Politični ogled. Država SHS. Pašič še vedno vodi boj v dosego razpusta narodne skupščine in pa za to, da bi mu kTalj poveril sesravo volilne vlade. Več dni je Pašič na vsa vprašanja, kedaj bo sklicana skupščina, oli bpdo res volitve itd. odgovarjal samo z »neznaaTi«, sedaj pa eni beograjski listi napovedujejo sejo skupščine za petek ali soboto, drugi pa trdijo, da jbo Pašič še naprej skušal zavlačevati to staaje. Ko je verifikacijski odbor potrdil vse hrvntske poslanske mandate, 50 rodikalski pj-vaki začeli politično bolehati. Predsednik verifikacijskega odbora je zbolel, zbolel je tudi podpredsednik skupščine, o predsednikn Jovanoviču se pa italc ne ve, ali je odstcpil ali pa še drži svoje mesto. Za odgoditev skupščine so navajali radikali najrazličnejše razloge in trosili so tudi vesti, da se pripravljajo velike sprememibe v vladi in da se bo razfoil opozidjonalni blok. To je vse neresnično in srednje poti, kakor bi jo boteli nekateri politiki izven opozicijonalnega bloka ubrati z načrtom zvezne vlade pod Ljubo Jovanovičem, ni. Odločitev mora pasti z nadvlado velesrbstva ali s spcrazumom irv z vzpostavitvijo pravnega stanja v državi. Sploh je smatrati, da bo te dni padel odločilen korak v eni o-d teh dveh smeri, vendar se to za javnost še ni zgodilo. Vlada hoče doseči odgoditev, kajti tudi če bi sedaj dcbila mandat za volitve, bi ne imela nobenega haska. Ljudstvo je vseposad protivno, najneugodnejše, mestoma sovražno razpoloženo. Iz vseh krajev Srbije prihajajo resnična poročila o navdušenosti ljudstva za sporarum. Bosna je na strani opozicijonalnega bloka. Isiotako Dal- madja. Le v Vojvodini In Slovjpniji je nekaj podkupljen_k duš, ki se ne sramujejo svojega izdajalstva. Pri tafcem j-aapoloienju ljudi se tudi P«ši«2u klj«i) pripotnoCkonv ki jih nudi korupcije in nasUje, ne ljubi iti na volitve to Mrto skuša dofblti privoUtev za d^ljšp o^goditev sej. V pomedeljek dopoMrie so imeli srtrdci aenvobrati v Beogradu veliko zborovanje, ki je enoglasno in o^o#če_o ohsodik) Pašičevo viado in Pribičevičevo izdajtsvo. Tega iborovanja so se udeležili tudi hrvatslri poslanci in temIjoradniku Zvečtjr so pa imeli sestanek člaiv gpg^k^e in tudi ab tej priKki se ]e i&kreno poveličevala ide|a ^orazuma. RumimsSke ofclasti so o priliki kpramitve nam prtznanih vasi v Banatu postopale tako vandalsko in barbajrsko, da mora naša država v Bukorešti na|odločnejše proti temu protestirati in zahtevati zadoščenje eb vse krt« vice, ki so jih Rumuni storili našemu prebivalstvu povodam izpraznitve. Uradno 9e potrjujejo razna poročilt^ kako so nečuveno nasilno Rumuni v zadnjem čosu postopali z našimi ljudmi. Nad vsemi vasmi, ki 90 bile nara odstopljene, so Rumuni že dva dni pred izpraznitvijo proglasili strogo obsedno stanje. Rirmimsike oblasti so nato pričele z rekvizicijo raznega blaga in žrvine. Našim državljanom so jemali tudi denar. * Volitve v Italiji. Izid volitev v rimssko zbornico, ki so se vršile v nedeljo, še ni v celoti znan. Velika večina poslancev je fašistovski listi Łt_k zagotovljena že po volilnem redu samem, ki ga je Mussolini dnl diktatorično uveljaviti in ki je višek u-metne potvorbe dejanske večinske volje ljudstva. Po tem redu postone fašistovska memjšina lahko popolni gpspodar zbomice. Tem bolje pa more eavladati, ako pri volitvah z nasiljem prisili politično nezrele jtalijanske mase, da glasujep proti svojemu praveimu prepričanju, ali pa se glasovanja vzdrže. Velik del italijanske liberalne inteligence pa je itak že davno zatajil strahopetno svoj program, oziroma se ^pustil v zveze s fašizmom, ki je sprejel neJcaj liberajnih veličin v svojo listino. Fašistovska vlada se hvali, da je dobila 60% od vseh volilnih glasov, značilno za njene nasii_« volitve je pa to, da se je komaj 60% volilcev volitev udeležilo. Slovenci so dobili nnjbrž dva ij\andata. Rumunija in Belfarija. Rumunija se vedno bolj približuje Bolgariji. Sedaj je prišlo v Bukarešt okrog 100 bolgars/kih županov, da 6i ogledajo rumunska mesta. Rumuni sprejemajo Bolgare z velikim navriušenjem in to smatrajo sedaj v Beogradu Jcot znak neprijateljstva napram naši državi. Rumunija in Rusija. Z ozirom na neuspela rusko-rumunska poga|an|a glede Besaraibije piše glasilo sovjetske vlade »bvestija«: »Vprašanjje Bftsarabije pomenja za nas isto, kar je ponvenila izgubljena Abacija za Francijo. Zveza sovjetsk_i republik bo čakola na ugoden zgodovinski trenutek, da pomore načelu samoocSoČbe do zma^e. Za spor, ki bo nastal v južnpvzhodni Evropi, bo odi_joyorna rumunska samovolja jn njeni evropski pokrovitelji.« PROSVETNA ZV^EZA V MARIBORU. Preselitev. Prpsvetna zveza v Mariboru se je v začetku t. m. preselila v palačo Zadružne gospodarske banke ppleg frančiškanske cerkve, na kar opozarjama vsa naša prpsvetna in izpbraževalna društya. Naslov: Prpsvetna zveza v Mariboru, Aleksandrova cesia 6-1. P*»l*Tne tisk«vine smo dobili. Vsled enotnega poslpvanja želimo, da bi jih po možnosti vsa druStva naročila. PiJite, in vam jih borao poslali. P«sI«TB>k. Kakor nam je Prosvetna zveza t Ljubljani sporočila, bo posioTnik do Velike noči dotiian. Kp ga dobinao, ga takoj ppšljcmp že prijavljenim društvom. Ostala drušlva prosimo, da nam sporočijo, kpliko izvodpv poslovnika želijp imeti. Vsaj vsi važncjši društveni odbprniki naj bi imeli po en izvpd. Petr^H* za znižanje prireditvenih davčnih pristojbin od 30 na 10 odstot. dobijo lahko vsa pri nas včlanjena društva proti povračilu stroškov 14 D (za overovljenje prepisa pri sodniji in za poštnino). S tem potrdilom in z našim potrdilom, da je društvo včlanjenp pii Prosvetni zvezi v Mariboru, se je treba izkazati pri pristojni finančni kontroli, ko se dajo vstppnice žigpsati. Deklaike zvcze opozarjamp, da naj okrožnice, ki smo jib te dni razposlali, vzamejo v pretres pri dekliš-* kih sestankih, še podrobneje pa pri odborovih sejah. Ne prezrite nobenega stavka! Predavanj za dekliške seslanke tokrat ne bpdp dobilc vse DZ, ker smo jih manjše številp naročili. Dotične DZ, katere nisp prejele predavanj od nas, jih na} naroče naravnost pri Orliški ppdzvezi, Ljubljana, Ljud ski dom. Dosedaj so izšle tri številke leh predavanj; izvod stane 5 D. — Deklela! Potom teb krasnib predavanj zamorete vzgpjiti sebe in še mnpge druge v trdne, neupogljive značaje, ki jih dandanes pogrešamo v zasebnem in javnem življenju. Za zastavo Katoliškcga prosvetncga društva t Sv. Petru pod Sv. Gorami so darovali: G. Čemažar Janez, Teharjc 5 D; dr. Lambert Ehrlich, Ljubljana 5 D; samostan očetov frančiškanov, Klanjec 25 D; Franc Korošec, nadžupnik, Sv. Križ pri Slatini 30 D; Uršulinski samostan, Ljubljana 30 D, Čižek Josip, dekan v Jarenini 25 D, prevzv. knezpškof dr. A. B. Jeglič 100 D, Jan. Kramar, župnik v Ribnern 50 D, Orlovski pdsek Y Grobljah 10 D, neimenovan Vranja peč 1 D, Alojzij Musi, kaplan, Bizeljskp 20 D, Jože Ccrjak, dekan v Slov. Bistrici 25 D, Marlin Ulčnik, župnik, Dplič 10 D, dr. J. Brejc, Ljubljana 20 D, Ignacij Brvar, kaplan, Vransko 100 D, dr. Matija Lavrenčič, sod. svetnik, Kozje 50 D. gdč. Mici Kunst, Zagreb 15 D, gdč. Cilka Krek, Ljubljana 10 D, gdč. Tpnčka Ulčnik, Sv. Peter, Zagaj 110 D, posojilnica v-Sv. Petru ppd Sv. gorami 150 D. Vsem daroraleun se odbor gori omenjenega društva najiskren«jS» aahTaljujc. TajniStvo Prosvetne zvez« v Mariboru.