-PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugoalav Federation, S. P.--Gladilo Jugonlovanske Socialistične Zveze -- GLASILO --PROSVETNE V MATICE J. S. Z. jT. — NO. 1539. i M.mu. m., mmdtr Ur Ari »f l^irru »f Marrb IH. Iffrm. CHICAGO, ILL., 10. MARCA (March 10), 1937. Publitrtied Wefkly »t 2301 S. Uwn ■ ...... VOJNA V ZED. DR2AVAH Francija pod Leon Blumom prišla spet v ospredje svetovne diplomacije Socialistični vodja zatrjuje, da je s svojo taktiko preprečil evropsko vojno in odvrnil gospodarski polom v svoji deželi Gornje ni slika is Španije, ampak is No. Chicaga, ki je ena ismed več* jih slovenskih naselbin v Illinoisu. Na desni je truck, na njemu lesen stolp, po katerem so se splasili na vrh deputiji in navalili na speče "sedeče" stavkarje s plinom, kakor prikasuje ilustracija. O podrobnostih tega atentata oblasti na delavce smo poročali se v prejšnjih številkah. THOMAS. HOAN IN DRUGI BODO GOVORILI NA SHOMI 25. MARCA Vršil se bo v veliki Exhibition Hali v hotelu La Salle v Chicagu na predvečer izredne konvencije socialistične stranke V četrtek 25. marca ob 8. zvečer se bo vršil v veliki razstavni (Exhibition) dvorani hotela La Salle v Chicagu shod socialistične stranke, na katerem bodo govorniki Norman Thomas, mihvauški -župan I). W. Hoan, Victor Reuther, organizator unije avtnih delavcev (United Automobile VVorkers), Howard Kester, voditelj unije Southern Tenant Farmers, De vere AI len iz države Connecticut in drugi. Predsedoval bo Mavnard C. Krueger. Vstopnice v predprodaji so po 25c in se dobe v uradu Proletarca. Pri blagajni bodo po 35 centov. Naslednji dan dopoldne se prične v istem hotelu izredna konvencija socialistične stranke, za katero je veliko zanimanja ne samo med socialisti in somišljeniki širom dežele, ampak tudi med članstvom drugih delavskih strank ter struj in med progresivci. Komunistična stranka je z ozirom na to konvencijo izdala na socialiste poseben apel v obliki brošure, v katerem jih urgira, da naj pometejo s trockijevci in se na konvenciji izrečejo za 'ljudsko fronto'. Norman Thomas pravi, da je za sedanjo načelno izjavo in proti temu, da bi socialistični stranki pisali program bodisi kom. stranka ali pa trockijevci. Argumentira, da je v soc. stranki mesto za vse socialiste, toda samo za socialiste—torej ne za tiste radi-kalce, ki zasledujejo v nji svoje posebne c lje. Splošno mnenje je, da se mora socialistična stranka utrditi predvsem kot propagand istična in vzgojna Ljudska fronta je prevzela po Lavalovem fiasku vlado Francije v težkem položaju. Razlike med strankami, ki tvorijo ljudsko fronto, so velike. Komunisti, ki so v Franciji močna stranka, uravnavajo svojo taktiko zgolj s stališča koristi sovjetske Unije. Radikalna so-cialistčna stranka, ki pa ni socialistična. ampak komaj toliko liberalna kot so La Follettovi progresivci v VVisconsinu, je za socialne in agrarne reforme, za okrevanje kapitalizma, za francoski nacionalizem in demokracijo kakršna je pod kapitalizmom. je drug močan ekstrem v francoski "ljudski fronti". Socialistična stranka, ki je resnično socialistična in v ljudski fronti najjačja in najvplivnejša, pravzaprav edina stranka v nji, ki ve ne samo kaj noče, nego tudi kaj hoče, je v tem položaju prevzela vlado in prej omenjeni dve glavni skupini sta se obvezale, da jo bosta podpirali. Njen glavni vodja je Leon Blum. Tako je nastala v Franciji poimenska socialistična vlada. Takoj v početku je zadel njen premier Leon Blum ob o-vire ne samo med reakcionar-no francosko buržvazijo in njenimi finačnimi mogotci, ampak tudi v svojih lastnih vrstah. Blum pa se je izkazal v vsakem položaju doslej za veliko snretnejšega državnika in politika, kakor pa je bil smatran predno mu je bila poverienn težavna naloga premierja ^od firmo ljudske fronte. Takoj ko je prevzel vlado, je zavalovel po deželi plaz "sedečih" stavk. To krizo je srečno premostil. Uvedene so bile socialne reforme v teku par mesecev, ki so dalekosežnejše-ga pomena in veliko boljše, kakor pa vse, kar je storila Rio-seveltova administracija v dobrih štirih letih. Nastala je finančna kriza. Francija, ki je posedovala poleg Zed. držav največ zlata, ga je izgubljala tone dan na dan. Blum je izdal drastičen odlok, ukinil odvažanje zlatih frankov v inozemstvo, raZdra-žil reakcijo in sebične bankirje da kaj — a jo je koncem konca vendarle izvozil iz ne-prilik in prošli teden izjavil, da se v Franciji papirnate franke spet lahko izmenjuje v cekine ter se jih pošlje kamor LEON BLUM kdo hoče. Ves finančni svet je strmel ob tem sporočilu. Leon Blum pa si je utrdil svojo vladno pozicijo. Vlog* Francije v Španiji Ali bo prav tako uspešen v svoji politiki glede Španije? To je danes še nemogoče ugotoviti. Ampak Blum je uverjen, da je njegova taktika neumešava- nja v civilno vojno v Španiji preprečila evropsko in svetovno vojno, ne da bi španskim lo-jalistom prinesla poraz. Poko-Ije je bilo pač podaljšano, a v slučaju evropske vojne bi bila katastrofa toliko ogromnejša. Tako pa je polagoma, palec za palcom, prirhoral vnanjo politiko Anglije kolikor toliko na svojo stran, in tudi Hitler in Mussolini sta obljubila, da bosta "ubogala" in nehala pošiljati "prostovoljce" v Španijo. Blumu pripisujejo za njegov največji triumf preprečenje vojne v Evropi. Brez histeričnih govorov, brez vsakih izzivanj in brez provokacij je Francija pod Blumovim vodstvom spet v ospredju evropskega državništva. On noče nikake slave, nego le mir, spravo z Nemčijo in kooperacijo vseh evropskih dežel v korist evropskih narodov in vsega sveta. Ali bo uspel? Pravi, da bo, če mu pomagajo demokratične dežele, ne za vojno, ampak za mir. m Medtem se vojna v Španiji nadaljuje osmi mesec in Hitler ter Mussolini ne mislita nehati podpirati fašiste v Španiji. Blum j* parkrat namignil, da ko se izčrpajo njegova prizadevanja za ohranitev miru, bo Francija pač morala podrzeti (Nadaljevanje na 4. strani.) socialistična enota, ki bo sposobna kot taka vplivati na razvoj unij, posebno industrialnih unij in raznih delavskih-far-marskih strank, da ne postanejo orodje onih, katerih cilj je zdraviti kapitalizem, ne pa se bojevati proti njemu in za delavsko državo, čimveč članov v unijah in omenjenih političnih skupinah dobi socialistično vzgojo, bolj gotovo in hitreje bo delavsko gibanje v tej deželi napredovalo v razredno j delavskem duhu. Veliki vojni proračuni čemu naj pomagam braniti deželo, ki mi ne da nikake prilike za dostojno preživljanje. Bolni delavec čita: "Proračuni v^ji kot kdaj prej. In dalje — dividende najbolje, in končno življenje ima svoje muhe. Preeiiajle rlanek 'Izhegavanje delu in odgovornosti." Priobčen je na 2 strani. Intrigiranje Hitlerjevih pristašev v Zed. državah Newyorški župan Fiorello H. La Guardia je dregnil v sršenovo gnezdo, ko je priporočil, da naj bo na bodoči svetovni razstavi v New Yorku med drugimi zanimivostmi tudi mučilna celica in v nji rjavosrajč-nik, ki ogroža svetovni mir. Mislil je Hitlerja. S tem se je !silovito pregrešil. Hitler zahteva od vseh dežel, da se ga spoštuje, da ga predstavniki oblasti ne napadajo, pa bili taki ali taki — kajti on se smatra za nedotakljivo osebo. Pa se oglasi župan največjega in najbo- gatejšega mesta na svetu in ti vrže insult na der fiihrerja, in to še celo na tako sramoten način, da je razžalil odrešenika nemškega naroda na zboru ŽIDOVSKIH žensk. Cordell Hull. državni tajnik v Rooseveltovi administraciji, je skušal razjarjeni Hitlerjev režim potolažiti z izjavo obžalovanja, Češ, amer ški vladi ni prav nič všeč, kar ie govoril o Hitlerju ne\vyorški župan, in obžalujemo, da ga je žalil, toda pri nas Im^mo svobodo govora in lahko vsakdo reče kar hoče. Ta privilegij upoštevajo. La Guardia si je zgradil svoj sloves kot kongreanik. L. 1924 jc bil kandidat v zvezni kon-igres na progresivnem in socialističnem tiketu in bil izvoljen. Bil je smatran za zelo naprednega polifika, ki dokaj dobro razume socialne probleme. Ampak hitkrjevci mu zdaj o-čitajo — in to dokaj upravičeno — čemu si le zoper nacijski teror v Nemčiji, ne pa tudi proti Mussolinijevemu v Italiji? La Guardia bo prejkone kandidat za ponovno izvolitev v županski urad v Ne\v Vorku. Delavska stranka, ki so jo u-s ta no vil i "starogardisti" soc. stranke, je zanj. Druge glasove upa dobiti v dosego zmage pod nestrankarsko označbo. Insult ne\vyorškega župana na Hitlerja je storil eno dobro: Predstavil je ameriški javnosti. kako močan propagandisti-čni aparat si je organiziral Hitler v Zed. državah. Za vado in vabo upotreblja zgolj propagando proti Židom. V resnici mu je cilj ustanovitev režima, kakor ga ima "tretji rajh". VELIKA DELAVSKA ZMAGA V LONDONU Dne 4. marca so se vršile v Londonu volitve v mestni svet. Politiki konservativne stranke (toriji), ki so zdaj na vladi Anglije, so prerokovali, da bo delavska stranka izgubila svojo večino v mestni zbornici in njihova zatrdila so z neprikritim veseljem ponavljali tudi kapitalistični dnevniki v Zed. državah. Izid volitev, ki je bil objavljen dne 5. marca, pa je torije več kot osupnil, kajti delavska stranka si je pridobila šest od-borniških mest več kakor jih je imela doslej. Vseh mestnih odbornikov v londonskem mestnem svetu je 124. Od teh jih je dobila delavska stranka 75, ali kot že omenjeno šest več kot jih je imela v prejšnji zbornici. Konservativci so dobili le 40 mandatov. Toriji so imeli v mestnem svetu večino 27 let. Izgubili so jo prvič v predprošlih volitvah. Voditelj delavske stranke H. Morrison je po volitvah izjavil, da je zaupanje, ki so ga izrazili volilci delavski stranki, delavskim zastopnikom v novo vzpodbudo pri izvajanju njihovega programa v prid prebivalstva tega velikega mesta. Triindvajset milijonov dolarjev potrošenih v volilni kampanji I. 1936, in kaj so posledice? Senatni odsek sa preiskovanje kampanjskih stroškov političnih strank v volilnih bojih je dne 4. marca t. I. poročal, da je republikan-iks stranka potrošila v oglašanju svojega predsedniškega kandidata A milijonov 761,000 tisoč dolarjev, demokrati okrog $5,200.000, komunisti $162,040.45, in socialisti komaj $50,000. Vsega skupaj so stranke prijavile nad triindvajset milijonov dolarjev kampanjskih stroškov. Te isdatke so morale prijaviti vse organisacije, ki so delo« vale v kampanji, med njimi kajpada unije, ki so potrošile v agitaciji sa Roosevelta najmanj milijon dolarjev, ako ne več. Resultat je kajpada smaga dolarske kampanje — kapitalistični politiki dominirajo v obeh sbornicah svetnega kongresa in ljudstvo j* deležno komaj drobtin, pogača pa je sa gospodarje. Naravno, da delavstvo pri volitvah NI smagalo, sato pa se mora sdaj organisirati v valcem. Triindvajset milijonov dolarjev so kapitalistični interesi v lan* iltem volilnem boju dobro investirali, delavci pa so pometali svoje gla-sove večinoma proč, ker verjamejo sladkim besedam in mikavnim ob* ljubam kapitalističnih veljakov, dasi jih goljufajo od kampanje do kampanje. Ko bi delavci hoteli, bi imeli danes ogromno industrialno unijsko gibanje in imeli bi tudi ie pretesni del politične ntoč v svojih rokah. Enkrat bodo morali sposnati, da kapitalisti trosijo $23.000,000 in več v volilnih kampanjah sato, da sebi koristijo. Delavci so jim deveta hr if a. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Jugoalovaa«ka Delavska Ti »ko v na Draiba, Chicago, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. KAHOČNINA v Zediujenih državah aa celo leto $3.00; za nol let? s» četrt leta $1.00. Inosematvo: aa calo lato $3.50; za pol lata $2.00. Vai rokopiai hi oflaai morajo biti v saten uradu najjaaaeja d« pondeljk* popoldne za prlob*itev v itavilki tekočega ted"- tt—— ■ ........" 1 ■■■■■■■ ■-- _ — — ■ PROLETAREC Pobllihod erttj Wedne*day bj the Yur©s'*av Workmen'i PubHshing Co., Ine EstalbHahed 1906. Editor................................Frank Zaita. Bugiaaaa Manager.................Charlaa Pogorelec. SUBSORIPTION RATES: United Statea: One Year $3.00; Si* Month* $1.75; Thrae Montha $1.00 Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Ave. CHICAGO, ILL. Telepkoa«t ROCKWELL 2864. Izbegavanje delu in odgovornosti Neki naš somišljenik v Ohiu je na vprašanje, čemu v njegovi naselbini ne obnove kluba JSZ, ki je že dolgo pasiven, oziroma ga ni več, odgovoril, da ga bodo spet ustanovili "ko hitro postane delavstvo složno in s« združi . • ." Te vrste izgovori za umik iz aktivnosti in odgovornosti so med delavci dokaj pogosti. Mnogi res mislijo, da so zadeli s tem žebelj na glavo, češ. vi, ki niste složni in se ne združite, ste krivi, da sem se umaknil! Umik je seveda jako komodna stvar. Naravno, da tisti, ki pomečejo svoje puške proč, opravičujejo svoj umik s fronte na en ali drug način — v največ slučajih pa s tem, da bi ostali, če bi bilo delavsko gibanje takšno in takšno. Ako bi bili dotičniki, ki rabijo za opravičevanje svojih umikov iz aktivnosti izgovor, da bodo spet delavni, čim "postanemo složni in se »družimo", logični, bi morali to svoje stališče uveljaviti vse križem. Na primer, ako so v pravem kadar dopuste razpad kluba zato, kar ni "slogre in »druženja", bi bilo prav tako na mestu, če bi rekli: "Odstopimo iz unije in se ji ne pridružimo preje, da postanejo složne in se zedinijo samo za eno." Če bi to vsi storili, bi ameriške delavske unije ne imele niti enega člana! Ali če bi rekli: "Nase podporno društvo smo razpustili in ga bomo obnovili šele kadar postanejo složne in se združijo vsaj napredne podporne organizacije." To ni lahka naloga. Dokaz so razne neuspešne združevalne akcije in drugi je fia-sko takozvane jugoslovanske bratske federacije. Vzlic tem dejstvom bi morala s stališča našega prijatelja v Ohiu storiti tak sklep vsa društva in prepustiti blagajne upravnim odborom, da postopajo z njimi kakor bi jim najbolje kazalo. Z enakih raizlogov bi lahko rekel katoličan, metodist, pre-sbiterijanec, luteranec itd., da izstopi iz cerkve, dokler se ne združijo v eno, saj vendar vse uče vero v istega Boga in se v svojih obredih poslužujejo iste biblije! član društva bi lahko dejal, da odstopi in se ne vrne, dokler ne bo sloge v organizaciji. Take sloge ne bi dočakal, razen v mrtvih organizacijah. V Illinoisu bi morali s stališča izgovarjanja o slogi izstopiti iz svojih unij vsi premogarji, zato ker sta U. M. W. in P. M. U. v ljutem boju druga zoper drugo. Dotični somišljeniki, ki se izgovarjajo, da so pustili klub in njegove aktivnosti zato, ker ni s)"'g# med delavstvom, so torej popolnoma v zmoti in prejkone se tega sami zavedajo. Ampak svoje postopanje morajo na kak način opravičiti in to se stori naj laglje, ako se vrže krivdo na druge, sebe pa poviša na nekako vzvišeno sodno stališče. Podobni so tistemu neukemu delavcu, ki pravi, "če bi bili vsi taki kot jaz, pa bi bilo vse dobro na svetu!" In prav te vrste ljudje najbolj kritizirajo — neupravičeno kritizirajo, ne da bi bili aktivni v tem ali onem pokretu. In dalje so slični one vrste tipom, ki pravijo: "Se bom že pridružil, bom pristopil ko hitro vidim, da ste kaj dosegli'. Prišel bi torej zraven šelo ko bi bila miza že pogrnjena. Recimo, da bi rabili take argumente delavci v Španiji. Razdeljeni so na tri ali štiri delavske stranke in tri unijske zveze, ki so bile in so si več ali manj še v marsičem ljuto nasprotne. To stanje sicer ni idealno in ne po naši volji, ampak španski delavci niso rekli, "ker ni sloge med nami, se umaknemo, ako-tudi naše organizacije propadejo, ne glede na posledice." če bi re« resignirali, bi imel fašistični general Franco z njimi zelo iahko opravilo. Španija bi bila danes fašistična in "SL02NA", kakor je v svojh mejah Nemčija in Italija! Delavstvo v slednjima mora biti v fašističnih unijah, v katerih vlada "najlepša »loga" in kajpada "bratska harmonija". Gotovo je, da tisti naši somišljeniki in bivši člani, ki se umikajo in opravičujejo svoj umik v 'počivanjc" z neslogo v delavskih vrstah, niso za tako "slotfo", kaknana je mogoča edino v DIKTATURTH. Zato bi bila njihova dolžnost prav tako. kakor je dolžnost vseh druffih ZAVEDNIH delavcev, da ostanejo aktivni, da pomagajo v nji kolikor eden ali drugi zmore, in da se v nji uč« za graditev nov« uredbe, kakor je nam to delo odkazal zgodovinski gospodarski razvoj. Ak o veruješ v razredno zavednost delavskega razreda in v bodočnost njegovoga poslanstva, moraš verovati sam vase in v poslanstvo svojega razredal Ker delavci nismo mrtvi ljudje, ampak graditelji, je naravno, da priporoča ta eno pot in oni druffo. Eden predlaga tak načrt in drugi zagovarja svojega. To je umevho in človeško, če si socialist, boš delal za program svojega pokreta in se ravnal po taktiki, kakor si jo uravnava veČina s svojega stališča razumevanja obstoječih razmer, okol-sčin in možnosti, če z večino NE soglaiai, si lahko še vseeno socialist, DELAŠ socialistično in jačaš svojo organizacijo, ob enem pa dokazuješ pravilnost svojega mnenja. To je tisto, čemur pravijo mnogi "nesloga", drugi pa "čiščenje pojmov". Tudi v razkolih lahko nadaljujeta obe ločeni skupini, ali več skupin — vsaka po svoje — svoje delo dalje za SOCIALIZEM. Absolutna sloga je mogoča samo na pokopališču, posebno od kar so ljudje nehali verovati v polnočne strahove na grobovih. Drugi pokopališčnl mir, ki Je navidezno podoben "slogi", pa je v diktaturah, kjer se morajo vsi ravnati po željah, programu in ukazih diktatorja, ali pa so "likvidirani". Socialisti smo za svobodo izražanja, pod kapitalizmom za demokracijo in za industrialno organizacijo, kadar zavlada NAŠA družba! To so naše naloge in naše dolžnosti, katere so vredne/ da se jim ne umakne nihče, ki pravi, da je SOCIALIST ali vsaj somišljenik socialističnih načel. Civilna vojna v Španiji primorala stotisoče na begunska pota. KOMENTARJI Gornjo jo »lika ono strani tragedije faiiotičn« kontrarevolucij« v Španiji. Primorala j« atotiaoče ljudi » begunstvo — takih ljudi, ki ne sol« drugega kakor dnm, delo in kruh in ii vse to satluiiti i polteni« delom. Samo is Toleda, Malage, Madrida in par drugih mest je moralo >apusti ti domove nad milijon ljudi. Pomanjkanj« n»ed njimi j« nesnosno. Priap«vki, ki »mo jih shirali v področju JSZ, enako pri»p«vki drugih «rgaaisa«ij, »o hili porabljeni aa dovoa hrano koguacem, aa sdravila, amhulaačno oddelke in sa oklok«. Vloga socialistov v zadnji avtni stavki v Flintu, Mich. Detroit, Mich. — V prejšnji številki sem poročal o sestanku, ki sta ga sklicala kluba at. 114 in 115 JSZ. in o govoru s. Jonsa o delu in problemih socialistične stranke z ozirom na njeno bodočo konvencijo, ki se prične ta mesec v Chicajru. Naslednji govornik, ki ga je predstavil s. česen, je bil s. King. Ta je nam pojasnil aktivnosti socialistov v zadnji stavki avtnih delavcev pri General Motors v Flintu in drugje. Konstatiral je, da če ne bi bilo med sedečimi stavkarji socialističnega vodstva, bi ne vztrajali kakor st>. Socialisti so bili aktivno v organizatorič-nem delu zunaj in znotraj tovarne. Delali so smotreno. Posebno koristno vlogo so izvršili v tovarni za časa "sedeče" stavke. Stavkarje so učili, da se mora vsakemu dati gotovo nalogo in da ne sme nihče napraviti na strojih ali čemerkoli V delavnici nikake škode. Dolžnost vsakega je paziti, da se drži vse snažno in v redu. Med delavci mora vladati harmonija. Socialisti so skrbeli, da so stavkarji dobili časopise, ne samo take, ki so poročali stavkarjem neprijazno, ampak tudi delavske časopise in letake. V času stavke so se morali vrstiti v stražah proti požaru, I kajti če bi kdo zanetil ogenj, bi oblat pripisala požar stavkarjem in njihovi uniji. Ko je sodišče izdalo zapoved, da se mora stavkarje iz tovarne št. 1 in 2 Fisher Body kompanije pregnati, so socialisti spet izvršili fino posrečeno potezo. Ko so bili piketi pri Chevloret Plant št. 4 od spredaj tovarne napadeni in je bila vsa pozornost obrnjena v ta metež, so socialisti nagloma mobilizirali tisoč delavcev iste družbe, ki so skoro neopaženo od oblastnikov odšli v tovarno pri zadnjem vhodu in pričeli s sedečo stavko tudi v tej tovarni. S tem je bila produkcija pri General Motors še bolj parali-zirana. Dalje so socialisti apelirali na John L. Lewisa. da naj CIO pošlje čimveč organizatorjev v Flint. Levvisovemu odboru so predlagali, da se naj pogajanja med unijo in kompanijo vrse na licu mesta v Detroitu. ne pa kje v VVashingtonu ali Nevv Yorku. Ko je izgledalo, da 'bo družba skušala vse v svoji moči, da zaseje med stavkarje malodušnost, so socialisti apelirali na Lewisa. naj pride v Detroit ter jih osebno vzpodbudi k vztrajanju. Vse to energično smotreno delo vrše naši sodrugi skoraj čisto zastonj. Dobili so le za posteljo in hrano, in še to bolj pičlo. i* Izvajanja s. Kinga, ki je član City Central odbora soc. stranke, so bila torej ne samo zanimiva, ampak poučna in je res škoda, ker nismo imeli večje udeležbe. Ampak brezbrižnost je pač težka bolezen — celo hujša kakor moj revmatizem. Vzlic moji bolezni pridem vsaj na sejo, če pa bi imel bolezen brezbrižnosti, ne bi prišel, pa če bi imel še tako zdrave noge. Tudi detroitska postojanka Civil Liberty lijre je bila v času stavke zelo zaposlena, kajti civilne svobodščine so bile delavcem kratene na vseh koncih in krajih. S Civil Lrberty ligo sodelujejo več ali manj vse skupine, ki so za ohranitev svobodščin in protektiranje demokratičnih načel. V stavki je ta važna ustanova izvršila veliko koristnega dela. V Flintu so si hoteli lastiti administrativno, policijsko in sodno oblast takozvani vigilanti in baš tu je Civil Liberty liga najbolj odločno nastopila. Socialistom se nudi torej prilika za aktivnosti na vseh kon- cih in krajih: v agitaciji in delu za unije, v stavkah, v mobi-liziranju delavcev za smotrene akcije, v akciji v pomoč španskim delavcem, v borbi proti fašizmu, na kulturnem polju itd. Danes smo resnično v kritični dobi. AH zmagamo mi, ali pa zagazimo v reakcijo, kakor jo imajo fašistične in napolfa-Šistične dežele. . V doglednem času spet »kličemo sestanek obeh klubov in njunega angleškega odseka, na katerega povabimo tudi somišljenike, da skupno razpravljamo o vprašanjih sedanjega časa. Govorili bomo o problemih stranke, o uniji, o vprašanju združevanja delavstva za neodvisno politično akcijo itd. Taki sestanki so nam dotbra Šola in je potrebno za vse, da se je poslužimo. Upam, da 4>o na bodočem sestanku poset obilnejši, in da bomo skupno govorili kako naše vrste čimboljše strniti, namesto da bi se raz-druževali. — Anton Jurca. HRVATSKI NACIONALIST UMORIL SOCIALISTIČNEGA KANDIDATA Hrvatski nacionalizem dobiva bolj in bolj fašistične oblike. Propa-gira nauk, da če ne more zmagati z lepa — pa z grda. Dne 15. feb. Ho se v tovarnah v BeliŠču na Hrvatskem vršile volitve obratnrh zaupnikov. Socialisti so imeli svojo listo in hrvatski nacionalisti (fašisti) svojo. Med izvoljenimi socialisti je bil tudi socialistični voditelj v beliščnem o-kraju Franjo Vančin. Neki nacionalist, Zetovič po imenu, je po oznanjenem izidu volitev zabodel zmagovitega socialističnega kandidata Vančina z nožem naravnost v srce. Moralni krivec tega zločina je histerični hrvatski nacionalizem, ki opaja ignorantne množice o veličini hrvatskega naroda, in o vlogi, ki bi mu morala pripadati v Evropi. Glasilo tistih hrvatskih nacionalistov, ki jih podpira Italija, in katerim na-čeljuje dr. Ante Pavelič, je nedavno pisalo, da so Hrvati najboljši vojaki v Evropi. V dokaz je citiral, da je poslal Mussolini v svoji zadnji vojni v Etiopijo poseben polk, v katerem so bili skoro sami hrvatski podaniki, ki so zdaj pod Italijo. Izkazal se je za najbolj junaškega in dobil -več priznanj in odlikovanj kot katerikoli drugi italijanski polk. ki je bil poslan, da osvoji neguševo cesarstvo za Italijo. Ta slavospev o hrabrosti hrvatskega polka pod Italijo so širili hrvatski nacionalisti celo med ameriškimi Hrvati. Ti bi bili lahko vsaj toliko pametni, da ne bi nasedali fašistični propagandi, ki jo plačuje Italija, a izgleda, da mnogi med njimi niso. Edward dobro preskrbljen Odstopli angleški kralj Ed- vvard, ki je zdaj le še "Duke of Windsor" ni v skrbeh za preživljanje, vsaj toliko časa ne, dokler bo Anglija monarhija. Prejemal bo vsoto $150,000 na leto, dalje vsoto za svojo ženo, ako se bo poročil, in določena je tudi vsota za vzdrževanje njunih otrok, ako jih bosta imela. Vrh tega je vlada pri volji poravnati njegove dolgove, če so upniki pripravljeni pristati v pogoj, da jim plačuje Edwardove obveznosti v obrokih. Bivši kralj je vzlic temu, da ni več mlad, živahen veseljak, kar je pri takih ljudeh draga stvar. Sicer pa jo plačuje angleško ljudstvo, torej kaj zato! Ogromen potrošek "tretjega rajha" za oboroževanje Nemčija je v prošlih štirih letih izdala $12,500,000,000 za oboroževanje in si zgradila vojni aparat, s katerim se ponaša, da je najboljši na svetu. To ogromno vsoto je izmozga-la iz nemškega ljudstva, ki živi vsled tega v skrajno bednih razmerah, ostalo vsoto pa je dobila na 'ta način, da je naročala v inozemstvu veliko blaga na upanje, potem pa pred par leti upnikom naznanila, da svojih dolgov vsled gospodarskih težav ne more poravnati. Zdaj nima Nemčija v- inozemstvu nikakega kredita in bla^o le še zamenjuje v vrednosti dolar za dolar. Take so posledice hitlerizma. Dokler armada prodira in zmaguje, je v nji vsakdo lahko navdušen vojak. Ko pa nasta nejo ovire, ko se mora spopri jeti da kaj, tedaj korajža mno gim omahne. V vojaškem je#i ku pravijo temu padanju ener gije in poguma "demoralizaci-ja", v delavskem gibanju pa označujemo resignirane borce z "utrujenimi radikalci". Eni kot drugi iščejo vzroke za svojo resigiiirancmt in umike z bojišča zmerom drugje, nikakor pri sebi. o Signor Mussolini in Herr Hitler obupavata, ker Italijanke in Nemke vzlic apelom nočejo pa nočejo roditi toliko o-trok, kolikor jim jih "lahko Bog da". Muasolinijev vrhovni svet se je nedavno pečal cele ure. s tem problemom, ko mu je bilo razodeto, da rojstva v Italiji padajo. — Kakšna škoda za — topove! O Jolietski salu nar Anton Gro har si je storil s sedečo 'rta v ko svojih pivcev veliko reklame. Samo če bo kaj zalegla, kajti štirideset "sedečih" stavkujo-čih pivcev brez denarja je sa- lunarju le v napotje. • Frank Pagač, star 55 let, farmar blizu vasi De Pere v Wis-consinu, se je nedavno oženil. Nevesto je iskal v Časopisih. Dobil jo je, bila mu je dobra, svetovala mu je prodati, kar ima zemlje in on — "dobra duša" — jo je radevolje ubogal. Denar je izročil kajpada svoji novoporočenki. šla sta na obisk v Chicago. Tu je odšla v neko trgovino, njemu pa obljubila, da se vrne čimprej. On je čakal in čakal. Končno se je pritožil policaju. Pagač je zdaj brez farme, brez denarja in ob novo ženo. A je še vseeno pametnejši kot tisti trgovec, ki je dal za stroj za ponarejanje denarja kar sto tisoč dolarjev, potem pa se je šel pritofžiti vladi, ker je stroj zanič in je ni mogel goljufati z njim. O Rev. Huigo piše v "editoria-lu" v "Am. Slovencu": "Mr. Jontez bi rad, da bi se najina komaj načeta debata o bivanju boijem in svetovnem nazoru zaključila .. ." Hugo naj o "bivanju božjem" le debatira. Ampak za delavce in delavske liete ao taka prerekanja potrata časa in prostora. * V volilnih kampanjah so vsi kandidati "delavski prijatelji". Večina delavcev njihovi priliznjenosti verjame. Zato je kapitalističnim strankam lahko zmagovati. * Senatni odsek za preiskovanje izdatkov v volilnih kampanjah je nedavno objavil, da je bilo v lanskem volilnem boju potrošenih S23,000,000. Tu niso vključene vsote, ki so jih potrošili za oglašanje raznih kandidatov postranski .odbori in posamezniki. Republikanci so svoj denar — kar se njihovih kandidatov tiče — slabo investirali. Ampak ameriški kapitalisti kljub temu n majo vzroka, da se pritoževali. Demokratska stranka,, ki ima večino v kongreau in v legiala-turah, jim ni nevarna, pač pa varuje njihove kori/ti. Delavci so v sedanjih stavkah to lahJt* uvideli, ako jim ni bilo to doj- stvo že prej znano. # "Ameriška Domovina" piše, da je Roosevelt pripomogel de-lav cem do višjih plač in pomaga unijam, da lahko svoj boj vrše brez "krvolitja". Urednik, ki je to trditev zapisal, gotovo še ni videl nobene stavke od blizu. Tudi to ni res, da so sedanja zvišanja mezde Roose-veltova zasluga. Res pa je, da družbe oznanujejo zvišavanje mezde in skrajševanje delavnika zato, ker so se ustrašile uspevajoče kampanje za indu-strialne unije. * Slovenski narodni dom v VVaukeganu je bil v časopisju v Illinoisu, Wisconsinu, Michi-ganu in tudi drugje omenjan kakor morda še noben slovenski dom v tej deželi. Pa tudi v letakih, katerih je bilo mnogo razdanih v Chicagu, Milvvaukeeju in drugih mestih okrog Nort Chicaga. Vzrok je, ker so bili tu sklicani veliki shodi stavkarjev in drugi shodi ter konference. Stavkarji pri Fan-steel Metallurgical korporaciji so dobili v tem domu zatočišče za protestne shode in družabne sestanke. Družbam v Waukeganu in No. Chicagu sicer to ni bilo všeč, toda uprava doma se ni ozirala na želje bossov. S tem je pokazala, da je ta dom ne samo "narodni" ampak tudi delavski dom. * Slovenski gospodje trdijo v svojih listih, da je katoliška cerkev prav od papeža nava-dol skozi od Leona XIII. sem zaščitnica delavcev in borite-ljica za socialne pravice. Trdili so celo, da je ta cerkev proti izkoriščanji! otrok. Zdaj jim je menda spet malce nerodno, ker se kardinala 0'Connell v Bostonu in Hayes v Nevv Yorku na vso moč trudita, da bi preprečila sprejetje dodatka k zvezni ustavi, kateri bi dal kongresu pravico prepovedati uposlevanje otrok v industriji. Za /propagando proti amend-mentu sta mobilizirala duhovščino, kolikor jo spada pod njuno komando. Prav tako je bila katoliška hierarhija ves čas protivna temu amendmen-tu tudi v ostalih državah. Noben frančiškanski Lemont ne more zbrisati te resnice. Vse katoliške škofije v tej deželi so odvisne za vzdrževanje svojih zavodov in šol od kapitalistov. V povračilo jim pomagajo držati ljudstvo v temi in delavce v izkoriščanju. ZBIRANJE MED VEČJIM IN MANJŠIM ZLOM NA FINSKEM Kadar naročate knjige, po« služite »e Proletarceve knjigarne. Socialisti na Finskem so izšli iz zadnjega volilnega boja v državno zbornico kot najačja stranka. Predsednika finske republike voli parlament. Socialisti so imeli svojega kandidata, toda med liberalnimi in kmečkimi strankami ni dobil toliko opore, da.bi bil prodrl. Reakcija se je bila zedinila za ponovno iII>M0<;YI.NYJ: MESTO 99 II O 1 X Poslovenil z« "ProleUrc«" TONE SELISKAR n DELAVKE, KI SO PRESENETILE DRUŽBO (Nadaljevanje.) Toda nič ga ni zbegalo, čeprav tudi v drugem poslopju ni našel nobenega načelnika m wgav tretjem odslovili, je šel vendarle še v četrtega. Načelnik je bil v pisarni — in ga je sprejel! Njegova soba je bila bogato o-premljena. Na zidu je visela masivna ura. Sre<5i »e mu je nasmehnila. Upravitelj je bil ml»d »n prijazen. Ponudil mu je stol in ga potrpežljivo poslušal do kraja. Potem si je priigal cigareto in spregovoril. — Tudi jaz sem vse to preživel. Revolucija mj je dala to načelstvo! Vzbujati veselje do dela med našo kmetsko mladino — to je naša prva dolžnost! Le tako bomo dvignili naše gospodarstvo. Le mlade roke grade lahko ni temelj socializmu. Vrnite se po dveh, treh mesecih! Ko se je vračal iz tega gospodarskega zavoda, je komaj zadrževal izbruh užaljenosti. Vljuden sprejem načelnika ga je silno razburil. Zdaj je bil uverjen, da bodo vedno vsa vrata pred njim zapirali ali pa ga bodo z vljudnostjo odslavljali. Dva. tri mesece! Z enim červoncem v žepu in s tremi pogačami —? Ter živeti v hlevu na kramarjevo milost • in nemilost? Sunil je roke v žep suknjiča in se zaril v množico, ne da bi komurkoli pogledal v obraz. Kakor da bi imel vsakdo že na ustnicah pripravljeno žalitev zanj. Ura na Okrvikonkomi je zadržala te njegove misli. Bilo je tri četrt na dvanajst. Ob eni pase bo pričel izpit! Hitel je in spotoma poizvedoval po institutu. Sigurnost neposrednega cilja ga je pomirila. Čemu mu bo službe, če ne bo napravil izpita? Na dnu srca pa je le bil prepričan, da bo izpit srečno prestal. In končno, tudi če se mu ne posreči, prava reč! Vse to je zdaj obutil z nekim sladkim zadovoljstvom prijetne šale. V ritmu svojih zavestnih korakov je tešil svoje razburkane misli. Ali je smešen! Kako si je neki mogel domšljevati, da ga bodo kar zasuli z uslugami, če se le pojavi v mestu? Zavedati se mora, da se je vrinil v življenje, ki se že stoletja vrti brez njega. Fej, to bi se reklo, kakor verovati v copemije! Le s potrpljenjem in delom se lahko vse doseže. Ta njegov naskok na službe in vse te njegove iluzije o mestu so se mu zdaj videle od sile otročje. Za-ielsi je razlagati: položiti izpit, priskrbeti si štipendijo in pričeti študirati — vse drugo bo prišlo ob svojem času! Saj imamo dijaške organizacije, zavetišča in kuhinje! Toda za vse to moraš biti poprej študent in povrhu še pomni, da je takšnih tičev na tisoče ! Na hodnikih šolskega zavoda je bilo toliko ljudi, da je Stepan kar utonil med njimi. Prepustil se je temu mogočnemu človekemu alu in mu je bilo prav vseeno kam in zakaj ga zanaša, šele ko je val obstal pri vhodu neke dvorane, je vprašal, kje bodo izpiti. Izkazalo se je, da prav tukaj in da se kmalu prično. Stepan se še ni pomiril, ko ga je že sosed nagovoril: — Ali ste se, tovariš, že prijavili sprejemni komisiji? Sprejemna komsiija? Kaj takšnega še ni >al. In to, da mora poprej storiti? Kje je? v tretjem nadstropju? Z vsemi močmi svojih komolcev si je utiral Pot r tretje nadstropje. Kaj bo, če je zakas- I f^6 * je komLsija že razšla? Zdaj imaš službo! Rdeč in vznemirjen je planil v sobo --hvala bogu, še so tu! Zabeležili so ga pod tfevilko 123. ^ez štiri ure je bil sprejet in naznanili so da bo polagal izpit šele tretji dan. Gla-m razočaran je taval domov. Razumljivo mu Je bilo, da ne more sprejemna komisija petsto priglašencev naenkrat preizku-8It1' to^a logika ga ni utešila. Pričel je razu-^vati, da je red lep le tedaj, če si ga sam i Poznavaš, da pa postane neprijeten, če ti ga arugi predpišejo. Izmučen je bil. Zbal se je naslednjega dne, ki ga bo moral brez posla Preživeti. Ko Je Pr&el na Podol, se je napotil k Dnje-P™. da bi se okopal, kakor je že zjutraj skle-Spotoma je kupil škatljico žigic. Zaželel oni Hti Pa 8e Je vzdpž*l. d* bi ga tobak ne mow- p°Prej se bo okopal, potem bo pri- i griznil in nato se bo šele posladkal s cigareto: Kar tako pa tudi ni mogel v vodo, kajti to lahko opraviš le na plaži. To pa se pravi — peljati so na otok, kar stane z navadnim čolnom pet. a za motornim deset kopejk! Dve kopejki je dal za vžigalice in če prišteje k temu še pet kopejk za čoln je to sedem kopejk. Takih izdatkov pa ne premore, kajti razen obljub, ki najbrže ne bodo nič zalegle, je imel v žepu en sam červonec za vse slučaje in neprilike, ki bi ga v mestu doletele. Pa tudi to se mu lahko primeri, da se bo moral vrniti nazaj na deželo. Vztrajno si je govoril, da ne more vsak vsega imeti. Spočetka je nameraval iti ob bregu daleč ven iz meste. in si poiskati primerno samotno zatišje za kopanje in se šele na večer vrniti domov. Bil pa je gladen in truden in tako onemogel, da je sklenil le umiti se. Snel je čepico, odpel ovratnik, plašno se je ozrl okoli sebe in pomočil roke v vodo. Pa se je stresel — voda je bila gosta in odvratna. Toda umiti se je le moral. Obrisal se je v masten robec in se počas; vračal proti domu. V svojem brlogu je bilo še vse prav tako, kakor je pustil. Pojedel je nekaj jajec brez posebnega teka in nestrpno si je zvil cigareto. Tudi kaditi mu ni dišalo. Imel je suha usta in neprijetno se mu je spahovalo. Proč jo je vrgel. Bil je slabe volje, v srcu pa kakor da je ena sama puščoba. Slekel je suknjič, razgrnil ga je po skobelniku in se zlek-nil po deskah, da so mu noge obvisele v zraku. Niti misliti se ni upal. Malomarno je strmel skozi okno v nastajajoči mrak. Dim iz istega dimnika je zastiral posivelo nebo. III. Naslednjega dne se je po obedu napotil k Levku. še včeraj mu bi bilo neprijetno, če bi srečal znanca, danes pa si je zaželel nekoga videti in se pogovoriti z njim. Na vse zgodaj si je pripravil nekaj kruha, slanine, krompirja in kaše in je odšel po obrežju daleč ven iz mesta. Zelo daleč, morda kake tri vrste in si je iskal samotnega mesta. Že nekajkrat se je hote. utaboriti, pa so ga premotili tu ribiči, tam branjevka, ki je čakala na čoln. Tesko je najti tu zatišja brez ljudi. Zato jo je Stepan kar potrpežljivo mahal dlje in dlje vse do tja, kjer je za nekim kolenom Dnjepra pustil mesto za seboj. Tu je našel rtič, kjer je bilo tiho in samotno. Slekel se je, poiskal primerno vejo in obesil nanjo kotliček. S suho travo je podžgal ogenj, opral kašo, olupil krompir in pri-dejal temu še narezane slanine. Obed se je kuhal. Potem pa je legel na obrežje pod toplo jutrnje solnce. Vsake četrt ure so zado-neli zvonovi z Lavre. To zvonenje in mokro žvenketanje vode ga je obdajalo vsega z nekakšno neskončno mirno otožnostjo. Nenadoma pa je skočil v vodo, plaval, se prevračal, potapljal in vriskal od naslade. Potem se je gol, kakršen je bil, spravil nad meneštro. Bila je gosta in na njeni površini so se razposajeno odpirali mehurčki. Kar z vžigalico je lovil krompir in slanino in požiral je hlastno, ne da bi prežvečil. Ker ni imel žlice je s koščki kruha zajemal kašo in v trenutku je bil lonec prazen in čist. Potem pa se je vlegel na svoj suknjič in se pokril s srajco. Vročina je legla na njegove trepalnice. Zaspal je. Celo na cigareto je pozabil. Prav tako nenadno se je zbudil. Neslišno se je prevleklo nebo s sinjino in hladen drget mu je prešinil telo, kakor da bi pravkar stopil iz vode. Hlad ga je vzdramil. Dvignil se je, si pomel oči in se z nekakšno nevoljo pričel oblačiti. Nejasne sanje so mu zapustile motne misli in telo mu je bilo težko. (Dalje prihodnjič.) Ali je vaše društvo že v Prosvetni matici? Prosvetna matica je edina slovenska kulturna centrala v Zedinjenih državah. Storila je na prosvetnem polju brez vsakega vika in krika več kot katerakoli druga skupina. Prosvetna matica JSZ zasluži, da se okrog nje strnejo vsi zavedni delavci. OGLAŠAJTE V PROLETARCU U.IIAIOII.II \\ helij Vse naročnin«, ki jih pošljejo za • topniki in drugi agitatorji Proletar-:a, »o »tata na basi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki pošlje ano celoletno, je zabeležen e tem sezna •nu z d\ema polletnima. III. IZKAZ Bartol Yerant, W. Aliquippa. P« 22 Anton Zornik, Herminie, Pa. \7 ^•He« Pogorelec, Chicago, lil. 12 ^ 8 7 »t Malo je trgovin, e katerih bi bile delavke izkoriščane bolj, kakor to takozvani "5 in lOc .tare.". Ena največjih družb, ki lastuje take proda-jalna, ja Woolworth. Ima jih pc vsej deželi. Njene delavke v Detroitu je navdušila nedavna 'Sedeča" stavka avtnih delavcev in so poskusile z »sto metodo. Družba jih je plačevala tako malo, "jU ni za povedati", kakor so rekla dekleta, ko so jih vprašali, čemu so obsedele na svojih mestih pri pro-dajalnih mizah. $12 na teden je v teh prodajalnah že sijajna plača. Dekleta morajo biti ne le vešče prodajalke, ampak v svojem prostem času tudi skrbeti za oglašanje trgovine, "ki jim daje vsakdanji kruh". Ta stavka v Detroitu je oplašila mnoge druge velike prodajalne po deželi toliko, da so same od sebe zvišale mezdo svojih delavcev in delavk s $4 do $20 na teden na $12 do $30 na teden. Iz zapisnika redne seje odborov JSZ in P. M. dne 7. januarja 1937. Navzoči od eksekutive Lotrich, Oven, Udovich in Zaitz. Odsoten Alesh. Od nadzornega odbora JSZ Garden in Justin Zaje. Od nadzornega odbora slovenske sekcije John Hujan, Vinko Ločniškar in Angela Zaitz. Od prosvetnega odseka, Beniger, Bernik in Rak. Chas. Pogorelec, tajnik. Za predsednika seje izvoljen Peter Bernik. Zapisnik prejšnje seje sprejet kot čitan. Poročilo tajnika Taj nik Pogorelec je med drugim poročal, da je imela JSZ lani povprečno 643 članov, ali 56 manj kot leto prej. Obljublja. da bo podrobnejše poročal prihodnji seji. Pismen apel za podporo delavstvu v Španiji, ki se bori proti fašizmu, je bil iz urada naš* zveze poslan 1,100 društvom raznih jed not in zvez ter klubom. Pri tem delu so sodelovali Anton Garden, Lucas Groser st., Frances Rak, Kr-nest Dreshar, Jean Rak. Frank Sodnik in drugi. V pismu smo označili, da se lahko pošilja prispevke bodisi skozi urad naše zveze, ali gl. predsedniku SNPJ. ali pa elevelandski federaciji SNPJ, ker je upravni odbor SNPJ in omenjena federacija odobrila, oziroma sled- nja tudi sama podvzela akrjjo za zbiranje prispevkov. Zbra-nrVsote so sproti priobčevane v izkazih. Do 5. jan. je bilo poslanih na JSZ $874.97. Ves ta denar smo poslali Delavskemu rdečemu krržo v pomoč Španiji. kateremu načeljuje za to deželo David Dubinsky. Stroški te kampanje, ki jih ima JSZ dozdaj, znašajo: Poštnina za pisma *36.51 Tiskovine 17.24 John Zornik, Detroit, Mirh. Jacob Rožič, Milwaukee, VVis. Frances Zakovšek, N. Chicago, III. Joe Oblak, Ch cago, lil., 'oe Korsich, Detroit, Mich. Anton Tratnik. Diamondville, Wy o. Joseph Jež, VVarren, O. Ma« Marolt, S. Chicago, III. John Langerholc, Johnstown, Pa. Frank Novak, Los Angeles, Calif . Joteph Snojr, Bridgeport, O. Frank Podboy, Parkhill, Pa. Frank Barbič, Cleveland, O. Kristina Turpin, Cicero, III. Frank Rataic, Forest City, Pa. John Terčelj, Strabane, Pa. Frank Zaitz, Chicago, III. Vincent Yaksetich, Mclntyre, Pa. Anton Shular, Arma, Kans. Anton Blasich, Fontana, Calif. Andrew Vidrich, Johnstown, Pa. Joško Oven. Clarendon Hills, III. Justin Zaje, Chicago, III. Frank Boltezar, Pueblo, Colo. Peter Vrhovnik, Chicago, III. Joseph Ovca, Springfield. P . John Tancek, Girard, O. John Teran, Ely, Minn....... Sk upaj v tem izkazu (4 tedne do vključivši 6. marca) 133 polletnih n*ročnin. Prejšnji izkaz (5 tednov) 197. 3 24 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 Skupaj $53.75 Potrošek za tiskovine smo plačali tiskarni. Vse delo pri i razpošiljanju in razmnoževanju pisem na vsa omenjena društva je bilo izvršeno v na-|šem uradu brezplačno, in tudi precej papirja, črnilo in rabo strojev je prispevala Zveza. Ako ne bi bilo teh pisem, bi bila skupna vsota, ki je bila poslana prej omenjenim trem prejemnikom, nedvomno znatno manjša. Samo apeli v listu, ali tudi v več listih, ne zadostujejo, to vemo iz izkušenj, ampak so le izdatna pomoč direktnim pismenim apelom. S tega vidika je JSZ izvršila v polni meri svojo dolžnost, kar se zbiranja prispevkov v pomoč španskim delavcem tiče. Glede potovalnih agitatorjev imamo v vidu poslati nekoga v Detroit in kamor bo sploh mogoče v tem letu. Kar se naših publikacij tiče, so bila naročila za Ameriški družinski koledar povoljna, o PRIMORSKI SLOVENCI V JUGOSLAVIJI IN ŠPANIJI "Proletarcu" pa bo poročano več na bodoči seji. Prosvetna matica Društvom Prosvetne matice je bilo poslanih 3,500 izvodov knjig in brošur. Več o tej ustanovi bo tajnik poročal na prihodnji seji. Od prošle do te seje je bila Prosvetna matica na uslugo s sodelovanjem pri dramskih in drugih prireditvah s sporedi sledečim organizacijam: klubu |št. 11 JSZ, Bridgeport, Ohio; dram. zboru "Anton Verov-šek", Cleveland, O.; d ruš: št. 344 SNPJ, Shebovgan, Wis.: pevskemu zboru "Jadran". Cleveland, O.; pevskemu zboru "Slavec", Detroit. Mich.; dram. zboru "Ivan Cankar", Cleveland, O. Od zbora "Sava" v Chicagu ( je arhiv prevzel opereto s par-! titurami "Tri mladenke". Poslana je bila "Jadranu" v Cleveland, O. Proglas eksevutive JSZ. F. Zaitz prečita osnutek, namenjen za proglas eksekutive JSZ našim klubom, Prosvetni matici in našemu delavstvu v splošnem. Po razpravi, ki se je udeleže skoro vci navzoči, se osnutek s predlaganimi spremembami o-dobri. ke v korist španskim lojalistom «kozi strankin urad namesto direktno. Pogorelec pojasni, da ko smo mi to akcijo pričeli — najprvo klub št. i zadnjo jesen — stranka ni imela v ta namen še nikake akcije. Oven pravi, da je bil Dubinskyjev odbor prvi, ki je pričel zbirati prispevke in je naravno, da jih je i naša zveza pošiljala njegovemu uradu. Fr. Zaitz pra-. vi, da je Dubinskijev odbor zanesljiv in smo gotovi, da se vsak cent porabi v določeni namen, to je, za živila, obleke in zdravila, katera se v Španiji deli bednemu ljudstvu pod kontrolo lojalistične vlade. Anton Garden predlaga, da se ravnamo po dosedanjem načinu pošiljanja prispevkov. Podpirano in soglasno sprejeto. Kulturne aktivnosti F. Zaitz pravi, da je potrebno delo pod okriljem Prosvetne matice boljše sistematizirati. V ta namen smo že imeli razpravo. Sklenili smo storiti potrebne zaključke * ko bodo izvoljeni odbori JSZ. Tajnik Prosvetne matice je po pravilih s. Pogorelec, a pri svojem del u potrebuje posebnega u-radnika, direktorja za aktivnosti najbolj na dramskem polju. V ta urad predlaga Petra Bernika. Bernik predlaga L. Benigerja. Rak poroča, da mu je Ber-!nik veliko pomagal pri tem delu, ko je bil Pogorelec na agi-|tacijski turi. — Beniger nominacijo odkloni, nakar je »bilo sklenjeno, da se naj aranižmo dela v okrilju odbora Prosvetne matice reši na posebni seji. Resignacija J. Raka Prečita se resignacijo John Raka iz odbora Prosvetne matice. Vzrok je odpotovanje na njegov novi posel v Johnstown, Pa. Resignacijo se vsled tega razloga sprejme. Zaitz predlaga, da naj namestnika na Rakovo mesto do bodočega zbora izbere odbor Prosvetne matice in ga predlaga v odobritev bodoči seji. Sprejeto. — Konec seje. Za agitacijo v prid "Proletarca" »♦#»!•»»♦♦........................ V Zagrebu izhaja tednik "Istra', ki pravi, da je glasilo Saveza Jugoslovanskih Emi-granata iz Julijske Krajine. Izhaja že deveto leto. Ime so ji dali najbrže rojaki iz Istre, kajti drugače bi si list nadel bol j splošno ime. "Istra" ima težavno stališče. Piše proti diktaturi v Italiji, a ima opravka z diktatoro in njeno cenzuro v Jugoslaviji. Dasi je črtana le redkokdaj, dočim ima mariborska "Delavska Politika" počečkano mar-sikako vrstico, ali po več vrstic skupaj skoro v vsakem članku, ali notici, je vendar urejevana struktno po željah in navodilih cenzorjev jugoslovanske vlade v Zagrebu. Vzrok, da "Istro" omenjamo je. ker se okrog nje zbirajo, ali M)lje, se je zbiralo mnogo naj-inteligentnejših in tudi delavsko zavednih primorskih Slovencev, ki so pobegnili iz Italije. Večinoma sr jim je godilo tako slabo, in stradanje jih je toliko omalodušilo, da so s č.i-soma vzeli službo, kjer so jo j pač dobili, pa četudi jc pri tem trpelo njihovo prepričanje. Mnogi so odšli v Francijo. In kot razvidno iz "Istre", tudi tam ni bilo zanje nič prida, pa je potem marsikateri izmed njih odšel na fronto lojalistov v Španiji, da demonstrirajo svoj gnjev proti fašizmu in zoper gorje, ki ga uživajo vsled njega, ker jih je pognal z rodne grude. "Istra" objavlja njihova pisma. "Nismo komunisti, ampak slovenski nacionalisti in lt» vsled tega smo šli v Španijo," se glasi eno objavljeno pismo. Recimo, da bi do-tičnik napisal, da je šel v Španijo zato, ker je komunist, ali pristaš socializma, in se bori z a socialistično uredbo družbe — v "Istri" ne bi bilo Črke o tem. ker je ne bi smela natisniti. Priznanje primorskim slovenskim beguncem gre v tem. da so v stanju še vedno izdajati svoje glasilo, ki je večinoma v hrvaščini in prav malo v slovenščini, toda izgleda — da čezdalje bolj s pomočjo subvencije, ki jim jo nedvomno daje na kak indirekten način jugoslovanska vlada. V nadaljni ra pravi s. Oven priporoča shode, da se naše ljudstvo čimbolj seznani z delom, ki ga vršita JSZ in Prosvetna matica. Anton Garden želi, da se v apelu urgira klube v celoti in nijh člane, da se bi bolj zanimali za strankina zborovanja in aktivnosti. Sledi razprava, če se naj proglas objavi samo v listu, ali se ga izda tudi v letaku. Izdali je letaka predlaga Chas. Pogorelec. John Rak in John Hujan podpirata. Anton Garden protipredlaga, da se izda tisto številko "Proletarca", v kateri bo objavljen proglas, v toliko več izvodih, namesto da tiskamo še letak posebej. Podpirano. Justin Zaje zagovarja pro-tipredlog, ker smatra, da je list bolj efektiven, kakor letak. I). J. Lotrich nato predloži posredovalni predlog, ki določa, da se naj vprašanje načina izda-nja letaka prepusti v odločitev tajniku in uredniku. Vsi prod logi podpirani. Za l/otriche predlog oddani štirje glasovi za Pogorelčev štirje in 7.a A Gardnov trije. Ker ni nobei sprejet, odpade Gardnov pred log in za Lotričev posredovaln" predlog je bilo nato oddanih H glasov. Akcija za delavstvo v Španiji D. J. Ix>trich meni, da bi bilo priporočljivo pošiljati prispev- V petek 5. marca se je vršila v SDC skupna seja odborov J. S. Z. in direktorija Jugoslovanske delavske tiskovne družbe, na kateri sa se vršile živahne stvarne razprave o problemih naših publikacij, predvsem o agitaciji za "Proletarca" in o delu klubov in posameznih članov med ljudstvom. Pilo je sklenjeno, eninizem, 2. zv.) S tem se dela vtis, kakor da sta Mane in Engels smatrala, da je prevrat kapitalistične vlade mogoč le z nasiljem. To ni nič drugega kakor fal-sifikacija marksizma. S tem se dela napačen vtis, da sta Marx in Engels verjela, da je za delavski razred samo ena pot do moči — pot nasilja. Resnica je, da je Marx povedal povsem jasno, da ni le ena kraljevska pot do moči. po Mancovem naziranju bo pot, po kateri bo delavstvo korakalo do svoje moči, determinirana v vsaki deželi po specifični situaciji, po kateri se bo razvijal razredni boj. Metode tega boja bodo determinirane po ekonomskih razmerah, politični situaciji, kakor tudi po zgodovinskih in psiholoških razmerah vsake dežele. Resnica je, da je Marx odprto povedal svoje prepričanje, da bo v nekaterih državah fcransferira-nje moči od vladajočega razreda v roke izkoriščanemu razredu povsem miren proces. Z Marxom se kdo lahko strinja ali ne strinja, toda nihče nima pravice, da bi mu pripisoval nazore, katerih ni nikdar gojil. In to je, kar Stalin dela. Oni, ki zanikajo možnost legalne, demokratične zmage, nekako pozabijo, da je trans-feriranje politične moči možno le v revolucionarni situaciji, to je v času, ko je večina, ne samo delavskega razreda, marveč tudi njegovi zavezniki (revni farmarji, nifcje plasti srednjega razreda, del inteligence) popolnoma razočarana in do kraja nezadovoljna z obstoječim sistemom — v Času, ko je ta veČina pripravljena na spremembo. Za te razoča rane mase bi bilo popolnoma naravno, da bi svojemu neza dovoljstvu dale duška s tem da bi pri volitvah dale moč re volucionarni stranki, to seveda pod pogojem, da bi kapitalizem že prej ne odpravil demo kracije. Za socialnega reformista, za neosocialdemokrata, predvsem pa za ameriškega socialdemokrata pomeni .to konec njego^ vega boja. Zmaga je popolna. Za revolucionarnega socialista ni to konec, marveč le pričetek boja za socializem. Potreba fundamentalne filozofije Kakšna socialistična vlada bi se naravno lahko zadovolji la s tem, kar so nekatere socia listične vlade že delale v preteklosti in ie delajo danes, da pomaga kapitalizmu reševati njegove poteškoče: z reformi- ranjem kapitalizma. Take vlade so lahko dobre, poštene in zmožne (efficient), toda ne glede, kaj delajo, je gotovo to, da s tem ne pomagajo napredku socializma. Čestokrat ga vržejo nazaj. Svoje socialistične aspiracije zamenjajo za dobro voljo vladajočega razreda. Dokler take socialistične vlade ne skušajo spremeniti lastninskih odnosa jev, na katerih sloni kapitalistična družba, nalete na malo ali pa zelo slabo opozicijo. Toda kakor hitro bi socialistična vlada skušala porabiti državno mašinerijo, ne za reformiranje kapitalizma, marveč za odpravo istega, bo naletela na opozicijo drugačne vrste. V prvi vrsti bi državna ma-šinerija, katero bi podedovala, ne odgovarjala nalogam. Obstoječa državna ustava in vse institucije so zgrajene in adop-tirane, da služijo kapitalizmu. Socialistična vlada bi morala najprej spremeniti formo, vsebino in celo bistvo države same. Marx je bil zelo na mestu, ko je rekel: "Delavski razred ne more prijeti za že izgotovljeno državno mašinerijo ter jo rabiti v svoje lastne namene." Zgraditi bo morala novo državo in jo adoptirati novi in nenavadni nalogi za uničenje kapitalizma in zgraditev socializma. Ta prvotni korak bi takoj produciral opozicijo, ki bi se ne ustavila pred ničemer; opozicijo, ki bi šla od sabotaže do civilne vojne. Socialistična vlada, ki bi ne bila pripravljena, da zatre tako opozicijo, bi bila popolnoma brez moči. V resnici bi ne bila nič drugega kakor kratek eksperiment. Nobena socialistična vlada bi ne trajala niti en mesec, ako bi dovolila mogočnemu kapitalističnemu tisku, radiu, cerkvi in filmom, da bi iniciatirali rdeče strašilo, širili laži, misinfor-macije in istorije o "barbarizmu" nove vlade, kar bi nedvomno delali, in to v obsegu, kakršnega dežela še ni videla. Socialistična vlada bi ne mogla pustiti pri miru državnih uslužbencev in sodišč, ker bi s tem dala arladaiočemu razredu prvovrstno priliko za sabotira-nje. Socialistična država bi bila prisiljena, hočeš nočeš, zdrobiti marsikateri star običaj, o-krniti svobodo izražanja, potlačiti in podvreči svoje sovražnike na način, ki bi bil ilegalen z vidika kapitalistične legalnosti, neustaven z vidika u-stave, ki je bila sestavljena, da služi za protekcijo kapitalističnih lastninskih odnošajev, in nemoralen z vidika kapitalistične morale. Z drugimi besedami: dasi legalna, demokratično izvoljena vlada, bi bila prisiljena postopati diktatorično. Ni treba, da bi se poslužila "ruske metode" in posnemala vse, kar je bilo storjenega v Rusiji, čeprav komunisti v to verujejo in se reakcija pred tem trese; tega bi ne bilo treba, ker bi ne bile prisotne specifične ruske razmere, ki so narekovale "ruske metode". Toda kljub temu bi bila diktatura. Naivni ljudje pravijo, da Tiskovni fond Proletarca lil. IZKAZ Chicago, III. Social Study Club, polovični prebitek od bunco party $13.52. Little Falls, N. Y. Frank Petav« $2.00. Chicago, III. Jacob Muha $1.00. Johnatown, Pa. Po ROr: John Lan-fforholr in John Župan, »kupaj $1.00. (Poslal John lanjferbolc.) Diamondville, Wyo. Anton Tratnik r>0c. Slov«n, Pa. Steve Stebe 50c. So. Fork, Pa. Jacob Rupert 25c. Burgettstown, Pa. Jacob Leskovec 25c. f Onnalinda, Pa. Joseph Matičič 25c. Akupnj v tom ir.katu 10.37, prej-nnji iskat $13.47, skupaj $62.84, zdaj stojimo pred temi problemi. Zakaj dkskuzirati o tem zdaj? Zakaj si beliti glavo z rečmi, ki se bodo mogoče zgodile v bodočnosti? S tem se jp trel>a ukvarjati zdaj vsled tega, ker ni le bodočnost v veliki meri determinirana po sedanjosti, marveč i zato, ker smo praktični ljudje. Nesreča v našem gibanju je to, da radi kon-fuzije pomeni praktičnost o-portunizem. Desničarski socialisti, ki nanp pripovedujejo, naj pustimo vsa bodoča vprašanja bodočnosti in bodimo praktični, v refnici nii-sli.io, "bodim ) oportunisticni". Socialni reformizem je v resnici zelo nepraktičen in brezupen. Ako se nam posreči, da prepričamo tega ali onega delavca o potrebi te ali druge reforme, ne da bi ta boj za reforme združili z bojem za socializem, tedaj stori dotični delavec najbolj logično, da se pridruži Rooseveltovim silam. On sicer ve, da se bo 'Wall Street* boril proti vsaki RooseveJtovi reformi, toda zaupanje v Roosevelta mogoče ni povsem odveč. Ko so desničarski socialisti postali tako navdušeni za "New Deal", posebno pa za NRA, so bili v resnici zelo dosledni. Ako naj bo boj za socialne reforme ločen od socializma, tedaj je "New Deal" in NRA vse, kar kdo lahko zahteva za sedaj. Toda zakaj pristopiti v socialistično stranko? Zakaj se taki ljudje raje ne pridružijo Rooseveltovim silam? Želimo organizirati močno in efektivno socialistično stranko.O tem ni med nami nobenega spora. Toda kako to storiti? S tem, da prepričamo ljudi, da je socializem edin izhod iz vseh socialnih krivic. Najbolj naravno vprašanje je: "Toda kako boste to dosegli? Nočete, da ako se stranki pridružim, da se mi razjasni, kaj stranka namerava, kakšnih metod se misli poslužiti, kakne načrte ima za bodočnost? Ako rečemo, " da bo bodočnost že skrbela zase," je prav toliko, kot če pravimo, da mi hočemo socializem, toda ne vemo, kako si ga izvojevati. Se bomo že na kak način prerinili skozi! To v resnici ni nobena podlaga, na kateri je mogoče zgraditi močno in efektivno socialistično stranko. če hoče socialistična stranka živeti in rasti, mora imeti jasen program. Mora vedeti točno, kaj hoče in kako upa to doseči. Mi predlagamo revolucionarni marksizem za podlago stranki. Desničarji imajo privilegij, da predlagajo, kar hočejo. Toda priporočati, da je najbolji način graditi stranko s tem, da se je ne postavi na nikako podlago, ni samo daleč od praktičnosti, marveč je to priporočilo za samomor, kar pas ocialitfti, ki se še niso utrudili s socializmom, ne morejo sprejeti. (Konec.) Pokojai predsednik A. F. of L., Samuel Gom> per*, j« nekoč dajal, da ameriška dekleta nimajo sa unijo nikakega smisla. Delajo aa vsako plačo, mnoge »c prepuščajo pohotnim bonom ia ti« »i šele, da »e čim* prej poroče in umaknejo sa "peč" — to je, da te posvetijo možu in gospodinjstvu. Gompers, ki je bil na svojem mestu veliko sposobnejši kakor je sedanji predsednik Wm. Green, ae je prilično motil. Dekleta so se poročila, a vslic temu bila bolj in bolj primorana ostati v tovarnah, trgovinah in pisarnah, ker fantje, ki so jih vsele, niso dovolj zaslužili aa dostojno prešivljanje dru- žine. Dejstvo pa je, da se sa organiziranje šensk v tej deželi ni skoro nihče brigal, šele poslednja leta «o jih sačeli drušiti v unije v oblačilni in tkalniški industriji. Ponekod pa so se nedavno kar same združile in sastav-kale. Na primer v nekaterih trgovinah v Detroitu, Naj-prvo pri Woolworthu. Gornje je ena skupina delavk prej omenjene družbe, ki so se zbrale v prodajalni skupaj in izjavile — "izboljšajte naš položaj, ali pa bomo sedele na teh mestih, dokler nam ne ugodite!" Super-intendent jim je obrnil hrbet, pa so obsedele, kot so zapretile. gredo drug za drugim. Kdo jih bo nadomestil? V Kraynu imamo slovenski dom. društva—svoječasno smo tudi mi kaj zmoremo, in potem se bodo naši prijatelji odzvali brez dvoma v večjem številu. Na koncu, naj ponovno po mirno na našem hribu. Poročevalec. imeli tudi socialistični klub in vdarim, da je upati, da bo iz-veliko življenja. Zdaj je jako šla revija v nekaj mesecih, toda, če sem se v svoji napovedi malo zmotil, naj mi javnost oprosti, kajti na vsak način je boljše, da počakamo mesec ali dva dalj in zgradimo močan temelj temu kolektivnemu podjetju, kakor pa da bi se prenaglili in se potem radi tega borili s finančnimi zaprekami. Mnogo jih je, ki še vedno Zopet nekaj besed o Cankarjevi ustanovi Nič se ne bi .čudil, če bi mi kdo rekel, da ne znam o dru- pravijo, da se bodo naročili na revijo, ko hitro izide. Lepo je gem pisati, kakor o Cankarjevi to, ampak čemu se ne bi takoj ustanovi in o "Cankarjevem in s tem pomagali, da čim pre-glasniku", kljub temu pa s tem j je pričnemo? Ali ni vseeno, č? ne bom prenehal, dokler to va- damo za dobro stvar tri dolar-žno kulturno akcijo do konca Je danes ali jutri? Ali so mor-ne izvršimo! da nekateri še vedno v dvomu Kako daleč smo že prišli? 0 smernicah bodočega meseč-Ali bo "Cankarjev glasnik"'nika in vsled previdnosti čaka-kmalu izšel? O tem ne morem J0? • • • rpam, da ni mnogo ta-nič definitivnega reči, toda u-jkih' saJ' ie iasno ko bcli dan« , pam, da v nekaj mesecih, kar da ™dlJ° akciJ° napredneose- vege,je do tja mine Jn odk]o_ je v največji meri odvisno od,be« k« ~ poznane kot poštene nijo vabi,0 Ne kaj . zastopnikov za "Cankarjevi"1 »e ze dolgo nesebično udej- vzrok? Ako bj se takj glasnik". Ljudje so pripravlje-l?v»jeJ° v ™?om ^rednem sobni ljudje zavedali važnosti prila. "Svoboda" je danes v Detroitu edini slovenski delavski pevski zbor. Za seboj ima sijajno zgodovino. Na omenjeni prireditvi v nedeljo 25. aprila bo slavil svojo 20 letnico. "Svoboda' se je udeležila že mnogih jubilejnih priredb drugih organizacij ne samo tu, ampak tudi v Clevelandu in v Chicagu. Ti dve naselbini imata sedaj priliko poset vrniti in se zategadelj nadejamo gostov tudi od drugod. O težkočah naših zborov smo že dostikrat pisali. Odvisni so največ od požrtvovalnosti pevcev in pevk, od podpornih članov, kateri jih imajo, in občinstva. ki prihaja na njihove koncerte in zabave. Potrebujemo predvsem več pevcev. Na naših zabavah slišiš pri omizjih toliko petja, da se strop "trese" in luči "pomižkavajo". V teh veselih zborih čuješ dobre, zmožne glasove. A če jih povabiš v organiziran zbor, jih | PROSVETNA MATICA] V fond Prosvetne matice JSZ »0 vplačala društva,1 socialistični klubi in drug* ortran^p,. v no- v t gn bru in decembru 1986, kot »ledi; Uev. društva in kraj Vto|t i, a\PJ, chmeo. lil. $ 6.oo H, SNPJ, So. ChivajfO, Tli. (j.Ot) 10, SNPJ, Ro*k Sprint, VVvo. C 00 1«, SNPJ, Milvvaukee, \Vk 12.00 27, SNPJ, Frontenac, Kans. 3 00 36, SNPJ, VVillock, Pa. 3 00 47, SNPJ, rinjffield, 111. 6 00 Ba, SNPJ, Cleveland, O. 12 00 87, SNPJ. Herminie, Pa. «00 02, SNPJ, Franklin, Kan«. 300 102, SNPJ. Chicatfp, 1IJ. ,; 00 118, SNPJ, P.tt Jburifh, P« 6 0o 121, SNPJ, Detroit, Mich/ 12 00 ::12, KNPJ, ALifpjipfKi. Pu. 600 126, SNPJ, Cleveland, O. 12 00 i:i2, SNPJ, Klein, Mont. 2 00 142, SNPJ, Cleveland, O.............6.00 ' 168, SNPJ, Conemauffh, Pa. ,100 »04, SNPJ, Luierne, Pa. ' 4J50 306, SNPJ, CroftS, Kans. 300 Jo4, SNPJ, Bon Air, Pa. 3 00 J58, SNPJ, BeliairtyO. 3.00 J7r>, SNPJ, Maynard, O. :{00 282, SNPJ. Little Falls, N. Y. 12.00 287, SNPJ, Burjpettftown, pa. 6.00 295, SNPJ, Bridgeville, Pu. 6.00 31.2, SNPJ, Cleveland, O. 6.00 315, SNPJ, Canton, O. 3.00 318, SNPJ, Baggaley, Pa. 6.00 388, SNPJ, Pur»j?love. W. Va. 3.00 419, SNPJ. Harwi2, SNPJ, Karton, O. 3 00 SNPJ, Federacija, Mil. waukee, \Yis. 3,00 10, SSPZ, Moon Run, Pa. 6.00 29, SSPZ, Knumclnvv, VVash. 3.00 03, SSPZ, Sheiboygan, Wis. 3.00 80, SSPZ, Herminie, Pa. 6.00 10, JPZS, Milvvaukee, \Vis. 6.00 KLUBI J. S. Z. I, Chicasro, lil. 6.00 3, Ojflesby, 111. 1.00 60, Hermine, Pa. 1.00 114, Detroit, Mich. 2.00 115, I>etnoit, Mich. 6.00 235, Shel*>yiran, Wis. 6.00 DRUGE ORGANIZACIJE Soc. pevski »bor "Sava", Chicago, 111. 4.00 Soc. pevski zbor "Svoboda", Detroit, Mich. 3.00 Pevski abor "Trijrlav", Kirk- lanolj navdušeno je bil sprejet senator Lundeen. Pel je mešan pevski zbor unije I. L. G. W. Upoštevajoč, da sta govorila dva prominentna vodite Vi a f a rm a rs k e ga -d e 1 a vs k e-ga polit čnega gihania, je udeležba poldrug tisoč ljudi v tak dvorani in v tako velikem mestu kot je Chicago majhna. Večina posetnikov so bili člani u-nij oblačilne industrije. Poset bi bil nedvomno boljši, če bi se shM vršil v času kake volilne kampanje, toda predno bo mogla ta stranka poseči v volilne boje, jo je treba šele zgraditi in utrditi, in to poskuša s konferencami, z agitacijo in s shodi, kakršen se je vršil prošlo soboto. Navzočih je bilo tudi precej socialistov in somišljenikov. — F. Z. Razmere in drugo v Sheboyganu Sheboygan, Wi». — Beremo, da so povsod "boljši časi" in da je kriza baje že izginila. Pri nas jo imamo še zmerom. Morda smo predaleč od glavnih prometnih vezi, ali karkoli že je vzrok, kajti mi se z iz-'ooijšavanjem razmer še ne moremo hvaliti. Naša naselbina je bila včasi na kulturnem polju dokaj aktivna. Vsako sezono smo imeli vsaj Dar predstav, ki so bile 0-bičajno dobro vprizorjene in številno posečene. Zadnjih par let pa je delo na tem polju vse nekam zaspalo. Nekaj članov smo izgubili iz enega ali drugega vzroka. Navdušenih agitatorjev nam primanjkuje. Brez teh ni uspehov, ne aktivnosti. Kakor drugod po Wisconsi-nu, obstoji tudi tu Farmer-Labor Progressive federacija, v kateri sodeluje tudi vviseonsin-ska socialistična stranka. Nekateri naši rojaki vsled tega mislijo, da nam naš klub JSZ ni več potreben. Ne samo klub naše zveze, tudi soc. stranka je nam potrebna prav tak ) kakor poprej, ako hočemo, da bo Karmer-Labor Prugressive federacija kaj pomenila. Kar s* našega kluba tiče, pa ima svoje posebne naloge, in če jih ne bomo vršili mi — slovenski delavci — kdo drugi jih bo za nas? Mi imamo svoje glasilo "Pr> letarca", izdajamo izboru j koledarsko knjigo vsako leto (A-mrriki druž nski koledar) in "Majski Glus". Ali niso te publikacije vredne, da jih ohranimo? Agitiramo za "Proletarca". Pa pravi eden kot drugi: "Ne bcr>m.M Al;, "imnm že itak prevrč li tov," ali "se mi ne ljubi citati,' itd. Rojaki delavci, mar res več ne potrebujemo pouka? Saj je delavski li?»t vendar le nam v korist? Mar mislite, da kapitalisti tako omalavaževalno govore o svojih listih? Ne, oni jih podpirajo, čeprav jih ne berejo, ampak hočejo, da jih delavci kupujejo in čita jo! Apeliram na vas, sodelujte, da "Proletarca" v Sheboyganu razširimo. Ako kdo ve za rojaka, ki se bi za ta list zanimal, naj mi sporoči. Klub št. 235 v Sheboyganu v takih okolšeinah nima lahkega dela. Bori se s težavami na vseh koncih in krajih. Ampak VZTRAJA, čeprav ima malo članov. V nedeljo 21. marca priredi "pillovv čase card par-ty". Vršila se bo v Fluderniko- vi dvorani. Prične se ob 7:30 zvečer. Somišljeniki in vsi drugi rojaki, udeležite se je! Frank Stih. Olll FAMO\ n trat started in the Tom Mo< ney Flijfht Three. The contest wi!l U i for Um, Prizt » w 11 t>e givuu tu th! Falon receiving the largeat numb'i- of pulnU for dutie; eifouued by them. # The Red Falcon« believe in buying Union Made good«. (ioods with the tTnton 1 ju*»el on them means that the Ijood« were mu le !>y Union labor, in 3 neat shop, an.l the vvoikers that made the geods have decent hjurs aml goo I vvages. So, w!iy not insist on Unioi male gtH>dj, and help Union labor. * Tho play entitled, "F vve ep. take," whbh vva* held at th • SNPJ Hali on Fi'uuary the 28th, vvss enjoyed by ull Kalc-ons present. After the play, th» Falcons met and talke! to Lor-raine Millev, vvho is a Red Falcon from VVaukrgan. Lorraine played the pait of tho maid in the play, and pliycd it very vvell. # The ti ip to the Chicago Art institute and the Cooking Carnival i« novv something of the past. Here vve hive the rej o rt« to the Institute and the Cooking Carnival vvritten by tvvo of our Pakons vvho vvere present. -.r At the Chkafo Art Institute% the Falcons savv many paiutings and dravvings of modem art, flovvera, street scenes, and msny other niče thing«. We a!so savv many famous statues made by famous acuLptors. One of the beat MtatucN »ceu wa* the one of "My Mother," made by Ivan Mentovkrh, a Jugoslav Hculptor. Before the trip to the Art Institute, tho Fal ons saivv the statues of tvvo ln-dian.i on boraekack, alto made by Ivan Mestrovioh. Thene tvvo »tatuen aie in G ran t Park. I am ?urc that ali the Falcons prefent enjoyed the Institute vcry much.—Helen Dreshar. * On February 17th th * Red Falcons took a trip to "The People« Cias Light and Cook l,ompany" vvhere vv.! savv the world's young?Ht cook. Mi.m Don-ver, Colorado, vvhere she vva« born. Barbara has cooked ever since she has been three ycars old. She vvould vvaUh her mother cook and be»fore she knevv it she vvas able to cool; just a« well as her mother. Ali of the Falcons enjoyed vvateh-injf her »mmen»ely. We hope to make as interesUng a 1 trip ajrain some-time. Mitsi Oven. * ___ That is aH for this vveck, more ncxt vveek. Friendship I Falcon Editor«. What Are You Reading? Francija pod Leon Blumom prišla spet v ospredje svetovne diplomacije (Nadaljevanje s 1. strani.) Želodčno zdravilo iskreno priporočano Chicago, 111. - "Uiivam Trfaerjevo grenko ^.kadarkoli trpim na ielodinih ali nepreharoih neced^alih. b pripor®; Um ga lahko veakomur iskreno - Hrt. Susanns Psvlur Me preiskutajte a kakimi drugimi o4vaylniml sredatri Uit-vajte THnerjevo grenko vinoTki J« v sadnjih 45 letih doke«.-lo, da je najbolj saneeljivo sdravilo proti saprtj«, plinom, slabemu teku, glavobolom, nemirnemu apen ju in podobnim teikoiam. ri vseh drugistih 1 mm__-Pišite po brezplačni viorec-^ — ' Triner'a Bitter Wine Co., 544 S. WeUa St. Chieago. UL I Send me a free semple. ' Name................. I Add resa lijonov Članov, dasi bi jih morala imeti vsaj petindvajset milijonov, če bi bila to resnična unijska zveza in res pri vtdji organizirati delavce tako, kakor bi bilo vsem delavcem v korist, ne pa le gotovim strokam. C. I. O. ne odneha John L. Levvis v imenu CIO izjavlja, da bodo nadaljevali s (kampanjo, neglede, kaj stori I A. F. of L. Če bo ne-govala skebstvo in razkole, bo toliko prej pokončala sama sebe, ka jti na sedanji stopnji industrial-nega razvoja je v svoji organi-zatorični formi itak zapisana umiranju, ki se ji očividno pozna že na vseh koncih in krajih. I)elavcem» ki se morajo boriti proti izkoriščevalcem « stavkami, taki odnošaji mod u-nijami niso v korist. Toda boj je boj! če se ena skupina noče poglobiti v zahteve časa, se mora druga lotiti boja proti nji. V tem slučaju ga je najprvo napovedala A. F. of L. proti CIO, torej pade krivda na eksekutlvo Ameriške delavske federacije. Vsi, ki opazujemo to tekmo zgolj od zunaj, bi radi, da se bi obe skupini sporazumeli in delale aložno proti skupnemu sovražniku. Ampak sedanji eksekutivi A. F. of L. se gre za ohranitev same setbe. Ce dopusti dinamičnemu Le\vi- 1 no povsem iz vrst industrialnih unij. To pa se birokratom upira, tudi ako gospodarsko niso več odvisni od služb v odboru A. F. of L. Vsi pojavi na industrialnem bojišču skozi prošle tetine nam pričajo, da je stara strokovna oblika unij stvar pmšlo«ti, in kdor jo še zagovarja in brani, le škoduje skupni unijski stvari. Delavec je delavec, vsakdo izmed njih je vreden dostojnega življenja, in vsled tega do dostojnega zaslužka, zato je treba sprejeti načelo, da spadajo v unijo vsi, ne samo obrtni delavci. Socialisti smo bili v ospredju agitacije za industrialno obliko unij od početka našega gibanja — in to veliko bolj učinkovito, kakor pa IWW, ki je sicer hotela take unije, toda samo pod svojim klobukom. Drugače jih je odklanjala. Pomota in hiba nove kampanja Nobenega dvoma ni, da so se že in se še bodo v sedanje gibanje za industrialne unije urinili mnogi karakterji, ki so nepošteni, ali kompanijski a-gentje, ali agenti provokatorji, ali pa pustolovci in nesposobni za naloge, ki ho si jih prilastili. Temu se je nemogoče izogniti, kajti vsa ta velika unijska gibanja v poedinih veleobratih so nastala v par letih, večinoma so dobila razmah šele pred par meseci, pa je naravno, da su in njegovemu CIO prosto i niso Ae v stanju varovati s3 pot za agitacijo med delav- pred vsemi zR tipi. A v bistvu »tvom. bodo strokovne unije na I so zdrava in bodo s časoma v Proč s predsodki in v boj za industrialno unijo Park Hill, Pa. — V John-stovvnu in okolici se zadnje čase dela a polno paro tako v jeklarski ko v premogarski industriji. Nekateri premogovniki obratujejo kar na tri šihte. Na smete pa misliti, da je v resnici poraba premoga tako velika, no, tega ni, pač pa mogočna jeklarska družba ga kupiči v velike zaloge, ker se boji v aprilu premogarske ftavke. Sedanja premogarska pogodba poteče zadnji dan marca in če nove ne bo, ne bo premog prihajal na površje, ker premogarji so popolnoma organizirani in se zavedajo svoje organizirane moči. Pred tremi leti so ubogi, sestradani ali bojeviti premogarji po tri mesečni stavki jiri-morali mogočno Bethlehem Steel družbo na podpis pogodbe. To je bila prva pogodba, ki jo je ta družba kdaj tukaj podpisala z organiziranimi delavci. Sedaj se vrši agitacija za organiziranje jeklarskih delavcev. Uspeh v tej okolici je jako dober. Delavci so že čez 00 odstotkov organizirani. Pri agitaciji za organiziranje jeklarskih delavcev .so jako aktivni I premogarji. Slednji se zavedajo, kolikor bo več delavcev organiziranih, toliko bolj močni in uspešni bodo v boju za zboljšanje delovnih razmer. Želeti je, da se delavstvo vsepovsod industrialno organizira. P<> mojem mnenju ni delavstvo imeli nikoli lepše prilike organizirati se ko ravno sedaj, in to v velikih industrialnih unijah. Položimo vse naše bivše predsodke in razočaranja na stran ter idimo v boj za industrialno demokracijo! Frank Podboy. Continuing our book column with the hope that you are follovving it from vveek to vveek and that vve vvill be able to. brin* to your attention jurt the book that you are looking for. Tht*se books can be ordered from Proletaree. * Roman Holiday A Novel by Upton Sinclair ($2.00) America since the VVorld War— the Roman republic after the destruetion of Carthage—hovv much alike vvere they? History repenta itself; Luke Faber, the hero of this unusual tale, svvings back and forth Itetvveun the two civilizations, and ran not he sure vvhich is real ani vvhich i« dream. Strikes and labor re-volts, "red" con?piracies and depor-tations. farm problema, s|>eculation an;l hard times, feminism, divorce and prohibition—is it Rome or is lt America? A poignant love-etory and a cuttinjr social satire are woven into the pattern of this nevv-old ad-venture. Mountain City A Novel by Upton Sinclair ($2.00) Red Ru?her vvas born in a hut in the eattle-country, and vvhile he cravvled about in the muck of the sugar4>eet fields, vvieldinir a heavy "toppi.ng-knife." he dreamed of ea«»e and povver, the farne of fcreatness t>urne o VOt®d to the Interest oi the \Vorkfw OFFICIAL OKGAN OF Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONVVEALTH NO. 1539. Publishcd w««kly at 2301 S. LawndaU Aft. CHICAGO, ILL., March 10, 1937. VOL. XXXII. CAPITAL AND LABOR|What Stand Should The Socialist Party Take? Perhaps no term i* more over-vvorkcd than "Capital und Labor." No squirt of a politician, laige or small, ever overlooks the ehaiue to talk big about the "mutual intereat and right of capital and la-bor." With most it is merely a stcreo-typed fhrase that jingles, but vvith »orne it i« u«H deliberately with in-tent, not to clarify, but to confuse. Aa generally ustni, it co»veys a false imprenaion. In spite of utrenuous denial, labor, under capitalism, is a commodity, bought and sold on the market just as are mate* hes or mu t ton, ca Ivo or spaghetti. Capital is also commodit.V. Commodities do not have eitht r interests or riy,hts. But laboreis and capitalists do, and it is only when "labor and capital" is used figuiativ-ely that the expression clieks. Obviously there can be no labor vvithout vvorkers. The term a< gen-erally used implies that as there can be no labor vvithout vvorkers. there can be no capital vvithout. capitalists, vvhich is not true. \Vhile labor | ovver is inseparably boun* not follow that the same relation exists betvveen the capitalist and capital. Both vvorkers and capitalist« are human beings and as sueh have interests. Insolar as either perform u necessary or useful funetion th.*y should have rights. A vvorker is one vvho does useful vvoik. A capitalist is one vvho ovvns capital, Capital is the part of the vvorker's (not eapitalisCs product, that is not consumed, but used by tht« vvorkers (not capitalists) to help the vvorkers (not capitalists) to produce more vvealth. VVell! If that is the t-ase, the question steps right out and eonfionts uv—Just What Is a (upi ta list Good for Anyway* The ansvver is that a capitalist is a capitalist only because he ovvns capital, and his solc funetion as sueh is U» dravv dividends and other unearn-ed species of income. He perfornts no useful or ntcessary funetion. lie is a liability, not an asse*. He is a social burden like any other i>auper. The thing that has con f used the thinking of niany is that in the early days of American capitalism the ovvner of industrial units vvas often a man of fine executive and oig-an-izing abi!ity. He combined in one IN THE NAME OF CIVILIZATION By Louise M. Jursey Once again Mussolini has started in his erusade of shooting dovvn de-fenseless Ethiopians in a most brutal aml mere i less fashion. This tinu» they vvere fornied in files of ten, vvere given blessings by the vvhite prieats, and a moment later shot down by the soldiers with machine guns as if they were rats, and not human beings. Imagine vvhat tense agony those poor Ethiopians must have under-went, being forced standing in line vvaiting for their doomed death. first being blessed b.v those Holy Fathers, aml then a moment later being shot dovvn. Is this Mussolini'* eorvetption | of vvhat he regards as civilization? Afpparently, he «eems to think it is. j And is this the Holy Fathers con-ception of true Christianity? I suppose that they too think its both con-j sidered civilized and christian. Both Mussolini and those Holy, Fathers should call their acts "a, vvholesome murder," because, in re- ality it is nothing short of just that. From the facta gathered here, I se-riously ask you, vvould you consider those vvhite priest« and l!oly Fathers as true representatives of "God," or as they call themselves "Servants of Ciotl?" I'm almost positive that if there is a God, — He vvould not vvan* sueh servants. No true servant of God could bestovv blessings on those poor urvfortunate Ethiopians, and then later vvateh them being shot dovvn. Not, if they seriously consider themselves "Servants of God!.' person the funetions of both vvorker aml capitalist. Organ iz mg ability is a very high type of labor povver. Novv, hovvever, induatry has develop-td into the corporate stage and the ovvniivg executive has been replaced by the salaried extcutive. The gieat captain of industry of foi mer years has ceased to be an ovvn ing executive and has becom« a capitali*t-onJy; yet many, not havmg analyzed the situa-tion, stili assume that the capitalist is es.sential to the opera t ion of modern industry. There is no better way to test the reJative value of vvorker and capitalist than by comparing the souires of their reapeetive incomes. A vvorker as sueh receive« an income as he del i ve rs laboort vvhich is not based on a denial of Socialist principles and Socialist organization. No one rule concerning our rela-tions to a la'»or party ean be luid dovvn. 1» al conditions, including .'i. As a party vve seek justice and our ovvn strength, the dtgree of la-truth always aml everywhere. But l>or ]>arty sentiment, etc., must be vve act on all problems as Socialists. | considered. But there must be con- not a« stooges for either Stalin or Trot*ky. 4 We are eommited to the fact that Socialism is the hope of the vvorld. We must therefore preserve our identity and our organization. But vve cannot be influential iso- A\ A.Ml TII i UNDER HIS FEET Happv the man who has learned the cauae of things and has put under his feet all fear, inexorable fate. and the noi*y strife of the heil of greed.—Virgil. Back in th« n«wtp«p«r haadLnti hour. about auto »triko« lio* a atorjr of Of coura« th« output of th«a« ma-• p««dup wkich never find« it« way chine* nultipli«« bjr anaajr tinn«s tk« into th« dailjr n«w*pap«ra. W« t«U normal output of a work«r. And, on« it her« b«caua« it t«ach«« that aoat«» roault of this speedup i« that not so thing moro fundamental tkan »trik«« manjr work«rs ar« «e«d«d. for hifhor wag«a ar« a««alod to cur« But wkat ar« w« going to do about tho nation of its sconomic alta. It aoema that at th« Chrjraler, Jefferaon Ae«., Detroit, plant th« purchasing agent bought two ne w mechirea to grind erankahafts. Tk« compa njr that makaa th« nackiaM atated they wer« geered to do 5S aa "Svmraai-gaining, and create a three-man administrative board to regulate hours and vvages has been prepared for President Roosevelt's approval antl vvill be submitted to congress in about a month. SIT-DOWNS SPREAD TO NEW SPOTS The loudest noise on the labor front in recent ycars vvas made by the United Automobile Workers Union in Michitmn. The famous 42-1 day sit-yers settled quickly, others objeeting. PURSES In Bridgeport, Connecticut, 150 pockctbook workers are on strike in protest against being forced into a con*pany union. FANSTEEL The most severe blovv dealt lal>or recently vvas the vicious attack of police on sit-down strikers at the Fansteel plant in North Chicago. MARITIME A Pacific Coast tie-up of shipping is again threatened because steam-•hip lines in?ist on the hated "dis-chai-ge books" vvhich seamen claim are used to black-list men aetive in union organization of their fellovv vvorkers. HOSIERY In the Reading, Pa. region more than 2,000 hosiery vvorkers are out on strike. Union leaders predieted that the total vvill be svvelled to 0,000 vvithin the next fevv days, 5 AND 10 The most significant strike of the vveek vvas that called in tvvo Detroit VVoolvvorth Five-and-ten cent stores. Girl employes make organization dif-ficult due to rapid turnover. Hovvever, they have made a start. MINERS * Three hundred miners eiected to rt main belovv the earth's surface in a coal mine near Uniontovvn, Pa. E-timates pisce the number of strik ing vvorkers throughout the coiintry st betvveen 50,000 and 75,-000. In the majority of the strikes novv in progress union recognition is the major issue. — J. Fahy. tk«m to b« made tk« slaeas of p«opta aad usad for social w«lfar«. Either )rou believe in Capitalism or in Socialism. There'a only on« answ«r to th« mackina. W« must own it. Rigkt nov m ... T r. . . . tko f«w who do tke owniug reap tka Of one thing the modem working class can boast; namely b#n#fiu «f ™.ckin«ry. Wh«n w« all the courage of its WOmen. •«> tk« machine together wa'II all ; To the emancipated vvorker, his womenfoIk are not just togoth«r. lt's just as simpU slaves of the kitehen or fluffs of pretty nothingness. Women of M *kat.~K-^ag Ukor AdeocaU ♦ he free vvorking class are, like the class conscious vvorker him-»elf, free of mind and špirit. The wars of the Middle Ages gave us one Joan of Are. But the class wars of the twentieth century have given us a myriad army of vvomen fighters. In Spain, these vvomen have gone out into the trenehes vvith their men. / In Flint, Michigan, and the surrounding territory during the recent auto strikes; in North Chicago, in the Fansteel Me-tallurgical Corporation strike and in all other recent strikes, Bl|l ARCHUGHT llllh Donald Lotrich imunih, H0W TO GET ALONG WITH PEOPLE 1. Be genuinely interested in other people. 2. Smile. "A man vvithout a smil- ing face must not open a shop." 3. Rememiber that a man's name is to him the avveeteet and most im-l>ortant sound in the English lan- vvomen have shown their valor, courage and ability fighting side by side vvith their men. In the great majority of vvorkers homes, to the vvomenfolks falls the difficult task of stretehing a meager income to make both ends meet under an ever inereasing cost of living. More povver to you, sisters! You are harbingers of a nevv vvorld vvith equality of race, creed, color and sex.—T. M. L. Hitler ahd hie> band of murderers are all fosming at their mouths because our New York mayor suggt»st-e «houM be permitted to «*ay it. Our State Pepaitmenf should have notified Hitler that America gives its citizens the right to rlt.lci** and bring before its people the truth rtgaixlless of the consequebility of a home should do so vvithin a reasonable time. VVe ask our comrades for their cooperation in bringing the services of our Building and Loan Association up to par, again. After all, the institution is more or less a cooper- ative one; and that is Socialist vvork. * There has been a change of hesrt in America for unionism. At least the Committee for Industrial Organization has brought the message of unionism to millions of Americans vvho could not be "touched" a few yeai-s ago. VVe vvould not be telling the truth if vve denied that the Federal Administration and the Governor of Michigan had not been the main cogs in the success of the CIO. VVith a McNutt, a Homer, a Hoffman the situation in Michigan vvould have been different today. And vvith a Hoover no one knovvs vvhat it vvould have been. VVe hope the CIO goes right on and that the Green outfit suocumbs to heart failurc. Join Tlic I iiion Yoir should join for a fevv of the fo 11 ovv i ng reaso n s: 1. In union there is thrength. 2. It pays to be a union man. 3. It tends to raise vvages. 4. It resists a reduetion in vvages; organ i zed labor sometimes stiffers s mluction in vvages, but seMom does so, as compared vvith unorganised labor. 5. It gains shorter hours. fi. It makes labor respeeted. 7. It makes a shtM) a better pUcc to vvork in and the vvorld a better plače to live in. 8. It helps the famil.v; more mo-ney means a better home, better clothes, better foods an