208 KRONIKA V starem jugozapadnem delu Maribora se dviga ob Dravi velika stavba, ki štrli visoko nad ostale strehe in spominja po svojih oblikah na cerkev. Ta stavba, med ljudmi bolj znana kot vojašnica kakor kot hiša božja, je stara minoritska cerkev. O cerkvi je doslej največ napisal M. Napotnik (Die Basilika zur Heiligen Maria, Mutter der Barmherzig- keit, in der Grazervorstadt zu Marburg, 1909), in poleg njega R. G. Puff (Marburg in Steiermark, seine Umgebung, Bewohner und Geschichte, Gratz 1847). Za primerjalno gradivo pa služijo slike v mariborski sobi mestnega muzeja v Mariboru. Stavba ima tri glavne dele: zvonico, glavno ladjo in presbiterij. Glavna ladja je podolgovata na tri širine, mogočni dvojni pilastri ločijo med seboj po tri ka pele na vsaki strani; kapele so polkrožno zaključene, nad loki so empore; bogato profilirani kapiteli pila- strov nosijo razgiban arhitrav, nad tem se pa izriva zelo profiliran, daleč ven štrleči venčni zidec. Vsak pilaster nosi banjasti lok, deli med loki so križno obokani in prav tako je križno obokan tudi strop galerij nad kapelami. Pred današnjo cerkvijo je morala na istem mestu stati druga, kar je razvidno iz ustanovitve minorit- skega samostana in cerkve, ki se pojavita v Mariboru že v drugi polovici XIII. stoletja (okoli 1284), in iz starejših slik mesta. Na to staro, prvotno gotsko cerkev (kajti taka je morala biti) kaže mogoče zadnji opornik (na vzhodni steni), ki ni pilaster, marveč spominja na gotski steber brez kapitela, iz katerega izhajajo sedaj neorganično svodne linije. Srednja ladja je osvetljena po velikih dvodelnih oknih, ki so zgoraj polkrožna, spodaj pa pravokotna. Zunanjščina glavne ladje je popolnoma preprosta; samo okna imajo okvirje. Zadaj na vzhodni strani je imela cerkev vhodna vrata, nad temi se je dvigal pevski kor. V zunanjščini kaže ta prizidek razgiban tloris konveksno ukrivlje nih stranic, pilastri in venčni zidec pa spominjajo na pilastre glavne ladje. Notranjost zvonice v obeh nadstropjih kaže drugačno, bolj enostavno okrasitev kakor ostala ladja. Zunanjosti s kolosalnimi pilastri in močnim venčnim zidcem sedanja rešitev s pre majhno dvokapno streho ne zadošča, temveč zahteva nadaljevanje tega dinamičnega pogona navzgor v stolpu, katerega je cerkev tudi imela. Najvažnejši in še danes najbolje ohranjen je v cerkvi presbiterij. Od ostale cerkve ga loči slavolok. MINORITSKA CERKEV IN JUGOZAPADNI MARIBOR V XVIII. STOLETJU FRANC K. KOS Dalnlfki tlikirn«, d. d. v Ljubljani MARIBORSKI GRAD: DETAJL STOPNIŠČA KRONIKA 209 ki nosi kronogram:1 LaVs Deo Vnitrlno aC Marlae genltrlCI elVs, kar da letnico 1772, to je leto, ko je bila dovršena okrasitev presbiterija. Presbiterij je za širino kapel ožji od glavne ladje, enako visok in pravokotno zaključen. Je tudi križno svoden, vendar izveden tako, da napravi j a kupolast vtis. Sprednjo steno je moral nekoč pokrivati velik glavni oltar. Okna so obdana s fino profiliranimi okvirji in ob dana z vejicami, ki prepletajo okvir in ga krase s cvetkami. Na vrhu okvirja so okraski zaključeni v školjki. Ti okraski v štuku so izdelani tako plastično, da štrle iz stene. Na vsaki strani oken sta zgoraj in spodaj še po dva manjša okvirja. Okvirji so roko- kojske oblike, obrobljeni s fino profiliranimi pali cami, katere prepletajo in krasijo vejice, cvetke, listi in školjke ter so nekdaj vsebovali slike. V času tik pred 1772 dobi tudi slavolok štukaturni okras in venčke, kapiteli pilastrov ob presbiterij u pa volute in listne okraske. Glavni okras presbiterija tvori strop. Na njem je velik okvir, sestoječ iz štirih lokov; kjer se loki sečejo, nahajamo medaljone z napisi in simboličnimi slikami prošenj k Materi Milosti. Vsi medaljoni so bogato okrašeni, štuk je močan ter plastično štrli iz stene. Glavni okvir prepletajo in krasijo zopet venci, šopki rožic ter manjši medaljon- čki školjkastih oblik. Skoro ves strop presbiterija in vso notranjost veli kega okvirja zavzema glavna slika s čudodelno po dobo Matere Milosti. L. 1747. so namreč prenesli kip Matere Božje iz Konjic v mariborsko minoritsko cer kev, po opustitvi slednje je prešel v današnjo fran čiškansko cerkev. Naša slika kaže čaščenje tega kipa v nebesih in na zemlji. Dva angela sta razgrnila zaveso in odprla pozorišče. Nebo in zemlja sta povezana. Na levi spo daj je nevihta z nalivom in bliski, zraven trije možje v borbi, spredaj v sredi angel miru z oljkovo vejico v roki; na desni se dvigajo stopnice k veliki palači, na stopnicah pred palačo množica ljudi; v ozadju reka, iz katere rešuje mladenič utopljenca, za reko 1 Vse črke kronograma so pisane veliko, številke v rdeči barvi, ostale črke črno. AE v lingaturi. J. Goblerjeva freska na stropu presbiterlja v nekdanji minoritski cerkvi. foto J.Kovačič Nekdanja minorltska cerkev proti vzhodu. Folo J. Kovačič mesto z griči v ozadju. Zgoraj nebo, ki sega z oblaki in plavajočimi angeli do zemlje. Na desni plava angel s knjigo na hrbtu, za njim .govori sv. Anton ljudstvu, zadaj še drugi angeli v razgovoru. Na levi zgoraj plavajo angeli z različnimi predmeti kakor z lilijo, s križem, z luno in Marijinim monogramom, s sliko mesta i. t. d. Na oblaku prosi sv. Frančišek za samostan. Na sredi plava čudodelna podoba Ma tere Milosti, nad njo sv. Duh in Bog Oče, ki kažeta na njo. Kaj predstavlja slika in kaj pomenijo osebe na njej? čudeže in milosti čudodelne podobe ter posve titev samostana Materi Milosti. Prikazane so nadloge, ki groze prebivalstvu in katerih rešitev so iskali pri priprošnjici Mariji. Tako so trije možje na levi kuga, lakota in vojna, angel na sredi mir, ljudje na desni pa bolniki in grešniki, pohabljenci in obsedenci, ne srečniki in romarji. V vseh nezgodah se ljudje udano obračajo k Materi Milosti za pomoč in rešitev, vsi v vihravih gestah in patetičnih pozah. Slika je signirana in na tretji stopnici nosi napis: Joseph M. Gobler pinxit 77. Je freska, dobro ohra njena, barve so sveže in zid je brez razpoklin. Slikar je učenec graškega Kauperza. Kompozicija slike je baročna z diagonalo v obe smeri, eno kaže angel pod Marijo od leve spodaj na desno navzgor, ta smer se še mnogokrat ponavlja zgoraj in spodaj — druga je nasprotna po angelu in pregibu svetnika na levi, tudi še mnogokrat ponovljena. Vendar kompozicija ni dosledno izvedena, posebno posamezne skupine niso med seboj povezane, nejasen je tudi položaj arhitekture v krajini. Slikar rad uporablja gola telesa, podaja jih v perspektivični skrajšavi za po gled od spodaj, vendar tega ne obvlada popolnoma (n. pr. angel spredaj, utopljenec zadaj). Vse osebe živahno gestikulirajo in patetično razlagajo svoje prošnje, vendar njih prošnje ne napravljajo vtisa popolne resničnosti, kajti osebam manjka v obrazih psihološke poglobljenosti. Obrazi so sicer lepi, z ve likimi očmi, nakodranimi lasmi v nežnih barvah, nimajo pa duševnega izraza in v tem se mojster ka- rakterizira. Na sliki ima slikar tipe, osebe so oble čene v sodobne noše, angeli pa so goli, z vihrajočimi plašči. Slika je delo dobrega mojstra eklektika, ki zna posamezne motive mnogokje pobrati ter kaže znake nemškega baroka. Vplive rokokojske dobe pa opazimo v nežnih barvah, lepih licih in v pokrajini. 210 KRONIKA Dela Iz J. GOblerjeve freske s sliko |ugozapadnega Maribora v XVIII. stol. Foto. J. KovačiC Za Maribor zanimiv je zavitek papirja, ki ga drži angel v rokah in ki kaže jugozapadni del Maribora, kjer stoji minoritska cerkev. V ospredju slike teče Drava, na levem bregu so pritrjeni splavi, na levi se dvigajo mestno obzidje, samostan in minoritska cer kev, v ozadju še ena cerkev (najbrž celestinska v da našnji Gospojni ulici), na desni most, zadaj cerkev sv. Duha (v današnji Stolni ulici) in za njo nekdanji, visoki stolp stolnice. Ako primerjamo to sliko mesta s starejšimi, opa zimo zanimive novosti. Najstarejša slika Maribora (Vischerjeva iz 2. polovice XVII. stoletja) kaže na tančneje le glavne stavbe, ostale hiše pa so risane shematično. V jugozapadnem delu mesta opazimo »Benetke« zvezane po zidu z okroglim stolpom, nato samostan in zadaj minoritsko cerkev. Cerkev ima pri Vischerju drugačno lego, obrnjena je z vhodom proti zapadu in kaže na vzhodni strani šesterooglato apsido s stolpičem, okna glavne ladje pa so velika in ne- deljena. V ozadju je še cerkev sv. Duha in mogočna stolnica. Vischerjevi sliki mesta je podobna ruška slika Maribora iz 1680 (kopija A. Gvajca v maribor skem muzeju), ki podaja isto lego minoritske cerkve s polkrožno zaključenimi okni. Na ruški sliki je viden tudi okrogli stolp, ki kaže obrambni značaj z zobčastim nadzidkom; samostan in sosedni žički dvor imata še danes vidni oporni zid. Stolnica za vzema z mogočnim stolpom vedno isti dominantni položaj. Jasno je podan tudi ostali del mesta z izhodi na glavno prometno žilo od Koroških vrat do Glav nega trga. Popolnoma podobno sliko Maribora izraža tudi votivna slika iz samostana v Nazarjih. Lesorez, ki prikazuje Maribor v prvi polovici XVIII. stoletja (izdalo Zgodovinsko društvo za štajersko 1876), ima v jugozapadnem Mariboru le malo sprememb. Okrogli stolp je medtem dobil poševno, stožčasto streho, mi noritska cerkev je ista kakor na prejšnjih slikah, vidni pa so oporniki, kar potrjuje domnevo o nje nem gotskem izvoru. Ves ta čas od srede XVII. pa do druge polovice XVIII. stoletja ne opazimo v jugozapadnem delu Ma ribora nobenih bistvenih sprememb. Večina meščanov živi ubožno in trpi mnogo pod elementarnimi nezgo dami, kugo in požarom, ki sta v tem času pogosta. Plemiči in bogati meščani zapuščajo svoje posesti cerkvam in samostanom in tako posebno obogati v XVIII. stoletju minoritski samostan, ki dobi hiše, po sestva in vinograde v okolici mesta, pa tudi v mestu samem. K temu se pridruži še prenos čudodelne po dobe v minoritsko cerkev, od katere imajo minoriti zopet mnoge materielne koristi. Zato so v stanu raz vijati svojo cerkev. V XVIII. stoletju, morda še pred prenosom ali ravno zaradi prenosa podobe Matere Milosti, predru- gačijo minoriti svojo cerkev. Vhod na zapadu, ki je imel sebi nasproti mestno obzidje, ni mogel biti več primeren za večji dotok ljudi, niti dovolj reprezen tativen. Zato obrnejo vhod proti vzhodu, staro apsido uporabijo za temelje stolpa in izpremene popolnoma notranjost cerkve, katero temeljito barokizirajo. V tem nas potrjuje lesorez čudodelne podobe Matere Milosti (v mariborskem muzeju), katero prosijo spodaj klečeči bolniki in grešniki za pomoč, v ozadju pa sta vidna minoritski samostan in cerkev. Vhod cerkve je obrnjen proti vzhodu, fasadna stena je zgoraj polkrožno zaključena z uro, nad fasadno steno pa se dviga velik baročen stolp. Vidna sta tudi glavna ladja in presbiterij, oba s polkrožnimi okni zgoraj in pravokotnimi spodaj. Slava čudežne podobe in njeno češčenje je raslo bolj in bolj. Glas o njeni čudežni moči je privajal vedno več vernikov in procesij v minoritsko cerkev, ki začne bogateti tako, da je bilo možno nadaljnje okra- ševanje cerkve. V notranjosti se to kaže v okrasitvi presbiterija, ki je dogotovljen 1772; zunanjost pa kaže naša slika z mnogo večjim stolpom od vseh doseda njih, z mnogo bolj razgibano in bogato sprednjo fasa do; presbiterij ima visoka okna, kakor jih kaže notra njost še danes. Tudi v ostalem delu mesta opazimo na naši sliki večji razvoj, vedno več streh in vedno več stolpov cerkva. Mesto se začenja počasi razvi jati in dvigati, dokler ne doseže svojega velikega razcvita v XIX. stoletju. Zato je tudi važna naša slika, ker nam kot vmesni člen zelo ilustrativno podaja jugozapadni del mesta v 2. polovici XVIII. stoletja. Posebno važna je za zunanji pogled minoritske cerkve in kot potrdilo njenega razvoja v XVIII. sto letju. Kmalu po tem razcvitu pa jo 1784 doleti usoda jo- žefinskih reform. Samostan in cerkev dobi v upo rabo vojaštvo za vojašnico, zapor in delavnice. Danes je cerkev pregrajena z lesenim odrom v dvoje nad stropij in služi za skladišče. Stolpa ni več, zunanjost je neorganično zaključena in streha se vseda. Od vsega so ohranjeni v notranjosti le zgornji deli pila- strov in štuk, najbolje pa se je ohranila freska, ki je s svojimi svetlimi barvami med vrečami moke še svetlejša.