1061 Izvirni znanstveni članek/Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 83 (2023) 4, 1061—1070 Besedilo prejeto/Received:09/2023; sprejeto/Accepted:09/2023 UDK/UDC: 159.9: 343.542.1 DOI: 10.34291/BV2023/04/Erzar © 2023 Erzar, CC BY 4.0 Tomaž Erzar Pasti spletne pornografije in pasti raziskovanja pornografije Traps of Internet Pornography and Traps of Its Researching Povzetek: V prispevku predstavljamo nekatere težave, povezane z definiranjem, merjenjem, interpretacijo in navajanjem učinkov, ki jih ima gledanjepornogra- fije in spletna spolnost na različne populacije v današnjem s širokopasovnim spletom povezanem svetu. Pri tem opisujemo številne negativne posledice tega vedênja in z njim povezane težave v osebnem in medosebnem funkcioniranju. Predstavljena je vsebinska in metodološka analiza osmih pogosto navajanih študij, ki naj bi potrjevale pozitivne učinke pornografije. Rezultati naše analize kažejo, da tej opredelitvi ustreza samo ena študija, ki povzema mnenja in vedênje dela mlajše, zainteresirane študentske populacije, medtem ko večina preostalih študij izkazuje nasprotne učinke. Izsledki analize so interpretirani v luči razumevanja rabe spletne pornografije kot procesa, ki se začne s sprejema- njem zavajajočega prikazovanja spolnosti in se pogosto konča z zasvojenostjo. Ključne besede: spletna pornografija, definicija, negativni učinki, pozitivni učinki, metodologija, zavajanje, zasvojenost Abstract: In this article, we present some of the problems of defining, measuring, interpreting, and citing the effects that viewing internet pornography and on-line sexuality have on different populations in today’s broadband-connected world. We describe numerous negative consequences of this behavior and related pro- blems in personal and interpersonal functioning. Follows a methodological and substantive analysis of eight often cited studies which are said to confirm the positive effects of pornography. The results of the analysis show that only one study, which summarizes the opinions and behavior of a part of the younger, self - -selected student population, fits this description, while most of the other studi- es confirm the opposite effects. The results are interpreted in the light of under - standing the internet pornography use as a process that begins with accepting deceptive presentation of sexuality and often ends with addiction. Key words: internet pornography, definition, negative effects, positive effects, me- thodology, deception, addiction 1062 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 4 1. Definiranje pornografije Nedavna raziskava je ugotovila, da raziskovalci pornografije uporabljajo dve različni definiciji – eno pri empiričnem raziskovanju (»spolno eksplicitne vsebine, katerih namen je vzburjanje«) in drugo v humanistiki (»kulturno, geografsko in časovno pogojeni konstrukt, ki ga narekujejo oblastne skupine v institucijah zaradi nadzo- ra nad kroženjem vednosti in kulture«) (McKee idr. 2020, 1088). 1 Nenavadno in pomenljivo je, da sta definiciji brez skupnega imenovalca: na eni strani vedênje in učinki tega vedênja, na drugi morala oz. družbeni pogoji, v katerih se neko vedênje dojema kot moralno sporno. Opredelitvi tudi ne upoštevata razlike med prikazani- mi vsebinami, razlik med spoloma in ne čustvenih vidikov – ti so povezani s tem, da pornografija prikazuje prekoračitev tega, kar imajo ljudje v neki kulturi za za- sebno, spodobno in moralno. Posledice nedorečenega definiranja se odražajo v raziskovanju učinkov spletne pornografije. Uporaba različnih metodologij in mer- jenj že več desetletij otežkoča kvantificiranje, primerjanje in integracijo rezultatov (Marshall in Miller 2019, 175). 2. Negativne posledice pornografije Ne glede na omenjene težave z definiranjem pornografije so dosedanje raziskave nedvoumno potrdile številne negativne posledice ogledov spolno eksplicitnih vse- bin tako za posameznike kot za pare, s poudarkom na škodljivih posledicah za mla- de. Analiza študij iz obdobja 1995–2015 o uporabi pornografije med mladostniki je pokazala, da pornografijo gledajo zlasti fantje v času razvite pubertete, ki iščejo vznemirjenje in imajo doma šibke ali problematične odnose (Peter in Valkenburg 2016, 517). Kljub omejitvam dostopa mladi do pornografskih vsebin pridejo zlah- ka, kar ima lahko številne izkrivljajoče, zlorabljajoče, travmatične in zasvojitvene posledice. Mlade k spletnim ogledom običajno pritegnejo povabila, ponudbe ali zavajajoči oglasi. Raziskave kažejo, da lahko ogledi v možganih mladih oseb pusti- jo trajen vtis, ki ga opisujejo s čustvi, kot so gnus, šok, osramočenost, jeza, strah in žalost (Brown in Wisco 2019, 11). Raba pornografije se v korelacijskih študijah povezuje s popustljivo držo do spolnosti, izrazitejšimi spolnimi stereotipi, pogo- stnostjo spolnih odnosov, priložnostno spolnostjo in tudi spolnim nasiljem – tako v vlogi storilca kot žrtve (Yunengsih in Setiawan 2021, 3). Raziskava na vzorcu 804 mladostnikov v severni Italiji je na primer razkrila povezavo med aktivno in pasiv- no nasilno, nezaželeno spolnostjo ter ogledi pornografije. Posebej pri dekletih je izstopala izrazita povezava med ogledi pornografskih filmov in pasivno nezaželeno spolnostjo (Bonino idr. 2006, 17–19). Šele v zadnjih letih so raziskovalci poleg korelacij med pornografijo in škodljivi- mi posledicami dokazali tudi vzročne povezave. Ugotovljeno je bilo, da množični mediji na spolno socializacijo vzročno vplivajo s sugeriranjem spolnih scenarijev, 1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega dela pri programu „Religija, etika, edukacija in izzivi sodobne družbe“ (P6-0269), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 1063 Tomaž Erzar - Pasti spletne pornografije in pasti raziskovanja pornografije ki jih aktivirajo med vzburjenjem ali ob izpostavljenosti spolnim namigom in hkra- ti prispevajo k uporabi scenarijev v spolnih situacijah (Wright 2011, 373). Posledice zlorabe pornografije v mladostništvu se izrazito pokažejo pri odraslih uporabnikih: popačeno dojemanje odnosov in spolnosti, razvrednotenje poroke, monogamije, intimnosti in starševstva, minimaliziranje in opravičevanje spolnega nasilništva ter povečano tveganje za spolno odklonsko in nasilno vedenje (Man- ning 2006). Raba pornografije škodljivo vpliva na pare v intimnih zvezah: ogroža ekonomsko in čustveno stabilnost zvez, zmanjšuje zadovoljstvo s spolno intimo; poleg tega ogledi pornografije vzbujajo občutke prevare in izdajstva (Schneider 2000a; Wright in Tokunaga 2017, 10). Pri ženskah, ki so vedno znova izpostavljene podobam popredmetene spolnosti, se povečuje možnost, da tudi same sebe do- življajo popredmeteno (Fredrickson in Rogers 1997, 177). Odnos staršev do por- nografije posredno negativno vpliva na njihove družine in otroke: ogroža otroko- vo dobro počutje, spodkopava stabilnost zakonskih in družinskih odnosov ter po- večuje tveganje za izpostavljenost spolno eksplicitnim vsebinam in/ali vedenju pri otrocih (Taylor 2018). Pogosta uporaba pornografije v odraslosti je povezana s spolnim fantaziranjem, tveganim spolnim vedenjem, obremenjenostjo s spolnimi vsebinami, nezadovoljstvom zaradi prepogostih ogledov, stisko zaradi čedalje bolj grobih in nasilnih vsebin ter zasvojenostjo (Vogels in O'Sullivan 2019, 660). V fenomenološki študiji, izvedeni v Avstraliji in ZDA na podlagi polstrukturiranih poglobljenih intervjujev s 13 moškimi, starimi od 21 do 66 let, ki so bili po lastnih besedah zasvojeni s pornografijo, so ti gledanje pornografije dosledno opisovali kot problematično in škodljivo (Hanseder in Dantas 2023, 19). Večina udeležencev kljub neželenim učinkom ni bila zmožna prenehati. Pogosto so poročali o posto- pnem povečanju uporabe in ogledih vedno novih ali vse bolj šokantnih vsebin. Pornografijo so opisovali kot mehanizem za pobeg ali za spopadanje z negativnimi čustvi ali dolgočasjem. 3. Globalna razširjenost pornografije Pornografija in njeni ogledi so v sodobni spletni kulturi izjemno razširjeni; oboje je prikazano kot normalno, zabavno, sproščujoče, prostovoljno – to pa je v popol- nem nasprotju s tem, kar vemo o škodljivih, dolgoročnih posledicah ogledov in zlorabah v pornografski industriji (Dines, Jensen in Russo 1997). Pornografija je prisotna na 12 % vseh spletnih mest; vsako leto si ta mesta ogleda približno 69 % moških in 40 % žensk, pri čemer je treba upoštevati, da so vsebine, ki jih gledajo eni in drugi, različne. Podpora in pozitivno javno mnenje o pornografiji sta se med mladimi odraslimi v zadnjih nekaj desetletjih povečala. Eden od razlogov za ustvar- janje in kroženje pornografije je dobičkonosna narava te panoge: leta 2023 naj bi prihodki spletnih strani za odrasle in pornografskih spletnih strani v ZDA dosegli 1,15 milijarde dolarjev. Ob tem večina javnosti – in ne le uporabniki – spregleda večkrat izpostavljeno dejstvo, da se igralci filmov za odrasle soočajo z vrsto dušev- nih in čustvenih težav, kot so depresija, motnje hranjenja in celo samomor, nadalje 1064 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 4 s finančnimi težavami, s telesnimi in spolnimi zdravstvenimi tveganji (vključno s spolno prenosljivimi boleznimi in telesnimi spremembami), napetimi odnosi – in da so pogosto tudi žrtve t. i. trgovine z belim blagom, posilstev ter zlorab. Zlora- bljajoči vidiki pornografije so v javnosti v veliki meri spregledani prav zaradi pre- vladujočega pozitivnega mnenja, da gre za razvedrilo brez škodljivih posledic za vpletene, čeprav se danes pornografska industrija promovira prav s prikazovanjem stisk nastopajočih žensk (Boyle 2011, 594). Pri definiranju pornografije se – kot smo videli – nekateri raziskovalci sklicujejo na kulturne razlike in pojmujejo pojav pornografije pretežno z vidika tega, kaj je v kakšni družbi dojeto kot spodobno, dovoljeno in kaj ne. Toda ne glede na te raz- like je porast pornografije med mladimi in mladimi odraslimi globalni trend (Owens idr. 2012, 101). Poleg tega so raziskave v številnih državah po svetu pokazale, da pornografija spodbuja spolno popredmetenje, saj ljudi prikazuje kot telesa, ki se uporabljajo zlasti za spolno zadovoljstvo (Strehovec 2011, 209). V mednarodni študiji so zbrali podatke heteroseksualnih udeležencev v štirih državah – Nemčiji (N = 640), J. Koreji (N = 799), Tajvanu (N = 488) in Združenih državah (N = 888) – in ugotovili, da sta spol in zloraba pornografije pomembno povezana s spolno objek- tivizirajočim vedenjem, pa tudi z zagovarjanjem in večjo verjetnostjo tega vedenja v vsaki od proučevanih družb (Willis, Bridges in Sun 2022, 1306). Da ogledi vodijo k večji verjetnosti, da osebe tudi zagrešijo nasilna dejanja zoper spolno nedota- kljivost, je nedvoumno pokazala metaanaliza 22 raziskav v sedmih državah (Bra- zilija, Italija, Norveška, Švedska, Kanada, ZDA in Tajvan), v kateri so ugotovili, da so ogledi povezani s spolnim nasiljem tako pri moških kot ženskah – in to tako glede verbalnega kot tudi fizičnega nasilja (Wright, Tokunaga, in Kraus 2016, 199). Podobno kot pri drugih oblikah zasvojenosti lahko tudi glede gledanja porno- grafije sklenemo, da ima za večino populacije – zlasti pa za otroke, mladostnike in ženske – številne dolgoročne škodljive učinke. Čeprav uporabniki kot motivacijo za oglede navajajo razvedritev, sprostitev, zabavo, te pozitivne učinke sčasoma premagajo negativni, ki segajo od fizioloških, vedenjskih, razpoloženjskih do med- osebnih in moralnih – povezani pa so z ogledi nasilja, otroške spolnosti in obsce- nosti (Schneider 2000b). Ti negativni učinki so med drugim posledica zasvojitve- nega dopaminskega preplavljanja v možganih, ki za doseganje enakega učinka zadovoljitve sili v oglede vse bolj raznolikih in moralno vse manj sprejemljivih vsebin (Bridges idr. 2010, 1065). Uporabniki pornografije se tako ujamejo v past, ki je sprva niso prepoznali – z negativnimi posledicami so se prisiljeni soočiti šele, ko opazijo znake zasvojenosti in moralne ranjenosti. 4. Kritična analiza študij o pozitivnih učinkih V drugem delu naše razprave bomo analizirali najbolj citirane raziskave, ki naj bi dokazovale pozitivne učinke ogledov pornografije. Da so taki učinki verjetni, ne preseneča, saj je bilo ugotovljeno, da večina uporabnikov škodljivih posledic pogo- sto ne prepozna, jih minimalizira – in svoja dejanja zagovarja z navajanjem pozitiv- 1065 Tomaž Erzar - Pasti spletne pornografije in pasti raziskovanja pornografije nih učinkov (Wright idr. 2017, 316). Naša hipoteza je, da se te raziskave usmerjajo na ozko, zainteresirano, praviloma mlajšo populacijo, pri kateri negativni učinki še niso prepoznani ali priznani. Nadalje menimo, da so metodološko šibke in da rezultate prikazujejo z napačnimi poudarki. Omenjene študije so bile izbrane na podlagi tega, da jih navajajo druge pregle- dne študije, ki zase trdijo, da podajajo celovito sliko pojava pornografije v sodob- nih družbah. Raziskave, ki naj bi po navedbi v pregledni študiji Camilleri, Perry in Sammut (2021, 2) kazale na pozitivne učinke pornografije, so naslednje: Carroll idr. 2008, Weinberg idr. 2010, Short idr. 2012, Olmstead idr. 2013, Minarcik idr. 2016. A. Avtorji Carroll idr. 2008 so podatke za študijo pridobili s spletno anketo. V vzorcu (N = 803) so bili 18–26 let (M = 20) stari študenti, od tega 500 deklet. Raziskava je merila njihova mnenja o pornografiji: 51,3 % žensk je bilo proti, 66,5 % moških za, pri čemer ni jasno, kakšno obliko pornografije so imeli v mislih, ko so na anketo odgovarjali. Pokazala se je povezava med sprejema- njem pornografije, njeno uporabo, tveganim spolnim vedenjem in odobrava- njem tega vedenja, jemanjem drog in sprejemanjem neporočenega življenja pri parih. B. V študiji Weinberga in sodelavcev (2010) so starejši študenti izvedli intervju v živo o uporabi pornografije, spolni aktivnosti in oblikah spolnosti ter partner- jih s svojimi mlajšimi kolegicami in kolegi (N = 172; M = 21,3 let). Večina an- ketiranih ni bila v resnih zvezah, približno tretjina pa se je opredelila kot ho- moseksualni. V kvalitativnem delu študije so zainteresirani anketiranci izjavili, da pornografijo dojemajo kot normalizacijo različnih spolnih praks, osvobodi- tev od tabujev, spodbudo k poskušanju novega – in razširitev znanja. Študija je zabeležila mnenja in vedenja zainteresiranega – nereprezentativnega – vzor- ca, pri čemer je z metodološkega vidika nenavadno, da so kvantitativni del študije, ki vsebuje izpolnjevanje vprašalnikov, razglasili v razredu in ga izvedli prek osebnega stika oz. intervjuja. Ena od omejitev študije so tudi nizke vre- dnosti alfa količnikov pri posameznih spremenljivkah. C. Študija Short idr. 2012 je metaštudija o metodoloških pomanjkljivostih dote- danjih raziskav pornografije in njenih učinkov – ne omenja pa učinkov ogledov pornografije. Č. Kvalitativna raziskava Olmstead idr. 2013 prinaša pregled stališč mlade popula- cije (N = 404; M = 19,3 let) o tem, kakšno vlogo naj bi imelo gledanje pornogra- fije v njihovih kasnejših zakonih oz. zvezah. Anketirance so glede na njihova stališča razdelili na 4 skupine: 70,8 % moških in 45,5 % žensk bi oglede (sami ali s partnerji) pornografije pogojno odobravalo; za 22,3 % moških in 26,2 % žensk bi bilo gledanje pornografije v predani zvezi nesprejemljivo; za 5,4 % moških in 12,9 % žensk bi bila pornografija nesprejemljiva v katerem koli kontekstu; za 10,4 % žensk pa bi bila partnerjeva uporaba pornografije sprejemljiva, vendar je same ne bi gledale. Podobno kot v študijah A in C tudi za to študijo ne more- mo reči, da meri ali dokazuje pozitivne učinke ogledov pornografije. 1066 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 4 D. Avtorji študije Minarcik idr. 2016 so izvedli spletno anketo med mladimi štu- denti in neštudenti v heteroseksualnih zvezah (N = 296; od tega 192 ali 65 % neštudentov, M = 28,5 let; moških 75 ali 25 %; žensk 221 ali 75 %; poročenih 38,1 % in 62,9 % neporočenih). Povprečno trajanje zveze je bilo 5,4 leta. Por- nografije ni uporabljalo 108 anketiranih (14 % moških in 86 % žensk), samo- stojnih uporabnikov je bilo 79 (43 % moških), skupnih uporabnikov 71 (35 % moških). V anketi je odgovarjal le en član para, upoštevali pa so samo odgo- vore tistih, ki so bili sami uporabniki. Ugotovili so, da so pari brez pornografi- je z odnosom bolj zadovoljni kot tisti, kjer gleda pornografijo en sam, medtem ko je pri parih, kjer gledata oba, zadovoljstvo po oceni tistega v paru, ki gleda, enako kot pri parih, ki pornografije ne gledajo. Omejitev te raziskave je, da pri ugotavljanju povezav med različnimi oblikami zadovoljstva (odnos, spolnost, intima, strast, zaveza) in pornografijo ne poroča, katerega spola je poročeva- lec. Omenjene stopnje zadovoljstva so najnižje pri parih, kjer gleda pornogra- fijo samo eden v paru. Merjeni pozitivni učinki so po mnenju anketiranih mi- nimalni (1.86 pri razponu 1–7), medtem ko je negativni učinek pri enakem razponu ocenjen na 2.63. Podobne so ocene, kako gledanje pornografije učinkuje na držo do drugega spola ( »has made you more/less respectful towards the opposite gender?«). Rezultati na lestvici od 1–7 (1 – nima učinka, 7 – zelo močan učinek) so poka- zali, da uporabnice/uporabniki pornografije učinek rabe na pozitivno držo do drugega spola v povprečju ocenjujejo z oceno 1,8. Povedano drugače: za ve- čino nima nobenega pozitivnega učinka. Pri vprašanju, ali gledanje na odnos do drugega spola učinkuje negativno, pa je bila povprečna ocena 2,58. Nega- tivni učinek je po mnenju ljudi torej večji kot pozitivni. Avtorji v sklepu ali pov- zetku niti z besedo ne omenjajo, da bi ugotovili pozitivne učinke ogledov por- nografije. V uvodnem delu študije so sicer pod pozitivnimi učinki pornografi- je na pare navedene naslednje raziskave: Bridges 2008, Bridges in Morokoff 2011, ter Schneider 2000a in Schneider 2000b, zato bomo v nadaljevanju analizirali še te. E. Bridges 2008 je ustna predstavitev rezultatov, ki so bili kasneje objavljeni v Bridges in Morokoff 2011. Ta prinaša rezultate spletne ankete 217 heterose- ksualnih parov (2/3 poročenih, skupaj v povprečju 9 let; 1/3 brez otrok). Por- nografijo gleda 71,4 % moških in 55,8 % žensk, od teh 43,8 % manj kot enkrat mesečno. Nabiranje anketirancev je potekalo tako, da je prvi udeleženec k raziskavi povabil še partnerja. Rezultati glede pogostnosti ogledov so nasle- dnji: pri moških več gledanja pomeni manj zadovoljstva v odnosu, medtem ko več gledanja pri ženskah pomeni več zadovoljstva pri moških; nadalje, pri mo- ških je več ogledov povezano z več depresije. Ker je bil v študiji uporabljen samoizbrani vzorec, lahko domnevamo, da so bili udeleženci najverjetneje zainteresirani za to, da izvedo več o mnenju partnerja in da je ta interes delno oblikoval tudi njihove odgovore. Rezultate študije je težko interpretirati kot pozitivne: več gledanja pri ženskah je sicer res povezano z več zadovoljstva pri moških, a gre tu lahko za posledico napačne interpretacije. Žensko bolj pogo- 1067 Tomaž Erzar - Pasti spletne pornografije in pasti raziskovanja pornografije sto gledanje si lahko moški pojasnjuje s tem, da si tega, česar si želi sam, želi tudi ona – toda razlike med spoloma glede motivacije za oglede tega ne po- trjujejo. F. Študija Schneider 2000a je spletna študija oseb, katerih partnerji (91 žensk / 3 moški) so zasvojeni s spletno spolnostjo. Avtorji navajajo sedem negativnih sklopov učinkov, niti besede pa ni o pozitivnih: negativna čustva, povod za ločitev, nezadovoljstvo s spolnostjo, negativni učinki telesnih primerjav, obču- tje prevaranosti, negativne posledice za otroke ter partnerjevo izmikanje in zanikanje. G. Schneider 2000b je še ena kvalitativna spletna raziskava o posledicah zasvo- jenosti s pornografijo pri 45 moških in 10 ženskah. Anketiranci opisujejo, kako se je njihova sprva »rekreativna« uporaba spletne spolnosti sprevrgla v hiter razrast težav s kompulzivnim spolnim vedenjem in spletno pornografijo. Ško- dljive posledice so vključevale depresijo in tudi druge čustvene težave, soci- alno izolacijo, poslabšanje njihovih spolnih odnosov z zakoncem ali partner- jem, škodo, povzročeno njunemu zakonu ali primarni zvezi, izpostavljenost otrok spletni pornografiji ali samozadovoljevanju, izgubo kariere ali zmanjša- no delovno uspešnost, druge finančne posledice – in v nekaterih primerih pravne posledice. Ob tem izpostavljajo, da so nekateri terapevti poskušali pomen takega vedenja zmanjšati, niso razumeli zasvojitvene narave tega ve- denja in niso prepoznali škode za odnose. 5. Izsledki in interpretacija Analiza osmih študij je pokazala, da je samo ena raziskava zabeležila pozitivne učinke ogledov pornografije pri zainteresirani, nereprezentativni mlajši študentski populaciji (Weinberg 2010). Kljub temu ni dvoma, da je zajela razpoloženje določe- nega dela mlajše populacije glede rabe pornografije in njenih učinkov na njihovo spolno življenje. Za druge študije nismo ugotovili, da bi potrjevale pozitivne učinke pornografije. Poleg tega večina študij meri mnenja o učinkih, ne pa učinkov, kar je posebej nezanesljivo, ko gre za zainteresirani vzorec. Ko gre za učinke na pare, bi bili ti pravilneje opisani kot »manj negativni učinki po besedah udeležencev« (ogled v paru v primerjavi s samostojnim v študijah Minarcik idr. 2016 ter Bridges in Morokoff 2011). Zastavlja se vprašanje, kakšni so razlogi za pogosto navajanje teh virov kot potrditev pozitivnih učinkov. Če izključimo namerno izkrivljeno pri- kazovanje ali zavajanje, se lahko vprašamo, ali je krivo tudi nerazumevanje ali celo zanikanje čustvenih in moralnih ran, ki jih pornografija pušča za seboj. Morda gre obenem za strah pred negativnimi reakcijami in očitki, da avtorji zagovarjajo neko globljo, morda celo versko in duhovno vsebino ali namen spolnosti. Analizirane študije imajo številne metodološke pomanjkljivosti. Poleg izbire vzor - ca je problematična definicija pojava, saj je pornografija, ki jo gledajo ali berejo ženske, zelo različna od tiste, ki jo gledajo moški. Raziskave se pri tem znašajo na 1068 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 4 opredelitev anketirancev samih, kar zmanjšuje njihovo veljavnost (Willoughby in Busby 2016, 686). Poleg tega se t. i. mehka pornografija začetnih uporabnikov zelo razlikuje od trde pornografije dolgoletnih uporabnikov, kar je še posebej pomemb- no, če želimo proučiti dolgoročne posledice, ko gledanje postopoma, ne da bi se uporabniki tega zavedali ali si to priznali, postane prisila (prim. Schneider 2000b). Toda problem napačnega citiranja pozitivnih učinkov je lahko še globlji, če upo- števamo – če seveda želimo upoštevati –, da je zavajanje glede tega, v kolikšni meri sta pornografija in njena produkcija prikazovanje resničnega uživanja in ne golo uprizarjanje, ključni del pornografske industrije in ogledov pornografije (Di- nes 2003, 308–310; prim. tudi pojem psevdoresničnosti v Petkovšek 2015, 241). V jedru tega zavajanja je zanikanje razlike med moškim in ženskim sprejemanjem in uporabo pornografije (Glascock 2005, 51; Wright in Tokunaga 2017, 3). Moški uporabniki namreč ob gledanju doživljajo razvedritev, osvoboditev in sprostitev le, če prezrejo možnost, da prikazani ali udejanjeni prizori ženskam niso prijetni, pri čemer sčasoma negativne reakcije žensk na pornografsko grobost in nasilje postanejo nujne, da dosežejo zadovoljitev (Whisnant 2004, 17). Sprevrženje pri- jetnega v svoje nasprotje razkriva globlje nevrokemične, medosebne, čustvene in razvojne primanjkljaje, s katerimi se poleg uporabnikov očitno ne želijo soočiti niti nekateri raziskovalci (Riemersma in Sytsma 2013, 314). 6. Sklep Avtorji pregledne študije, ki smo jo izbrali za izhodiščni vir naše analize, so zapisali, da so učinki pornografije v strokovni literaturi »še vedno vir spora« (Camilleri idr. 2021, 2). Taka oznaka je glede na naše izsledke preveč splošna in zavajajoča: kon- senz ne more biti merilo preverjenih učinkov – nikakor ne gre za dve enakovredni plati enega in istega pojava. Nobenega spora ni glede kratkoročnih učinkov ogle- dov pornografije pri določenem delu mladostnikov in mladih odraslih – ne glede motivacije ne glede tega, kaj menijo, da so pozitivni učinki njihovega gledanja. In nobenega spora ni, da ti učinki s časom zbledijo in da nastopijo številni negativni učinki, ki prizadenejo tako uporabnike, njihovo duševno zdravje in dojemanje sebe kot njihove svojce in intimne odnose. Še posebej so ti učinki izraziti pri osebah, ki imajo predhodne težave s socializacijo, samopodobo, odnosi doma ali v zvezi, duševnim zdravjem, travmatiziranostjo in zlorabami. Reference Bonino, Silvia, Silvia Ciairano, Emanuela Raba- glietti in Elena Cattelino. 2006. Use of porno- graphy and self-reported engagement in sexu- al violence among adolescents. European Journal of Developmental Psychology 3, št. 3:265–288. https://doi. org/10.1080/17405620600562359 Boyle, Karen. 2011. Producing abuse: Selling the harms of pornography. Women’s Studies Inter- national Forum 34, št. 6:593–602. https://doi. org/10.1016/j.wsif.2011.09.002 Bridges, Ana J., in Patricia J. Morokoff. 2011. Sexual media use and relational satisfaction in 1069 Tomaž Erzar - Pasti spletne pornografije in pasti raziskovanja pornografije heterosexual couples. Personal Relationships 18:562–585. https://doi. org/10.1111/j.1475-6811.2010.01328.x Bridges, Ana J., Robert Wosnitzer, Erica Scharrer, Chyng Sun in Rachael Liberman. 2010. Aggres- sion and Sexual Behavior in Best-Selling Porno- graphy Videos: A Content Analysis Update. Violence Against Women 16, št. 10:1065–1085. Brown, Jennifer A., in Jonathan J. Wisco. 2019. The components of the adolescent brain and its unique sensitivity to sexually explicit mate- rial. Journal of Adolescence 72:10–13. https:// doi.org/10.1016/j.adolescence.2019.01.006 Camilleri, Christina, Justin T. Perry in Stephen Sammut. 2020. Compulsive Internet Porno- graphy Use and Mental Health: A Cross-Sectional Study in a Sample of University Students in the United States. Frontiers of Psychology 11, št. 1. Carroll, Jason S., Laura M. Padilla-Walker, Larry J. Nelson, Chad D. Olson, Carolyn McNamara Barry in Stephanie D. Madsen. 2008. Genera- tion XXX: Pornography Acceptance and Use Among Emerging Adults. Journal of Adolescent Research 23, št. 1:6–30. https://doi. org/10.1177/0743558407306348 Chandra, Anita, Steven C. Martino, Rebecca L. Collins, Marc N. Elliott, Sandra H. Berry, David E. Kanouse in Angela Miu. 2008. Does Wat- ching Sex on Television Predict Teen Pregnan- cy? Findings From a National Longitudinal Survey of Youth. Pediatrics 122, št. 5:1047–54. Dines, Gail. 2003. From fantasy to reality: unma- sking the pornography industry. V: Robin Morgan, ur. Sisterhood is forever: the women's anthology for a new millennium, 306–314. New York: Washington Square Press. Dines, Gail, Ann Russo in Robert Jensen. 1997. Pornography: The production and consumption of inequality. London: Routledge. Fredrickson, Barbara L., in Tomi-Ann Roberts. 1997. Objectification theory: Toward Under- standing Women’s Lived Experiences and Men- tal Health Risks. Psychology of Women Quar- terly 21, št. 2:173–206. https://doi. org/10.1111/j.1471-6402.1997.tb00108.x Glascock, Jack. 2005. Degrading content and character sex: Accounting for men’s and women’s differential reactions to pornography. Communication Reports 18:43–53. https://doi. org/10.1080/08934210500084230 Hanseder, Sophia, in Jaya A. R. Dantas . 2023. Males’ Lived Experience with Self-Perceived Porno- graphy Addiction: A Qualitative Study of Proble - matic Porn Use. International Journal of Enviro - nmental Research and Public Health 20, št. 2:1497. Kohut, Taylor, Rhonda N. Balzarini, William A. Fisher, Joshua B. Grubbs, Lorne Campbell in Nicole Prause. 2020. Surveying Pornography Use: A Shaky Science Resting on Poor Measu- rement Foundations. Journal of Sex Research 57, št. 6:722–742. https://doi.org/10.1080/0022 4499.2019.1695244 Manning, Jill. 2006. The Impact of Internet Porno- graphy on Marriage and the Family: A Review of the Research. Sexual Addiction and Compul- sivity 13:131–165. Marshall, Ethan A., in Holly A. Miller. 2019. Consi- stently inconsistent: A systematic review of the measurement of pornography use. Aggression and Violent Behavior 48:169–179. McKee, Alan, Paul Byron, Katerina Litsou in Roger Ingham. 2020. An Interdisciplinary Definition of Pornography: Results from a Global Delphi Panel. Archives of Sexual Behavi- or 49:1085–1091. https://doi.org/10.1007/ s10508-019-01554-4 Minarcik, Jenny, Chad T. Wetterneck in Mary B. Short. 2016. The effects of sexually explicit material use on romantic relationship dynami- cs. Journal of Behavioral Addictions 5, št. 4:700–707. https://doi. org/10.1556/2006.5.2016.078 Olmstead, Spencer B., Sesen Negash, Kay Pasley in Frank D. Fincham. 2013. Emerging Adults’ Expectations for Pornography Use in the Con- text of Future Committed Romantic Relation- ships: A Qualitative Study. Archives of Sexual Behavior 42, 625–635. Petkovšek, Robert. 2015. Demonično nasilje, laž in resnica. Bogoslovni vestnik 75, št. 2:233–252. Peter, Jochen, in Patti M. Valkenburg. 2016. Adolescents and Pornography: A Review of 20 Years of Research. The Journal of Sex Research 53, št. 4–5:509–531. Riemersma, Jennifer, in Michael Sytsma. 2013. A New Generation of Sexual Addiction. Sexual Addiction and Compulsivity: The Journal of Treatment and Prevention 20, št. 4:306–322. Schneider, Jennifer P. 2000. A Qualitative Study of Cybersex Participants: Gender Differences, Recovery Issues, and Implications for Therapi- sts. Sexual Addiction and Compulsivity: The Journal of Treatment and Prevention 7, št. 4:249–278. – – –. 2000a. Effects of cybersex addiction on the family: Results of a survey. Sexual Addiction and Compulsivity: The Journal of Treatment and Prevention 7, št. 1–2:31–58. Short, Mary B., Lora Black, Angela H. Smith, Chad T. Wetterneck in Daryl E. Wells. 2012. A Revi- ew of Internet Pornography Use Research: Methodology and Content from the Past 10 Years. Cyberpsychology, behavior, and social networking 15, št. 1:13–23. 1070 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 4 Strehovec, Tadej. 2011. Zgodovinski, sociološki in etični pomen enciklike Humanae Vitae. Bogo- slovni vestnik 71, št. 2:201–210. Taylor, Elisabeth. 2018. Pornography as a Public Health Issue: Promoting Violence and Exploita- tion of Children, Youth, and Adults. Dignity: A Journal of Analysis of Exploitation and Violence 3, št. 2:8. Vogels, Emily A., in Lucia F. O’Sullivan. 2019. The Relationship Among Online Sexually Explicit Material Exposure To, Desire For, and Partici- pation in Rough Sex. Archives of Sexual Behavi- or 48, št. 2:653–65. Weinberg, Martin S., Colin J. Williams, Sibyl Kleiner in Yasmiyn Irizarry. 2010. Porno- graphy, Normalization, and Empowerment. Archives of Sexual Behavior 39:1389–1401. Whisnant, Rebecca. 2004. Confronting Porno- graphy: Some Conceptual Basics. V: Christine Stark in Rebecca Whisnant, ur. Not for Sale: Feminists Resisting Prostitution and Porno- graphy, 15–27. Melbourne: Spinifex Press. Willis, Malachi, Ana J. Bridges in Chyng Sun. 2022. Pornography Use, Gender, and Sexual Objectification: A Multinational Study. Sexuali- ty and Culture 26, št. 4:1298–1313. Willoughby, Brian J. in Dean M. Busby. 2016. In the eye of the beholder: Exploring variations in the perceptions of pornography. Journal of Sex Research 53:678–688. Wright, Paul J. 2011. Mass Media Effects on Youth Sexual Behavior Assessing the Claim for Causa- lity. Annals of the International Communication Association 35, št. 1:343–385. Wright, Paul J., in Robert S. Tokunaga. 2017. Women's perceptions of their male partners’ pornography consumption and relational, sexual, self, and body satisfaction: toward a theoretical model. Annals of the International Communication Association 42, št. 1:55–73. Wright, Paul J., Robert S. Tokunaga in Ashley Kraus. 2016. A Meta-Analysis of Pornography Consumption and Actual Acts of Sexual Aggression in General Population Studies. Journal of Communication 66:183–205. Wright, Paul J., Robert S. Tokunaga, Ashley Kraus in Elyssa Klann. 2017. Pornography Consumpti- on and Satisfaction: A Meta-Analysis. Human Communication Research 43:315–343. Yunengsih, Wiwi, in Agus Setiawan. 2021. Contri- bution of Pornographic Exposure and Addicti- on to Risky Sexual Behavior in Adolescents. Journal of Public Health Research 10, s1:2333.