik, ki ga je z vsem obtežujočim ali zagovarjajočim materialom poslati vodstvu BZaveze" ne da bi to posebe prosilo zary. III. Vodstvo ^Zaveze" sme tudi javDOsti, t. j. javnim osebam, časopisju, korporacijam nasproti razpolagati s priposlanim gradivom, kadar in kakor se mu zdi to primerno in koristno. IV. Ti sklepi so vsestransko o b v e z n i. Predlogi so bili sprejeti z odobravanjem Tov. A. P e s e k predlaga: I. V okviru naše organizacije naj se ustanovi pomožen sklad v podporo obolelim učiteljem in učiteljicam. II. Na Štajerskem, Kranjskem in Primorskem naj se ustanovi po eno društvo nPripravniški dom", ki naj podpira učiteljiščnike in skrbi za učiteljski naraščaj. III. Ustanovi naj se jubilejsko društvo BDom in šola", ki bi dajalo društvenikom za dološeni prispevek vsak mesee list nDomače ognjišče" in še 2 ali 3 knjige enkrat v letu. Namen društva naj bi bil, delovati za stik med domom in šolo ter nuditi narodu zdravega, poučnega in zabavnega čtiva, da se povzdigne naše ljudstvo na višjo stopnjo naobrazbe. Sprejeto s pristavkom, da naj o tem razmišlja upravni odbor. Silrestrov referat. Tov. S i 1 v e s t e r je nato referiral o temi BNarodnonapredno učiteljstvo in klerikalizem-*. — Eeferat prijavimo v celoti. S tem je bil dnevni red zborovanja delegacije izčrpan. Tov. predsednik zaključi zborovanje. (Klici: Zivio predsednik!) Koncert t hoteln ,,Jelen". Naravnost impozanten je bil koncert, ki ga je priredilo združeno učiteljstvo goriškega okraja istega dne ob 8. uri zvečer na vrtu hotela BJelen". Udeležba je bila tako velikanska, da so bili obširni prostori botela natlačeno polni in da je veliko ljudi moralo oditi zaradi pomanjkanja prostora. Tolike udeležbe še ni imela slična prireditev v Gorici. Vse točke, tako pevske kakor tudi godbene, so se vršile v popolno zadovoljnost vsega občinstva, kar je pričalo navdušeno ploskanje po vsaki točki. BNazaj v planinaki raj!" so morali ponoviti. Pevske točke je vodil s priznano spretnostjo in s finim umetniškim razumevanjem tov. Al. V r č, nadučitelj v Kanalu. Vsa čast njemu in njegovemu vrlemu zboru! — Gmotni in moralni uspeh je bi povsem povoljen. (Koneo.) Donesek k poglavju ,,Napadi na učiteljstvo". Navajamo samo gola fakta, kakor jib objavlja ^Slovenec" v številkah 205, 206, 207 in 208 z dne 7. do 11. sept. t. 1. »Slomškova zveza" je dne 6. t. rn. zborovala v Boh. Bistrici. Udeležil se je zborovanja tudi dr. L a m p e. V MSlovencu" čitamo (štev. 205): Dr. Lampe prinaša pozdrave odsotnega deželnega glavarja, pozdrari zborovalce v imenu S. L. S., pa tudi v imenu deželnega odbora. To zdaj lahko storimo, pravi g. govornik, včasih pa ni bilo tako. Naša stranka je vedno z zanimanjem zasledovala gibanje nSlomškove zveze", ki naj zbira v svojem okrilju najboljše moči. Ta organizacija naj pokaže, kam se imamo mi obrniti. Dežela je dolžna krščanskemu učiteljstvu dati, kar mu gre. Toda povdarjam, samo temu v polni meri, ki vzgaja mladino r pravem krščanstvu. Oni pa, ki so sovražni Ijudstvu, naj ne pridejo, da bi jim dežela dala, česar oe sme in ne more. Za nSlomškovo ZTezo" bomo vsikdar delali, s tem je naše stališče pojasnjeno. Želim, da bi BSlomškova zreza" napredovala in rastla po solidarnosti in notranji organizaciji. Želira pa tudi, da bi bilo med nami in med člani več stika, da se spoznamo in da ob pravem času moremo storiti i mi svojo dolžnost. Bodite po- gumni to nič ne stane, pač pa mnogo koristi. Pogum je tista stvar, ki vse premaga. če vas doslej niso pogazili, vas tudi v pribodnje ne bodo. — Komentar k tem besedam naj si napravi vsak sam 1 * * Dne 8. t. m. so zborovali klerikalci v Mirni na Goriškem. Govoril je tudi znani Terseglav, in sicer, kakor poroča BSloveneC (štev. 206), tako : Kulturna bodi naša organizacija s tem, da konkurira z nasprotniki na vseh poljih prosvete : znanstvu, umetoosti, oiganizaciji itd. To več izda kot dokazovanje po knjigah. Kulturna bodi tudi na ta način, da pripraTi nasprotnike, zlasti liberalno učiteljstvo, ki trpi na tem, da je prenizko za visoke ideale krščanstva, do tega, da se bodo več učili, da se jim bo dušno obzorje razsirilo ! Kulturni boj nikoli ne poneba — veliko bomo dosegli, Łe vsaj to dostžemo, da se bo bil na obeh straneh pošteno in načelno. Bodi mirenski mladeniški shod prvi slovenski protest proti zborovanju liberalnega učiteljstva v Gorici. Zato predlaga govoruik sledečo resolueijo proti liberalnemu učiteljstvu : »Mladeniči, mladenke in možje iz cele Goriške, zbrani na stotine na mladeniškem tečaju v Mirni pri Gorici, • protestirajo proti sklepom in resoluei.jam svobodomiselnega u6iteljstva v Gorici, ki se je ondi postavilo očito nasproti idealom krščanske in ljudeke vzgoje, protestira pa ogorčeno tudi proti šolskim oblastem, ki, mesto da bi bila nepristranska, zapostavljajo krščansko misleče u6iteljst?o za svobodomiselnim. .Mladeniški shod izjavlja, da bo vsak posameznik v mladeniški organizaciji, kar je v njegovih močeh, delal na to, da onemogoči z bojem z vsemi sredstvi, ki so za to Da razpolago, delovanje protikrščanskega učiteljstva v šoli in izven šole." Interesantno je, da so prej protestirali proti našim sklepom in resolucijam, preden so jim bile ziiane. Drugič pa so protestirali tudi proti temu, o čemer v Gorici nismo goforili. Smešno ia budobno ! > * * • V isti štev. BSlovenca" čitamo, da je govoril na zborovanju nSlomškove zveze" tudi J a k 1 i č ! Dejal je : Kako je pri nas na Slovenskem ? Tudi na Kranjskem je velik del učiteljstva v taboru tistih strank, ki imajo v načrtu razporoko, razkristijanjenje človeške družbe, svobodno šolo itd. Mislim, da govorim po volji in po srcu vseh, če rečem : Ljudje, ki imajo tak program, naše mladine ne morejo vzgajati, naj tudi pravijo, da so kristjani. — Ti učitelji, ki sem jih označil zdaj, so združeni v BZavezi jugoslovanBkih učiteljev", katera je svoj čas izjavila, da je privesek stranke BSlovenskega Naroda". Lani so imeli ti možje v Eadovljici sbod ter so naravnost izjavili, da hožejo svobodno šolo, t. j. šolo, kamor bi duhovnik ne imel vstopa. Tudi na današnjem zborovanju v Gorici bodo najbrž isto ponavljali in zahtevali. — Po tem, kar sem vam razložil, boste, cenjeni zborovalci, lahko izprevideli, kako velik je razlofcek med današnjim učiteljstvom, in kolika škoda v dušnem oziru nastane lahko za vaše drage otroke, 6e bi jib učil in odgojeval učitelj, ki je.protiverskega mišljenja, ki boče, da bi se krš&anski nauk odtrgal mladini. Dolžnost naših somišljenikov je, da povsod podpirajo učitelje krščanskega mišljenja, ki so v ^Slomškovi zvezi". Višji krogi jim niso naklonjeni; če bodo pa spoznali, da je ljudstvo ob strani Slomškarjev, bodo tudi ti izpregledali in izpremenili svoje mnenje. — Vpliva na šolo doslej niste dosti imeli, a imeti ga morate. Vi zidate šole, vi plačujete stroške, vpliva pa vam niso dosti pripuščali doslej. To razmerje je nezdravo. Spodobi se, da imate pri naatavljanju tistih, ki jih plačujete, tudi besedo in mo6. Poslanci S. L. S. bomo skušali te nezdrave razmere odpraviti in ljudstvu dati več pravic, dobrim užiteljem pa primerne plače. Onemogočiti je treba, da bi taki učitelji, ki so aasprotni težnjam naše stranke, ki se družijo s protiverskimi strankami, sodelovali pri vzgoji naše deee, da bi bili vzgojitelji otrok krščanskih ataršev. — Tudi k tem besedam naj si napravi ko- mentar vsak sam 1 * * * BKmečka zveza za ljubljansko okolkso" je zboroyala dne 8. t. m. Dr. Maiiring, župnik na Igu — prosimo : dr. M a u r i n g I 11 — želi glasom BSlovenca" (štev. 207) nekaj pojasnil zaradi bremen za šole, zlasti z ozirom na šolo la Igu, kjer se je ustanovil 4. razred proti volji krajaega šolskega sveta, občini naložilo stroškov, sedaj pa 4. razreda ni, ker manjka otrok; saj imajo še sicer poldnevni pouk. Opozarjatudi.na obnašanjenekaterihučiteljev, kine izvršujejosvoje visoke dolžnosti, ampak so bolj podobni špijonom ; to so grobokopi kmečkega stanu. (Prosimo : dr. Mauring opozarja — na obnauacje !) Dr. Šusteršič kot član deielnega šolskega sreta pojasnjuje, da je deželni šolski svet bil dosedaj v liberalnih rokah. Vsak liberalni uči- telj, že je bil tudi oajmanj vreden, je našel pri deželnem šolskem svetu k a z n i v o za - s 1 o m b o in potubo. Ti učitelji nimajo smisla za versko-nravno vzgojo mladine ; na- mesto da bi se pečali s tako vzgojo, agitirajo za liberalno stranko, zraven pa upijejo, da so slabo plačani. Za oštarijo pa imajo vedno de- narja . . . (Strašno lepo in fino!) Ta stvar se je sedaj nekoliko spremenila. Sedaj sta v de- želnem šolskem svetu dva pristaša S. L. S., ki bosta za to skrbela, da se vetrič obrne. — Zadnjič se je pripetilo, da je deželni šolski svet Dekega učitelja, kateremu se nobenega otroka več v roko dati ne sme. ker se je vedel na tak način, da je šolske otroke naravnost kvaril (pogoTarjal se je z osemletnimi dekli- eami o stvareh, o katerih je mene sram, da bi govoril z vami možmi), — in tega učitelja deželni šolski svet ni sklenil odstariti, amp«k da se ga premesti. Govornik je euemu gospo- dov, ki je glasofal za tako milo kazeu, rekel: Vi svojega otroka temu učitelju gotovo ne za- upate niti pet minut. In dotičnik je molčal. — Mi sino predlagali, da se tega učitelja od- pusti iz službe, a smo propali za en glas. Sieer pa še knjige in spisi v tej stvari niso skle- njeni. Deželni šolski svet se je obrnil do okr. in krajnih šolskih svetov, kdo bi tega učitelja hotel sprejeti, in liberalni šolski sreti so ga odklonili. (Po katerib zakonitib določilih paje tako postopanje dopustno ?) Da se te razmere  zboljšajo, je potrebno, da mi v prihodnjem de- želnem zboru sklenemo tak šolski zakon, kakor ga imajo na Nižjem Avstrijskem, da dobi imenovanje učiteljev tisti v roke, ki jih plača. Bodite čisto mirni : kakor hitro mi prevza- memo gospodarstvo v deželnem zboru, če bo pri prihodnjih volitvah kmečko ljudstvo složno, napravimo v tem oziru red. Kar je poštenih učiteljev, če tudi so liberalni, ako store svojo dolžnost, njim se ni ničesar bati; pač pa tistim razposajeiim elementom, ki jim ni za blagor našib otrok, ki nočejo pojmiti, da so otroci naš najdražji zaklad, prihodnjost na- roda. — No, kakor se ?idi, ne bo tako hudo, kakor bi rada Lampe in Jaklič ! * * • V 208. štev. piše BSlovenec" : Vsi štirje goriški okrajni šolski nadzorniki so se udeiežili skupščine BZaveze" v Goriei. Mi tem štirim gospodom le čestitamo na dobrem teku, s katerim so povžili »predavanje" črnovrškega u6itelja Sihestra • Bklerikalizmu". če bi jim bila ta dika slovenskega liberalnega učiteljstva povrh prebrala še svojo Sedno disciplinarno preiskavo, potem bi se bil gotovo dobri okus teh štirih gospodov okrajnib šolskih nadzornikov pokazal v še lepši luči. Kakor se vidi, se štirje okrajni šolski nadzorniki dobro počutijo v Silvestrovi družbi. — Dostavljamo: Pri Silvestrovem predavanju ni bilo nobenega uadzornika. Eoga pa bodi sram, to se bo videlo takrat, ko objavimo Silvestrov referat. Sklepamo : V štirih zaporednih številkab je napravil ,SloveHec" učiteljstvu dovolj usluge. Vse v čast božjo I