Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piže prof. J. Zidanšek.) 22. Cerkev sv. Ane; kopel Betezda; Marijin grob; Oljska gora z neka- terimi svetis6i; med gobovimi. Kdor bi si hotel Jeruzalem natan6no ogledati in potem opisati, moral bi ve6 tednov tam ostati, a takih ljudi je le malo, ki bi imeli ne samo dovolj časa, ampak tudi dosti denarja. Mi smo prebivali v Jeruzalemu le eden teden, ali pravzaprav samo 4 dni, ako namre6 odštejem 6as, ki se je vporabil za izlet v Jeriho, v Betlehem in k sv. Janezu v gorab. V tem kratkem 6asu smo sicer mnogo zanimivega in veli6astnega videli, pa vendar vsega ne; zato bom moral tudi jaz nehati pisati o jeruzalemskih znamenitostih, ker sicer mi lehko kdo pore6e, da ve6 povem, kakor vem ali da poročam dragim slovenskim rojakom o re6eh, katerih nisem sam videl alPskusil. Dasi Vam že 10 tednov pripovedujem o sv. deželi, nisem še omenil vseh imenitnih krajev, katere smo obiskali v Jeruzalemu in zato smem še enkrat spregovoriti, predno se ločimo od tega sv. mesta. O ^Mariji,* preblaženi materi Jezusovi nisem še v teh 6rticah nikjer posebej pisal; samo to sem že omenil, da je umrla na gori Sion in pa poprej v Egiptu spominjali smo se cele sv. rodbine. Kje pa je rojstni kraj Marijin in njen grob? Ako gremo od avstrijskega gostiš6a na levo po križevem potu, pridemo najprej do Sionskih sester; malo pred Štefanovimi vrati pa vidimo na levi strani neko drugo lepo poslopje in zadej za njim veliko cerkev; to je cerkev sv. Ane, kjer ie nekdaj stala hiSa Joahima in Ane, starišev Marijinih; pridruženo ji je grško-katolško semeniš6e tako imenovanih belih o6etov ali afrikanskih misiionarjev. Pred 50 leti je bil še tukaj celo pust kraj, zasut s kamenjem in pokrit s starimi razvalinami; 1. 1856 ga ie daroval turSki sultan francoskemu cesarju Napoleonu III. in ta ga je prepustil kardinalu Lavižeriju, ki ga je vporabil za svoje bele menihe. Na velikem dvoriš6u prijaznega zavoda zapazimo nekatere stare stebre, ve6 ali manj oškodovane ali odkrhane, ki Se pri6ajo, da je v sredniem veku tukaj krasna cerkev stala, najbrž z nunskim samostanom. Pri sredi lepega vrta pa stoji kip ali podoba slavnega kardinala Lavižerija, ustanovitelja tega za Afriko silno važnega semeniSča. Cerkev sv. Ane je izmed najlepših ali pa menda najlepSa cerkev v Jeruzalemu; ima tri ladije in kupolo, stolpa pa ne; zidana je v romanskem slogu in sicer natan6no po na6rtu in na temelju stare cerkve, katero so bili križarji na tem kraju postavili v za6etku 12. stoletja. Iz njene desne ladije pridemo po 21 stopnicah v spodnio cerkev ali kripto, ki je velika naravna votlina; tu se nahajata 2 oltarja; eden je posve6en sv. Ani, ki }e v teh prostorih stanovala, drugi pa zaznamlja kraj, kjer se je narodila preblažena devica Marija; lepo opravljena in ljubeznivo se smehIjajo6a pun6ika je zdaj videti na tem mestu. Tukaj je torej Marija prebivala v svoji prvi mladosti, ker že v 3. letu je bila sprejeta med tempeljske deviee in se je tam celo Bogu darovala in posvetila za vselej. V evangelju sv. Janeza (5, 2 sL ) beremo: «Je pa v Jeruzalemu pri ov6jih vratih kopel, katera se po hebrejsko Betezda imenuje, in je imela pet lop (t. j. pokritih mostovžev). V teh je ležala velika množica bolnih, slepih, kruljevih, suhoudnih, kateri so 6akali pljivkanja vode. Zakaj angel Gospodov je ob 6asih priSel v kopel in voda je pljivkala. In kdor je po pljivkanju vode prvi v kopel stopil, je ozdravel, katerokoli bolezen je imel. Bil je pa neki 6lovek tam, kateri \e bil osem in trideset let bolan. Ko je Jezus tega videl ležati in je vedel, da je že veliko 6asa tak, mu re6e: »HočeS ozdravljen biti?» Bolni mij/je odgovoril: «Gospod! nimam 6loveka, da bi me, kedar se voda skali, v kopel djal; zakaj preden jaz pridem, drugi pred menoj vanjo stopi*. Jezus mu re6e: «Vstani, zadeni svojo posteljo in hodi!» In tisti 6lovek je zdajci ozdravel ter je vzel svojo posteljo in je hodil*. Ribnik Betezda, ob kterem je Kristus storil ta 6udež, je blizu cerkve svete Ane in je posest belih menihov, kakor semeniš6e; ker nameravajo nad njim kapelo postaviti, zato sem moral nekaj vstopnine plačati, da sem ga smel obiskati; Sel sem po stopnicah v globoko jamo, da bi videl, ali je Se mnogo vode v ribniku; ker je pa spodaj precej temno, zato nisem vode prej zapazil, ko sem z eno nogo že stal v njej; zato lehko re6em, da sem se vsaj deloma kopal v tej staroslavni kopeli. Starejši jeruzalemski romarji Se tega ribnika videli niso, ker so ga našli Se le 1. 1888; v prejSnih 6asih se je namre6 sploh mislilo (pa po krivem), da je Betezda tisti ribnik, ki se nahaja dandanes na nasprotni uli6ni strani in bliže Štefanovih vrat. — Pojdimo zdaj vun iz mesta, pa po isti cesti naprej; hitro onkraj cedronskega potoka blizu votline Kristusove smrtne britkosti najdemo cerkev Marijinega groba. Marija je sicer zadnja leta svojega življenja prebivala v Mali Aziji v mestu Efezu, kjer je bil sv. evangelist Janez škof; pa malo pred svojo smrtjo (najbrž 1. 58) vrnila se je v Jeruzalem in apostoli pokopali so njeno sv. truplo v dolini Jozafat; pa Bog ni pripustil, da bi telo Brezmadežne trohnelo in dolgo v zemlji po6ivalo, ampak je kmalu Marijo v nebesa vzel s preslavljenim telesom. Ko so apostoli pozneje enkrat grob odprli radi sv. Tomaža, ki ni bil navzo6 pri Marijinem pogrebu, niso ni6esar drugega našli, kakor duhte6e lilije. Kapela Marijinega groba je zelo podobna Božjemu grobu; okraSena je tudi z mnogim mramorjem in zlatom in razsvetljena z gore6imi lampami. Bogu bodi potoženo, dajtudi to svetiS6e ni naše, ampak so ga 1. 1759 grški razkolniki s silo vzeli ponižnim oo. fran6iškanom; no, naj ga pa imajo; Marije nam pa vendarle ne morejo vzeti! Tudi ta kapela Marijinega groba je globoko pod zemljo in pride se v njo po 50 Sirokih, mramornatih stopnicah; kažejo se tam tudi grobovi nienih stariSev, Joakima in sv. Ane in pa grob njenega deviškega ženina sv. Jožela. Prav prijetno hladno je v teh tihih podzemeljskih prostorih in kdor je utrujen in žejen, tudi lehko pije in si odpo6ije pri studencu, ki izvira v globo6ini jame. Čudno je to, da na ta sv. kraj zahajajo molit ne samo katoličani in razkolniki, ampak tudi mohamedani in razni drugoverci; tu se pa6 o6itno kaže, kako posreduje Marija med Bogom in ljudmi in da nam prihajajo vse milosti iz rok Brezmadežno spo6ete. Ona bo tudi s svoio priprošnio pripomogla, da se kedaj zboljšaio verske razmere v sv. deželi in da bo ne samo tam, temve6 po celi zemlji eden hlev in eden pastir. Ker smo že ob vznožju Oljske gore, zato je primerno, da kar tukaj nekaj povem o tem znamenitem kraju, od koder je Kristus 40. dan po svojem vstajenju vpri6u svojih apostolov v nebesa šel. Na Oljsko goro pelja ve6 potov; gor smo mi šli po potu, ki je na desni ali južni strani, nazaj pa po strmem, severnem potu. Sicer pa omenim, da nismo vsi romarji peš hodili, ampak nekateri so jahali na oslih; tudi jaz sem si bil izbral mo6nega osla, pa zadel sem na muhastega, ki ni imel z menoj najboljših namenov; prezrl sem bil tudi to, da je imel ta osel na svojem sivem hrbtu sedlo za ženske (ki sedijo samo od ene strani) in meni ni hotelo v glavo, zakaj tako nezložno sedim; pa nekaj časa je le šlo za silo; ko pa moj dolgouhec zapazi tovariša na vrhu, za6ne dirjati in divjati prav po oslovsko; ko se vstavi, }e bila moja prva skrb, da sko6im na zemljo in se nehvaležno poslovim od tega hudomušneža. Pri jahanju torej nisem imel sre6e ne tukaj v sv. deželi, pa tudi poprej ne v Egiptu, ko sem sedel na hrbtu visoke in grbaste kamele. Ne daleČ pro6 od katoliskega vrta Gecemani imajo tudi Rusi svoj vrt in svojo cerkev, ki se tam na Oljski gori precej neokretno šopiri in ponaSa s svojimi mnogimi stolpi in turm6ki; v njej se nahaja lepa podoba, ki predstavlja pobožne žene, kako jo6ejo pred Kristusovim grobom; slikal jo je bojda ruski umetnik Vereš6agin, katerega ime je tudi znano po naših deželah, ki se pa je pred nekaterimi leti z neko svojo sliko zelo pregrešil zoper Mater Božjo; najbolj me je žalostilo takrat, da so celo Slovenci (na pr. dr. Danilo M., zdaj v Ljubljani) zagovarjali neprevidnega, da ne re6em brezbožnega slikarja. — 2e skoraj na vrhu Oljske gore je kraj, kjer je Kristus u6il apostole moliti najlepšo molitev: «O6e naš»; zdaj imajo tam Irancoske nune karmeli6anke svoj samostan in cerkev, ki se navadno imenuje Pater noster; pred cerkvijo je velik pokrit hodnik ali stebriS6e, kjer je na kamenitih stenskih ploš6ah vrezan ali narisan «O6e naš» v 33 raznih jezikih, seveda tudi v nekaterih slovanskih. Nekaj nižje in bolj globoko nahaja se tukaj tudi tako zvana Credo-kapela, kjer so apostoli sestavili «apostolsko vero,» preden so se razSli po vesoljnem svetu. Oliska gora je podolgovato gorovje, ki se raztega od severa proti jugu in ima več vrhov; najviSi je srednji, namre6 840 m. Tu se nahaja dandanes mala in uboga vas Sejtun in blizu sredi vasi kapela Kristusovega vnebohoda, katera pa ni naša, ampak turška, ker služi mohamedanom kot moSeja. Preeej bakšiša morali smo dati stari Turkinji, da nam je odprla vrata; a hitro jih je zopet zaprla, da namre6 od drugih romarjev, ki še pridejo za nami, zopet lehko zahteva vstopnino. Mošeja je celo prazna; sicer smo se mi brigali le za skalo, ki tam nekoliko iz zemlje moli in kateri je vtisnena Kristusova stopinja; to smo poljubili, malo pomolili in potem odšli. 0. fran6iskani smejo samo enkrat v letu v tej kapeli maševati, namre6 na praznik Jezusovega vnebohoda; tudi Grki, Kopti in Armenci romajo ta dan na Oljsko goro in obhajajo svojo službo božjo na altarjih, katere si postavijo na dvoriš6u pod milim nebom. Rusi imajo vrh Oljske gore zelo visok stolp, katerega vsakdo že iz daljave zapazi, posebno 6e pride od vzhodne strani. — Kar je pa najlepše na Oljski gori, to je diven razgled; ako je nebo jasno, vidi se celo severni del mrtvega morja. Proti zapadni strani je pa pogled na jeruzalemsko mesto zares Žaroben; a nekdaj, ko je še tempel stal, moral je biti še mnogo lepši in zato lehko umevamo, zakaj se je Jezus razjokal, ko je gledal to krasoto; vedel je namre6, da bo že 6ez nekaj desetletij celo pomandrana in (vni6ena. Oljska gora je sicer najprijaznejši hrib v okolici jeruzalemski, pa vendar ji je tudi vtisnjen značaj mrtve puŠ6ave; videti je le nekaj bornih ko6, tu pa tam kakšna zamolklo zelena oljka in nizko grmovje, sicer je pa tudi gola, pusta in na debelo pokrita z žalostnimi razvalinami; zdi se nam kakor veliko pokopališče in to tembolj, ker je v njenem vznožju vse polno grobov, izmed katerih so nekateri posebno znameniti in zaznamovani s posebnimi spomeniki, kakor grob Absalonov, Caharijev, Jozafatov in grob sv. Jakoba ml.; v 6. stoletju je ob vznožju stalo 24 svetižč in cerkev, ki so obdajale kakor lep venec slove6o Oljsko goro. Ko se vra6amo z Oljske gore v Jeruzalem, sreča nas pri cedronskem potoku čudna družba; zanemarjeni in raztrgani bera6i, možki, ženske in otroci hitijo proti nam, držijo v svojih rokah plehnate posode ali škrinjice in vpijejo s hripavim glasom: «ja hovadža bakšiš, bakšiš hovadža* t. j. daj ubogajme gospod! Pa še bolj kakor njihov jezik, kliče po usmiljenju njih obličje in zunanja podoba; nekateri imajo vnete krmežljave o6i, ote6ene ustnice in 6rne kraste na licu; drugim pa so že segnili in odpadli gornji 6lanki prstov ali pa tudi vsi prsti; zopet drugim ostale so od njihovih rok le še kratke posušene štule. Ali poznate te nesrečne berače ? — Gobovi so, kakršnih je ob Kristusovem 6asu mnogo bilo in ki §e tudi dandanes niso izumrli. Gobe so silno grda in nevarna bolezen na jutrovem, posebno v Palestini in na nekaterih otokih; so nalezljive in podeduje jih v6asi še 3. in 4. rod; gotovemu segnije in odpade ud za udom in ga tako umori po6asi 6ez 4 ali 5 let. V Mojzesovi postavi je bilo natan6no dolo6eno, kako morali iudje ravnati z gobovimi. Kogar so duhovniki proglasili za ne6istega, moral je obleči posebna obla6ila, po katerih ga je lehko vsakdo na mah spoznal; zapustiti je moral svojo hišo, svojo rodbino in se zunaj mesta po grobovih ter votlinah skrivati. Ne moremo si lahko misliti ve6ih siromakov, kakor so zavrženi gobovi, ki takoreko6 na pol živijo na pol pa umirajo. Najbolj pomilovania vredni so pa njihovi otroci, katerim zapuš6ajo njihovo strašno dedš6ino — gobe. Vsi poznamo iz svetega pisma potrpežljivega Joba, kateremu je satan poslal to bolezen s pripuš6enjem Božjim; kako ganljivo popisuje ter obžaluje svojo nadlogo in si želi, da bi se rajši ne bil narodil, kakor pa, da ga obiščejo in tla«5ijo tolike bridkosti. — Pripomnim pa, da danaSnji gobovi niso celo zapuščeni, ampak, dobro preskrbljeni v varnih zavetiS6ih; pa rajSi se okoli klatijo in tujce straSijo ter nadlegujejo s svojim bera6enjem. Ge je kateri romar segel v žep, so ga kar vsi obsuli, ga cukali na obleki in segali po njegovih rokah; seveda se nad tem vsakdo zgrozi in beži. Tudi proti Jezusu so nekdaj gobovi svoje roke stegali in vpili: «Jezus mojster, usmili se nas»; in ve6krat jih je ozdravil reko6: «Ho6em, bodi 6ist; idi, skaži se duhovnikom. Iztrgal je tako usmilieni Odrešenik morilki smrti uboge žrtve, katerim je že bila globoko zasadila svojo bridko koso. V naših krajih ni te nalezljive bolezni; bodimo Bogu za to hvaležni in varujmo se tem skrbnejše — gob na duSi. Smešničar. Nek premožen 6lovek je vse svoje premoženje zapravil in padel v veliko siromaštvo. Ko pride neko no6 vinjen domov, najde v hiši tatove. On se jim nasmeje in re6e: »0 vi bedaki, pa6 ste neumni! Kaj neki iš6ete po no6i v mojej hiSi, ko jaz po dnevi ni6esar ne najdem v njej!« Grof kliče svojega hlapca: >Jože, Jože!« Hlapec: »Kaj bi radi milostlivi gospod grof?« Grof: »Pokli6e me jutri zjutraj ob štirih.« Hlapec: »Pa prosim gospod grof, da bi mi poprej pozvonili, da bom vedel, kedaj Vas naj zbudim.«