AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING D AIL* NEWSPAPE* CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, JUNE 5, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL/III Marini presenetili Japonce na Okinawi trfWjm flf ik 1-, ernM1 M državah ima danes bol-2avarovalnino več kot 26 [°v oseb. I To je- trikrat k°t v letu 1940. * ♦ * 'Jlal City Bank iz New bo odprla svojo podružnici na Filipinih v teku Meseca. Uradniki so že tje pred nekaj dnevi z * * * ,JSeh Zed. državah je danes 1 še 2,500 novih avtov. To lzdelka iz 1942. ♦ * * n novinec stane mnogo več kot lan-2a hrano, obleko in bo izdala vlada letos za , vojaški letos sto. too i; fe* vojaka $533.88. Za isto vlada lansko leto p Podražila se je nam- ^a in živež. # ♦ * e zahtevajo starostno P tudi pri slikanju. To se tazal0 pri neki tovarni v ko je hotel fotografist .'ko nekaj brhkih deklet. e delavke so slikarja ro-8Pedirale iz tovarne. Nek Uradnik je potem dolose mora jemati slike od p0 njih senioriteti. * * * a Urninij so začeli iskati ,v°jni. Govori se, da bo-iz aluminija okvirje za 0 ogrodja za avtomobile, p ker bodo gradili vedno kjer se porabi naj- ob pos> ,0 P m k itn>nija in se boje, da bo ^a kovina obležala, če dobili zanjo novega tr- % Tretji poziv na Katoliški dan v Metu! Poleg teh pozivov v časopisju, je pripravljalni odbor razposlal tudi posebna vabila raznim katoliškim organiziranim skupinam oziroma društvom. Pripravljalni odbor želi, da bi se za ta Katoliški dan zanimali katoliški Slovenci po vseh naselbinah, čeravno se ne bodo mogli osebno udeležiti. Jolietska naselbina je prevzela samo izvedbo Katoliškega dneva za tekoče leto, nikakor ga pa ne prireja le zase. Kakor že objavljeno, je program naslednji: 1. Ob desetih dopoldne 24. junija 1945 bo slovesna sv. maša v cerkvi sv. Jožefa. Med sv. mašo bo nastopil posebej povabljen cerkveni govornik, ki bo dal vsemu dnevu potrebno duhovno podlago. 2. Popoldne ob dveh bo ljudsko zborovanje v župnijskem parku, kjer bosta nastopila vsaj dva glavna govornika. Po vsakem govoru bodo predložene pomenljive resolucije, ki bodo pozneje objavljene kot zaključi Katoliškega dneva. 3. Nastopili bodo še drugi govorniki s kratkimi pozdravnimi nagovori. Vmes bo igrala godba šole sv. Jožefa in zapel bo cerkveni pevski zbor. ičiemu je potrebno, da prirejamo Katoliški dan? Vedno iznova se v svetu pojavljajo nove težnje, novi dogodki, nove smeri. Le prepogosto je v vsem tem vse preveč duha 'tega sveta." Duh "tega sveta" je nasproten duhu katoličanstva, toda je navadno zela glasan. Katoliško mnenje, ki ne sme biti od 'tega sveta," kaj lahko podleže šumni propagandi, ako katoličani nismo na straži. Ker sodimo, da bo koristno vsako leto imeti tak Katoliški dan V kaki slovenski naselbini, se bo izvolil na Katoliškem dnevu v Jolietu tudi poseben stalni odbor, ki bo sprejel naše naloge, poverjene mu od zborovalcev. Torej na svidenje v Jolietu dne 24. junija 19455. Rev. M. J. Butala Rev. Edward Gabrenja, OFM Rev. John J. Canon Oman Rev. Alexander Urankar, OFM Rev. M. Jager. Ijj uradniki mislijo, da bo 'erJ!ii °ff4 kupčija po vojni bolj ini"^'.kot pa tekom vojne. To i>dilo tudi po zadnji voj-se bodo po vojni stal-l5#*|^eljevali, ko bodo pustili i 0 delo, imeli bodo denar 1 ** in začeli bodo gledati Za hiše srednjih cen povpraševanje. Ako J1 Pa začeli kmalu graditi J^ovanjskih hiš, se bodo i ® Podražile neverjetno vi. iphteva se tudi, da obdr-3 še več let kontrolo nad' da se ne ponovi slu-i2adnji vojni, ko se je od 0 1924 podvojila. * * * ' industrije, ki niso zad. dale nobenih počitnic | ^ radi prevelike zaposlenih bodo dale letos. Good-. ^kronu bo zaprla od 1. dočim Goodyear še c''a dobe počitnic, h * * * k, ,3e V aprilu odpovedala 'il/'^one dolarjev vojnih na-š^0 so bila tista naročila, ti« a firmam že oddana, pa *ačeta. Hom v urad sdz % K noči je bilo vlomlje .81. urad SDiZ v SND. •leno je bilo v železno bla-v razne predale in Koliko je škode, še ni „ Zveza je nosila zava-^Jf>o za take slučaje e 3e^o je bilo skozi okno na sti- Detektivi preiskuje ij^Uelid Rifle klub Popoldne ob treh bo \JUclid Rifle kluba na Mo L arjevi farmi. Predsed-j naročil, da bo seja tudi,!ljan od lepo Velika parcela bo šla prvemu kupcu za $1.00 Parcela meri 190x420 čevljev in se nahaja na Scranton Rd. in Saymour Ave. Prodana bo na javni dražbi od okrajnega avdi-torja radi zaostalih davkov. Cena je določena, recite in berite: en dolar! Pa nikar si ne delaj-e skrbi, da bi parcelo kupili za ta denar. Samo en kupec je in to je mesto Cleveland. Na tej parceli se nahaja namreč najstarejše pokopališče v Clevelan-du, kjer že dolgo ne pokopu jejo več. Mesto bo to kupilo, da bo lahko skrbelo za olepšavo prostora iz spoštovanja do prvih naseljencev, ki tam spe večno spanje. Za pozidavo naselbine Iz urada korporacije za nove domove na pogorišču se naznanja, da bo vsak torek in četrtek zvečer na razpolago arhitekt George Voinovich v prostorih mednarodne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. in sicer med 6:30 in 9 zvečer. Vselej bo navzoč tudi katerih od zastopnikov odbora zaradi informacij. Sedaj je vse urejeno, da se začne graditi nove domove. Kdor želi, naj se priglasi. PRVI V BOJ, PA SO ZDAJ TUDI PRVI PRIŠLI DOMOV New York. — Parnik Monti-cello je pripeljal iz Evrope 1,453 mož od 1. armade. Ta armada je bila prva, ki je stopila na evropska tla, prva, ki se je pognala preko Rene in prva, ki se je ob Labi sestala z Rusi. . Vsega skupaj so tri ladje pri-'Z@|f||j0 Stric Sam bo začel vračevati denar Washington. — Zakladni-ški urad naznanja, da bo poldrugi milijon davkoplačevalcev kmalu dobilo nazaj denar za preveč plačane dohodninske davke za leto 19AA. Vsega skupaj bo vlada vrnila do 76 milijonov dolarjev. Urad mora izvršiti to ogromno delo tekom poletnih mesecev. •-o- Nobenega dobrega izgleda ni, da bo več mesa V ClevelandVi se vse giblje, da bi se mesni položaj izboljšal. Toda nič ne kaže, da bi bilo kaj boljše v bližnji bodočnosti, župan Burke se je posvetoval z ravnateljem OPA in predsednikom zveze klavnic. Voditelji klavnic so predložili svoje probleme uradu OPA. Guverner Lauschfc se bo posvetoval s predstojnikom OPA, da dožene, če dobi Cleveland svojo pošteno mero mesa. Nekaj klavnic, ki so imele zaprto zadnji teden, je začelo včeraj zopet pobijati živino, nekaj jih je izjavilo da ne bodo še odprli. Mnogo mesnic po mestu je še vedno zaprtih,t ker ne. morejo dobiti mesa'. Mr. Williams, ravnatelj lokalnega urada OPA je obljubil županu Burku, da bo urad takoj ugotovil, če dobi okraj za vsako osebo 1.2 funta mesa na teden. V teku 48 ur bo to že videl in ako okraj ne dobi te kvote, bo OPA ukazal več mesa za okraj. Mestna zbornica je sinoči sprejela resolucijo, da župan. Burke takoj imenuje odbor 5 oseb, ki naj pregledajo položaj glede mesa v mestu. --o- Guam, 5. junija. — čete 6. divizije marinov sa se včeraj nenadne izkrcale na polotoku Oroku, južno od mesta Naha na Okinawi ter v naglem sunku iztrgali Japoncem polovico letališča pri Nahi, ki je eno največjih in najboljših v vsem Ryukyus otočju. Druge ameriške čete so pa prijele sovražnika v južno smer otoka, da bi kolikor mogoče kmalu dobili ves otok Okinawo v svoje roke, za katerega je padlo že toliko žrtev. Istočasno pa poroča admiral Nimitz, da so zračne trdnjave B-29 napadle danes zjutraj japonsko mesto Kobe, 6. največje japonsko mesto in eno največjih pristanišč na Japonskem. Do 450 super-bombnikov je zmetalo na mesto nad 3,000 ton zažigalnih bomb. Takoj po napadu se je oglasil radio v Tokiu in naznanjal, da so Japonci sklatili "najmanj" 30 bombnikov. Na Okinawi še vedno močno dežuje, ker zelo ovira bojno akcijo. Marini 6. divizije so se prepeljali preko pristanišča Naha ter v naglem napadu iztrgali presenečnim Japoncem polovico letališča na polotoku Oroku. Marini so se utrdili 1,200 jardov daleč ob obrežju. Do večera so ameriški inženirji postavili most do polotoka in po njem so se vsule rezerve na polotok s tanki in mu-nicijo. Japonski radio je priznaval, da je položaj na Okinawi za Japonce zelo resen. Mornariško poveljstvo priznava, da sta bila izgubljena pri Okinawi dva ameriška rušilca, katerih vsak je imel do 200 mož posadke. Imena sta Morrison in Luce. Poročilo trdi, da je bila izguba v moštvu precej velika. Poveljnika obeh ladij sta bila rešena. Sorodniki izgubljenih mornarjev so bili že obveščeni. Japonci napovedujejo napad na ameriško peljale do 10,000 vojakov iz Evrope. Monticello je .pripeljala tudi 3,339 osvobojenih ameriških vojakov ter 409 ranjenih vojakov in mornarjev. -o- Razstrelba v Bremenu je ubila Amerikance Bremen. — Zagonetna razstrelba je uničila v Bremenu poslopje, kjer je bil nastanjen glavni stan ameriške vojaške po. licije. Ubiti so bili najmanj trije Amerikanci in 12 Nemcev, ranjenih je bilo pa najmanj 80 oseb. -o- Krožek 3 P. S. Jutri zvečer ob osmih bo seja krožka 3' Progresivnih Slovenk in sicer v SDD na Recher Ave. Zunanji minister Eden je zbolel London. — Premier Churchill je prevzel urad zunanjega ministrstva, ko je zbolel minister Anthony Eden, kateremu so zdravniki ukazali najmanj dva tedna počitka. -o- Jutri bo gorkeje Vremenski urad obljubuje, da se bo jutri toplomer dvignil. Danes zgodaj zjutraj so pričakovali slano, ki bo zlasti na odprtih krajih poškodovala paradižnikove nasade. Prav toplega vremena ne moremo pričakovati pred konlem tedna, je rekel vremenski urad, ker se take vrste mraz, kot ga imamo zdaj,-navadpo dlje časa drži. TITO PRAVI, DA SE BO BORIL ZA KOROŠKO London. — Radio iz Belgra-da je naznaajal, da je bil maršal Tito v Celju, kjer je izjavil, da spada Koroška k Jugoslaviji in da se bo Jugoslavija borila zanjo. "Mi smo osvobodili Koroško, toda mednarodne okoliščine so bile take, da smo se morali začasno od tam umakniti," je govoril Tito. "Koroška je naša in se bomo tudi borili zanjo," je izjavil vodja partizanov. -o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. AMERIŠKI VOJAKI POROČAJO, DA SO SE SESTALI Z ROJAKI V ITALIJI J. Cergol, 3481 E. 98. St., ki se je vrni z italijanske fronte, je povedal stavbeniku Joseph Dem-sharju, kako se je v Italiji sestal z njegovim nečakom poročnikom Anton Demšarjem iz ži. Ambrožič, ki je Demšarjev svak, je pa poveljnik delavskega bataljona na Korziki. Nek ameriški vojak se je zgla-sil v našem uradu ter povedal, da je bil v Italiji skupaj z bra- rov nad škofjo Loko št. 21. Ta toma Jožef in Andrej Prinčič, in gorko vreme, mu je povedal tudi o drugih Demšarjevih sorodnikih. Tako je bil eden izmed bratov odpe-Nemcev v ujetništvo, enako tudi en stric, Dr, John doma iz Avč pri Kanalu, hiš. št. 92. Priporočala sta se ameriškim rojakom, da bi poslali kaj obleke domov, kadar bo to mogoče, San Francisco. — .Včeraj je bilo slišati na radiu japonske propagandiste, ki so napovedovali v "bližnji bodočnosti" bombardiranje ameriške celine. Govornik je grozil, da bodo japonski piloti vodili posebne balone ž bombami, ki jih bodo spustili na ameriška tla. Vsak teh pilotov ve, da gre s tem v gotovo srnrt, toda to jih ne bo zadržalo, je rekel polkovnik Nakajima. Povedal je tudi, da so Japonci spustili prve balone proti Ameriki 10. marca in vsak dan zatem na stotine drugih. Vse to je bila pa samo preiskušnja; ki je dala Japoncem potrebno šolo. "Bombe iz balonov je japonska iznajdba. IS to lahko bombardiramo našega sovražnika direktno iz Japonske, kar je ne-1 kaj, česar naš sovražnik ne more storiti," je grozil propagandist. —-—o--- Podružnica 14 SŽZ Nocoj ob osmih bo seja podružnice 14 SŽZ v navadnih prostorih. Vršil se bo sprejem novih članic in obhajalo 3. mesečno godovanje. Vsaki se nudi prilika, da poravna zaostali asesment. Maša za vojaka V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega Cpl. Joseph Grainerja. Razne vesli od nailh borcev v službi Strica Sama .v rovana v cerkvi sv. Vida maša za četrtek ob devetih. Poročali smo že, da je bila Mrs. Marjorie Dime, 1275 E. 55. St. obveščena od vojnega oddelka, da njenega moža Pvt. Michaela Dime pogrešajo od 28. decembra nad Rokavskim prelivom. Zdaj je pa dobila obvestilo, da je bil Michael ubit na isti dan, kot prvotno pogrešan, to je na 28. decembra. Poleg soproge zapušča dve leti in pol staro hčerko Patricio Ann, žalujoče starše Mr. in Mrs. John Kerch, 1034 E. 72. St. ter sestro Jennie Gross. Bil je star 33 let in je bil v armadi od 25. nov. 1942. Preko morja je bil poslan lanskega novembra. Bil je član društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ. Za pokoj njegove duše bo da- Cpl. Louis Grdinž, znani slovenski baritonist, je bil po nekaj več kot treh letih vojaške službe častno odpuščen iz armade. t* «i m Vojni oddelek je obvestil Mr. in Mrs. Michael Sile, 1273 Norwood Rd., da je njih sin Pvt. Anthony pogrešan na otoku Ce-bu od 29. marca. Star je 20 let in je graduiral iz East Tech višje šole. V armadi je bil od 10. avgusta 1943. Preko morja je bi poslan 4. marca 1944. Pred odhodom k vojakom je delal pri Warner & Swasey Co. m M m Naslednji slovenski vojaki so naznanjeni kot osvobojeni iz nemškega ujetništva: Lt. Edward Medved, sin Mr.1 in Mrs.' John Medved, 788 E. 222. St. Izstreljen je bil iz bombnika nad Italijo 12. aprila 1944. Pfc. Jack Miklacic, sin Mr. in Mrs. Anthony Miklacic, 1017 E. 64. St. Ujeij je bil 8. novembra, osvobojen 8. maja in je zdaj na potu domov. Pfc. J. Allan Kingzett, sin Mrs. Catherine Kingzett, 958 Wheelock Rd. Zajet v Belgiji 24. decembra, osvobojen 23 maja, , VLADA JE ZA OBVEZNO TRENINGO Državni oddelek predlaga vsaj eno leto vojaške vežbe za mladino Washington. — Državni oddelek je prišel danes na dan z zahtevo za obvezno vojaško tre-ningo za ameriško miadino po vojni, ker da to zahteva naša obligacija napram svetovni mirovni ligi. Državni podtajnik Grew je predložil tozadevno mnenje oddelka vojaškemu odseku poslanske zbornice, ki je odprl dvotedensko zaslišanje na vprašanju, če naj se vpelje po vojni za ameriško mladino obvezna vojaška služba ali treninga, ali pa ne. Podtajnik Grew je bil prva priča, ki je bil zaslišan. Izjavil je, da je on za vojaško treningo ameriške mladine, ker je absolutno prepričan, da naj bi imeli ameriški mladi fantje tako vojaško treningo. Prva opozicija je bila izrečena po dr. Franklin Frayu, ki re-prezentira Združene luteranske cerkve v Ameriki, ki je urgiral, naj bi se to vprašanje odložilo vsaj za eno leto po tej vojni. Tajnik Grew je podpiral svoje mnenje za obvezno vojaško službo s tem, da imajo Zed. države obveznost do svetovne mirovne lige, ki morajo dati vojaško silo v slučaju potrebe in kakor stoje stvari v svetu danes, moramo imeti za našo mednarodno politiko tudi vojaško moč. Pokazal je na napad na Pearl Harbor in izjavil, da bi do tega najbrže nikoli ne prišlo, če bi Japonci videli, da je naša dežela pripravljena za tak napad. Vojaška treninga bi tudi mnogo pomagala pri vzgoji naše mladine, je trdil Grew, ker bi ji dala fizično sposobnost, jo navadila discipline in reda, kar bi bilo mladini samo v korist v njenem poznejšem življenju. O tem važnem vprašanju bomo še mnogo slišali, za in proti, predno bo prišlo pred kongres, ki mora končno o tem odločiti. Dva nemška fanta sta bila usmrčena radi vohunstva Pariz. — Zavezniške vojaške oblasti so obsodile na smrt in ustrelile dva nemška fanta, ki sta bila spoznana krivim vohunstva proti ameriški armadi v okolici Aachena. Prijeta sta bila še februarja meseca, obsodba je bila pa izvršena šele zdaj. Eden je 16 letni Heinz Petry, drugi 17 letni Joseph Schoner. Oba sta 'bila člana Hitlerjeve mladinske organizacije. Predsednik vojaškega sodišča jima je pri obsodbi govoril: "Vaši nemški vojaški voditelji in nazijski politiki so začeli s to igro. Mi se moramo boriti z ognjem proti ognju, s krvjo proti krvi. če so mislili, da se bodo lahko skrili za mladino in za ženska krila, so se motili. Vidva bosta plačala najvišjo kazen za vajina delo, da bo nemški narod spoznal, da smo mi odločeni rabiti vsako silo, da bomo spravili vojaško silo in nazijske ideale s tega sveta." t " AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 5, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVBC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson »628 Cleveland S. Ohio. _________ _ Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $650. Za Cleveland, do poŠti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.60. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00. Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznaSalclh: Celo leto $650. pol leta $350, četrt leta $2.00 Posamezna Stfevilka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.60 per year. Cleveland, by mall. $7.60 per year. U. s. and Canada, $3.60 for 6 months. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall. $2.26 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $850 per year: $3.50 for 6 months. v $2.00 for 3 months. Btagle copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th. 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1878. No. 129 Tues., June 5, 1945 Dve značilni izjavi Angleški zunanji minister Eden je podal 30. maja v angleški poslanski zbornici dve značilni izjavi o Jugoslaviji. Neki konservativni poslanec je v svojem govoru poudaril, da Tito skuša v Jugoslaviji nadomestiti en nazadnjaški režim z drugim še manj svobodoljubnim. Obdolžil je angleško vlado da podpira nedemokratsko komunistično vlado v Jugoslaviji. Na to se je dvignil Eden in izjavil: "Niaše stališče je jasno. V kolikor imamo mi vpliv v Vseh teh deželah, bomo storili vse, da ljudstvo izbira vlado in upravo, kakoršno samo hoče." — Pa je vstal še drugi poslanec in zahteval, da Anglija nastopi in olajša trpljenje katoliškega prebivalstva pod komunistično Titovo vlado. Na to je Eden mirno odgoyoril, da je tb notranja zadeva jugoslovanske vlade. Značilni pravimo sta ti dve izjavi. Najprej nam ta razprava jasno pove, da tudi na Angleškem dobro vedo, da pod Titom ni svobode in demokracije. Poslanci angleškega parlamenta vedo in povedo, da je v Jugoslaviji danes nazadnjaška nesvobodoljubna diktatura. Tudi zunanji minister Eden si ni upal reči, da Titova vlada ne preganja katoličanov ali da ima jugoslovansko ljudstvo res vlado kot jo samo hoče. Pribito je tedaj tudi v angleškem parlamentu, da se gode v Jugoslaviji stvari, ki poštene Angleže skrbe in bole. Kljub temu, da Tito in njegova vlada še danes ne pusti poročevalcev svobodnih narodov v Jugoslavijo, da bi mogli videti na licu mesta vse gorje od komunistov zasužnjenega ljudstva, vendar svetovna javnost ve, da je danes naš narod v starem kraju pod neznosno diktaturo. Kljub temu, da me sec dni po osvoboditvi zadnjega koščeka Jugoslavije izpod nemškega jarma ne odpro ne poštnih ne brzojavnih zvez s to deželo, da se ne bi slišalo joka preganjanih* kljub temu, pravimo danes, ve evropska in ameriška javnost, da danes nesrečna domovina naših prednikov stoka v sovjetskih verigah. Rekli smo, da poštene Angleže skrbi, kar se godi v Jugoslaviji. Lahko pS bi jih bilo tudi sram tega. Kajti ne pozabimo, da so to ubogo deželo izročili komunizmu in Titu prav veliki zapadni zavezniki. Churchill in Roosevelt'sta pristala na to, da se dvigne komunista do veljave in da se izroči jugoslovansko ljudstvo v njegove kremplje. To jugoslovansko ljudstvo ni imelo prav nobene besede pri odločitvi, kakšna naj bo njegova vlada. Toliko se govori o narodu in njegovi odločitvi. Toda kdo je ta "na rod" v Jugoslaviji? Samo tisti ljudje, ki pripadajo komunističnim organizacijam. Pravi narod ni imel prav nobene besede pri izbiri svoje vlade. Nihče ga ni vprašal, kakšno vlado hoče. Teh ljudi, ki mu sede sedaj za vratom ni narod nikoli izvolil. Nikdar ni tiarod rekel, da je zadovoljen s svojimi biriči. Puška komunistov, ki so jo ti dobili od Angležev, je bila tista, ki je volila in izbirala.. O tem, kako so komunisti prišli do moči. in oblasti, piše znani žurnalist C. L. Sulzberger. Svoječasno se je tako navdušil za Titove komuniste, da so nj/egove spise,pri SANSu ponatiskavali. Danes se je vino navdušenja izkadi-lo in mož resnobno piše, da so vse balkanske in srednjeev-ropejske osvobodilne fronte vodili ljudje izvežbani po moskovski Kominterni za širjenje komunizma. Podrobno opi suje, kako so pod krinko osvobodilne fornte ti odposlanci Moskve ustvarili močne organizacije, ki So se polastile vse oblasti. To da se je zgodilo na Grškem, v Jugoslaviji v Albaniji in v Bolgariji. Podobno na Romunskem, na Madžar skem, na Poljskem in v Avstriji. Povsod so delali isto seve da s primernimi razlikami kot so zahtevale razmere, toda vedno strogo pod komunističnim vodstvom in s komunističnimi metodami. Tudi tam, kjer niso mogli naenkrat sesta viti čisto komunistične vlade,-je minister za notranje zade ve in za vzgojo gotovo komunist. Tako imajo trdno v rokah mladino in policijo. Voditelje, ki niso komurtisti, pa bi mo gli biti vplivni, počasi odstranjujejo. "Najbolj znan zgled," pravi ta žurnalist, "kako se je to razvijalo, je Jugoslavija in ni tega treba ponavljati" (N. Y. Times 27. maja). Iz Edenove izjave sledi za nas še druga žalostna posledica. Četudi zapadni zavezniki vedo, kaj se godi v Jugoslaviji, nočejo za to ljudstvo ničesar storiti. "To je notranja zadbva jugoslovanske vlade," pravi Eden. Najprej so torej zavezniki postavili tako vlado, ki preganja in mori svoje nasprotnike, potem pa mirno izjavijo, da je preganjanje stvar vlade, ki so jo postavili sami. Tako si je Pilat roke umival, ko je obsodil Kristusa na smrt. Tudi izjava, da bodo storili vse, da ljudstvo izbira vlado, kakoršno hoče, je le pesek v oči. Kdaj, kje in kako naj ljudstvo izbira vlado, če pa je vlada že tukaj. In ta vlada ima orožje v rokah. Če pride do kakih volitev, bodo v senci komunističnih bajonetov. Eden pa bo izjavil, da se v to ne more vtikati, ker je notranja zadeva jugoslovanskih komunistov. Nad Edenovo izjavo si tedaj lahko cel slavni odbor SANSa mane roke od veselja. Ni skrbi, da bi Angleži ovirali "naprednjake" okrog Tita, da pobija katoličane, ki ne morejo trobiti v komunistični rog. Ni se treba bati gospodi okrog SANSa, da bodo zavezniki Jugoslaviji vsilili ameriško demokracijo in svobodo. Jugoslavija je prodana komunizmu in svobodomiselni Izrael lahko zažge kadilo hvaležnosti svojim bogovom. Komunistična revolucija, h kateri je mislil SANS, da tudi nekaj prispeva, je zmagala. Za koliko časa, je drugo vprašanje. Vprašanje je tudi, če ni za ta cilj za zmeraj zapravila slovenske 'Koroške in Primorske, ker to pa ni notranja zadeva Titove vlade. V svetem pismu beremo o ljudeh, ki gledajo pa ne vidijo, ki poslušajo pa ne slišijo. Taki so tisti takozvani tudi katoličani, ki se jim še danes niso odprle oči, da bi spoznali, kako so vlekli pri SANS jarem z neverniki. Je pa v svetem pismu še druga beseda: Krivičnost je lagala sama sebi. — Še vsako nasilje se je končno zlomilo. --o- Odlomki iz knjige: V znamenju Osvobodilne fronte (Nadaljevanje) Tako poroča o strahotah partizanske morije član vaške straže iz Begunj, ki je na lastne oči videl grozote v Krimski jami, /Breznu rdeče svobode." Ali so partizanski zločini resnica ali bajka? Slovensko ljudstvo je strahote neštetih takih jam doživelo in jih videlo na lastne oči poleg vsega drugega gorja, ki mu ga je prinesla komunistična Osvobodilna fronta. Ali je kje narod na svetu, ki ima še trohico človeškega dostojanstva v sebi. pa se ne bi uprl in. obračunal s krivci in storilci teh grozot, posebno če se je po toliki krvi in solzah prepričal, da ti ljudje tak grob pripravljajo vsemu narodu? Nekaj primerov komunističnih grozodejstev Komunizem se je sprostil nad slovenskim ljudstvom v vsej svoji nagonski podivjanosti ter s sebi značilnim zločin-stvom. Skoraj večina umorov je bila izvršena ne kot justil'i-kacija, temveč kot mučenje, ob katerem so se velikokrat krvniki naslajali. Navajamo nekaj najbolj značilnih primerov nečloveškega mučenja, (^menili smo že grozotno smrt iupana Franca Brulca. ki je čila ugotovljena po uradni eks-huniaciji in ki objavljamo pozneje njen zapisnik. Ob tisti priliki je bil ugotovljen tudi način smrti Brulčevega sina Jožeta ter Turka Franceta, posestnika iz Zajčjega vrha 6. Na truplu Brulčevega sina je bilo mogoče ugotoviti sledeče poškodbe: oči so bile z okolnim tkivom v robu iztaknjene. nos popolnoma zdrobljen, levo uho odtrgano, desno uho do polovi ce odsekano, snodnja čeljust popolnoma zdrobljena, isto tu: di deloma zgornja čeljust. Desna roka na treh mestih zlomi i e na. Na levi podlahtnici močne poškodbe in podplute. Pokoj nik je umrl verjetno radi poškodbe možganov, kot posledice silnih udarcev po glavi Pri truplu Turka Franceta je uradni zapisrfik ugotovil na vrednosti farmarskega P nostjo pričakoval, kakšen bo j ka ne g]ede na kraj ah 0 bukev z glavo navzdol in pod glavo zakurili ogenj. Iz št. Jerneja so odvedli Za-gorc Marijo in njeno hčerko. Z njima so napravili grozno plesno zabavo. Slekli so ju do nagega in uganjali z njima stvari. Ko je surovost dosegla višek, so ju naložili na grmado in grmado zažgali. Ko sta zbežali z grmade, so ju ujeli in vrgli nazaj z besedami "Ajdi na ples na grmado!" — Končno so ju ustrelili. Dne 3. junija ob pol enajstih ponoči so prišli partizani v Hrovačo pri Ribnici na stanovanje učiteljice Ivanke Novakove, ki je bila noseča. Stanovanje so ji popolnoma uničili in razbili, njo pa v stanovanju pretepli do krvi ter tako vso krvavečo odpeljali v svoje taborišče. Ko so jo pripeljali v gozd na pripravno mesto, so ji ukazali, naj si sama izkoplje grob. Prosila in rotila jih je, ia bi jo vsaj toliko časa pustili pri življenju, da bi otrok prišel na svet. Pričakovala ga je z blaženim upanjem in veseljem, kakor pričakuje vsaka mlada mati prvega otroka, ki bi ga rada vzela v naročje in zibala. Ni bila uslišana. Morala je kopati naprej. Toda preutrujena v temni noči ni mogla izkopati globoke jame. Izkopala jo je le na pol metra. Potem so jo zadavili in ji razbili lobanjo s kolom, ji zdrobili spodnjo čeljust in jo zavalili v plitvo jamo. V Gornji vasi pri Šmarjeti ob Novem mestu so komunistični partizani poleg tolikih drugih žrtev ubili tudi 28 letnage krojača'Stanka Grahuta. Grahut je dobil v prsa sedem vbodlja-jev, dva v levo stran vratu, na desni pa mu je bil vrat do polovice prerezan. Tri zabod-Ijaje je .dobil v trebuh, obraz, zlasti pa spodnja čeljust je bila popolnoma razsekana. Med Žužemberkom in Rado-hovo vasjo in št. Vidom, Dobr-ničem in Zagracem so komunisti zlasti morili. Znano Mal-narčkovo hčerko iz Sada, občina Št. Vid, so obsodili na smrt sem*prost in zato imam čas tri zneje pa knjigo. Že po preje-dni te trpinčiti; punčara, do- mu pisma mu je močno odleglo segla boš rekord!" se ji je re-' in zato je z mirno roko razvil žal v obraz. Odšel je nekam j paket in z nestrpno radoved-v gozd in se kmalu vrnil z dolgim, ozkim bodalom v rokah. Pomolil ji ga je pod nos in obljubil, da ga bo dobila vsake pol ure dva centimetra več med rebra. Dekle, ki je med tem omedlelo, se je zopet zavedlo in hotelo izpregovoriti, toda zaradi poškodbe na ustnicah ni moglo. Nato jo je začel mučiti. Da ne bi dekle kričalo, ji je v usta zaril veliko kepo ilovice. Nato ji je nož spretno porinil v vrat, pri tem pa pazil, da ni prerezal glavne žile. Vmes je govoril: "Nikar ne misli, da boš kmalu poginila.,! Niti kapljica krvi ti ne bo pritekla skozi rano!" Ko je čisto onemogla, se je zrušila k tlom, v kolikor so ji dopuščale vezi. Tedaj ji je strašni "Tiger" odrezal vezi in dekle se je za-kotalilo po tleh. Strogo se je držal obljube in ji porival nož dalje v vrat. Po nekaj urah je podalo na sprednji strani pogledalo ven. Ko se je tako v silnih bolečinah zvijala po tleh, je z zadnjimi močmi, v kolikor so ji) dopuščale vezi na rokah, skušala izpuliti bodalo iz vratu. A že jo je udaril ra-belj s kopitom po roki. To trpinčenje se je ponavljalo ves tisti dan, dokler proti večeru ni popolnoma onemogla in brez zavesti obležala na tleh. Umrla je po hudem trpinčenju šele proti poldnevu tretjega dne. (Dalje prihodnjič) -o- Kaj je farmam Tri-akre zemlje neo»*«J na njeno vrednost- a Franc* čelu veliko rano, desna lična stimo zato. ker je nekega dne kost je bila popolnoma zdrobljena, levo u'ho z okolico izbilo iz lobanje, odbita ali odtrgana desna polovica nosu; najtežja, smrtna poškodba je zadaj za levim ušesom. Na tem mestu je popolnoma zdrobljena lobanja in gotovo tudi poškodovani možgani. Desna roka je v zapestju zlomljena, zlomljen je tudi palec na tej roki. Na obeh rokah so na obeh zapestjih globoke o-drgnine kot posledica vrvi ali verige, s katero je moral biti pokojnik zvezan. V Primostku v Beli Krajini so našli ljudje zakopanega pri Krivoglavških njivah Tomca Franca. Glava je bila v zemlji, noge pa so štrlele iz zemlje. Roke je imel zvezane na hrbtu, ušesa odrezana, lase po-puljene. Zgleda, da so ga živega zakopali. Južno Janeza iz Dobravic v šla v št. Vid po kilogram soli. Ko se je nič hudega sluteč vrnila domov, sta jo že pričakovala v zasedi dva partizana, jo uklenila in kljub zatrjevanju matere, da je popolnoma nedolžna, odvedla na "komando" v gozd. Tukaj so jo privezali na bukev. Pri zasliševanju je politični komisar dekle vprašal,, kaj je delala v št. Vidu. "Po sol sem šla," je odgovorila. "Lažeš!" jo je nahrulil. Ko je hotela še nekaj govoriti, jo je stražar udaril po ustih s pali-so. Zasliševanje je bilo s tem končano in istočasno je padla smrtna obsodba. Nato so se začeli partizani pričkati, kdo bo izvršil sodbo, ker je bilo več takih, ki bi jo bili radi izvršili. Še celo partizanke so z divjim krikom zahtevale soudeležbo pri justifikaciji. Žreb je zadel dva partizana, ki sta slovela po svoji krutosti pod laž Beli Krajini so partizani žive-jnimi imeni Tiger in Ris. Trpi-ga pekli. Privezali so ga na nčenje se je pričelo. "Tri dni Peta dogodivščina gospoda Lojzeta (Primerno branje za vse tri spole.) Zadevščina je postala zelo mučna, ker^se je zvedelo po vsej deželi med prijatelji gospoda Lojzeta, da je bolan. To bi še ne bilo tako hudo. Hujše je bilo, ker so vsi vedeli, zakaj je'bolan . Stvar je prišla končno na ušesa celo samemu SANSu. Ta je določil, da je treba nekaj resnega ukreniti. SANS je torej sklical sejo, tajno in nič objavljeno sejo, pa tudi niso bili vsi, ki prav za prav spadajo k SANSu, na to sejo povabljeni. Priti je smel na sejo samo takozvani "Inner Circle." Javnost o tem ni nič vedela in bi tudi nikoli ne zvedela, če ne bi . . . takorekoČ. No, naj ostane ta zadeva pri takorekoč. iSaj tudi zapisnika niso vodili in potemtakem tudi objayili ne. Soglasno so pa sklenili, da je treba gospoda Lojzeta ozdraviti, pa naj košta veliko ali malo. Študirali so razne možnosti, toda končno so prišli na to misel, da bo še najceneje, če ga ne pošljejo v kak sanatorij, če ne kličejo k njemu slavnih zdravnikov, če ga torej puste čisto pri miru in mu pošljejo samo zanesljiv recept. Ker ni zapisnika, ni mogoče podati pod'robnosti o važnih razpravah na tisti seji. Samo končni sklep je*""mogoče povedati vsem, ki se navadno zanimajo za SANSove seje. Bilo je torej tako: Zapokali so neke bukve, ki so štele 507 strani in nanje napisali naslov gospoda Lojzeta. Potem so napisali tudi pismo, ki se je takole glasilo: "Dragi naš častni: V posebnem zavitku Ti pošiljamo zdravniške bukve, ki boš v njih na strani 425 začenši s prvo vrstico zgoraj našel zelo imeniten recept. »Posluži se ga in mi Ti bomo stali ob strani. Ako boš sledil našim navodilom, smo trdno prepričani, da o kakih Tvojih slabostih ne mi ne svet ne bomo več slišali. Prav lep pozdrav od vseh Tvojih Inner Cirkelcev." Dva dni pozneje je gospod Lojze prejel pismo, tri dni po- tisti recept. Ko je končno privlekel na dan poslane bukve, je bliskovito hitro pogledal na naslov in z začudenjem bral: "Ivan Hribar: Moji Spomini." Takoj se je gospod Lojze spomnil, da je bil Ivan Hribar pred davnim časom ljubljanski župan in potem še kaj več. Nazadnje je pa siromak žalostno končal ob razpadu Jugoslavije. Ker ni bil Ivan Hribar nikoli kak krelikalec, ga je gospod Lojze imel rad. Polastila se ga je, namreč gospoda Loj zeta,-silna radovednost in skoraj z nervoznimi prsti je pribrskal do strani 425. Tam je bral: "Morebiti je bilo ravno to vzrok, da je Malovrh (tedanji urednik Slovenskega Naroda v Ljubljani) s sadistsko strastjo pograbil priliko, ki mu jo je prinesla histerična i Kamila Theimerjeva. Na podlagi njenih informacij, katerih nezanesljivost se je dala skoraj o-tipati, vrgel se je namreč z vso lastno mu impetuoznostjo na dr. Kreka z obtožbami, ki so pomenile senzacijo prve vrste. In ob tej senzaciji je Malovrh užival. Saj je Slovenski Narod postal 'Središče interesa vse slovenske javnosti, njegova "odkritja" pa vsesplošen predmet govoricam." Iz tega gospod Lojze še ni mogel nič uganiti, kje je zanj recept. Bral je dalje, zakaj takoj v naslednjem odstavku piše Ivan Hribar takole: "Toda kmalu se je izvedelo, da so bistvene obdolžitve neresnične. In sedaj se je pokazala Malovrhova uredniška morala. Po neki navedbi, katere gola neresničnost se je pokazala takoj, ko jo je priobčil, šel sem sam (Ivan Hribar) v uredništvo! Slovenskega Naroda in sem v navzočnosti prijatelja Rasta Pustoslemska, kateremu se je tudi studil ta način, boja, vprašal Malovrha, ob opo-zoritvi na njegovo blamažo: Kaj boste pa sedaj storili?" Gospod Lojze je ob tem vprašanju Ivana Hribarja postal resnično do skrajnosti radoveden in pozoren. Hlastno je torej dalje bral: "Kaj bomo storili?" odvrne promptno ogovorjenec (Miroslav Malovrh): "Naprej bomo lagali, dokler nam bodo ljudje verjeli Tako je dobral in dočital gospod Lojze. Toda preden povem, kako mu je bilo pri srcu, naj dodam, da so zgornje besede podčrtane že v bukvah gospoda Ivana Hribarja. Torej ni popolnoma nič moja krivda, če so podčrtane tudi v Ameriški Domovini. Niti urednik ni pri tem prav nič kriv. No, zdaj se vrnimo k gospodu Lojzetu. Na kratko je treba reči, da je recept deloval na njegovo dušo in na njegove živce kot najbolj čud<5tvorna mirakel-žavba. V enem samem hipu je razvidel pomen recepta, pa natančno ob istem času tudi vse zdravniške zmožnosti svojega "Inner Cirkelna." Zjasnilo se mu je pred očmi in neizrečeno hvaležnost je začutil v vseh kotih in kotičkih svojega srca. * # ♦ Epilog: Tako je poteklo vseh pet dogodivščin gospoda Lojzeta. Potem se je začelo zanj novo življenje. In zato, ker se je potem začelo zanj novo življenje, ne morem prav nič garantirati, da ne bo imel gospod Lojze prej spet kakega pisma v javnosti za lahkoverne Cleveland-čane, preden bo zaključil s to peto dogodivščino svoje pripo vedovanje v Ameriški Domovi ni podpisani AMPAKSENEVEDKO. ,rid ikol kjer je bil pridelek, Je 0 Strica Sama dovolj, «a prostor lahko imenuje 1 • — Ginkgo drevo je fjjj *i danes živeča rastlina, ki isto obliko kot v praze00 dobi. zah meh' čedt to mi "Je že po njem, ' Je ral Kržičev Jože, veC gane." ,>sv "Le še drži nekaj ft Tomažev Janez. "V^1!1 čisto ranjki z zadnj"" zakoleba kvišku.' se: iili 'Ste brez skrbi,' w odr«e ,dah»e "Kar se ne ** vec Herblan mojimi rokami, Alo, zdaj pa kar v t^S ^ da ga opalužimo. cop > t stali ukazi no ženskam, n« kropa, da mu bomo tine." - kar tukaj-K mu Po ve |ke tem p Pfed Ce si % d, 1 >2 02 Ne b" s< ftbrni i Poje fte i fct "Krop bo takoj »! K( nesimo prase v trug°-. .j g 4aj n ali je pa težak," se P°n podar zadovoljno. , 1)0 Je 1 f«več re: "Aha, špeha, Pa bodo pa mera in kot se cm1- ^ ja lepi kosi za v dim"*' ^ naprej priporočim n* žev je košnji," se ponuja oijo nez, ki je bil po^j ali P >di S1 najsi bo s koso P°,etl cepcem jeseni. ,(j jit "Kaj se vam m***' ' mlin in otrokov, k°u 0(1jti1 MBM l,očf o, bi Vika Nas eden ne more ^ živali," je bil nekohko sosed Kržičev J°že- v „, d#fla "No, ja, saj ne ^ jih glajšta ona, to se Jfm ay, či," zadovoljno p"«'"1 ki je kakor drugo« vso skrb za svinji ženi in dekli. ^op" Pr' pr"v 'Alo, le naglo sem B je ukazal Herblan J 9 so stopile iz hise s ' ^ jn je lu je bilo dovolj kroP .p0< ki so začeli žival obr gčetirl< li vodi in strgati z M* ^ Tedaj se pa nekaj ^ ^nJ bi se nihče ne nadej ■ ^li • 1 • mpiicla r . -( <]i, mu pujsku je m^1 |0 vroči vodi nekam top ali kaj, ker šinil je ^ ^ čno zakrulil, potem ^ V: truge, spuščajoč iz s gistre, kolikor Možaki so se počuti'1 » ?t ko, kot bi treščila me i30 z jasnega. Kot okam^ ^b li okrog truge. Ed\ti d* je bil toliko pri zaV^e iz hipu, ko je plani'0 P j^V, ge, odskočil za par K je bilo pa ravno v ™ gubo. Vsak bo razuff st^vi na prašičevo s «el, f'' danem slučaju, ni mišljati, v katero udaril ven iz kropa-eno Pr bi'« čf bi sir>erie ZanJJ: »vil" So sta 0 z Ač »Parj bi 80 g an : m »01 oči iNta je > ( Val H 5»ik0 I," f s !t>0V; Hc le'0d !>cl H ti ljalo zdaj samo eno 1- ^ Df ven iz vroče kopeli- 1 ()d t kamorkoli, samo nevarnega kraja, štf11 ljudje pulijo živemu 1 tine iz kože. +njui J In ko se je z ^ )0 * kom pognal iz tri^^H v širni lepi svet, je ^.j. c j on v ravno smer P° 1 je pa stal široko ^ ^ nhprknmnnrlant k'av .,aV ., igel P n v ki še vedno ni mog^ ^ jeti, da je vse to 2 ^ kar se dogaja ge jej lastnimi očmi- TaK dilo po- čudnem >° ^^ naključju, da se J«' blanU gnal naravnost Iie n noge, prav zares. da e čel P0,,..i t' rvi tier In tedaj se je P^^e^L Menišiji cirkus, PrV1 ke vrste, ki je za vse uia> ovekovečil prašičji m ^ I rod. . je^ ! Jutri bomo šli Pa Z" po 5 in njegovim konjih bo Bomo videli, kako & končala. , \ * AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 5, 1945 S arma; je neoziraje ost, ali ? rskega Prl( raj ali okol elek, je t0 'olj, da ^ ienuje M vo je «H lina, ki prazgodovin fran ce Bevk Pravica do življenja / verjaifl al'^ zahvalim!" je rekel ^ttiehljivo, mirno, četu-cedalje huje rasla je- to mi šele danes pove- " je 'nič koosi vec se » gV| aj časa; »Včasih s idnjiiMi se; nanesla priložnost." 0l Povejte gospodu se mu doslej še ni-^ upiral ne ga tožaril dasi bi bil imel ne-f%žbo čezenj, da vaše °sti niti ne omenim. povejte, da sem ^ vesti opravljal svo-Vske dolžnosti in da se etn pogledu laže zago-, Bogom, kakor se V/i ■tO - modruje r izdah'ie > ne gane . trug°ž čopec, >, naj Pj? O oski'bl11 tukaj igo e P<*VŽ ® sem pa kdaj zane-dolžnost, sem jo za-12 ozirov do njega. To ^ja slabost in se to e godilo. In zato vam 1 se je srdit po slo-dsjffrnil do kmetov, ki so sUli nekoliko ob stra-Pojdite v cerkev! K J16 na lov na ubogega Lp Danes je Gospo-Kdor me pri priči ne 'J me ne kliče na zad- pr Akra" ali J klobas da tudi vaša pleme-!°Pi v cerkev," je rekel "alant mirneje ko prej. c'ko vas vidim pri služ-;' To ni prav. Svojim lltom dajete slab zgled pozabljate, da jaz ^et, da bi me lahko po-ei'kev," je rekel plemič pfrizeno. je otresel vikar, ko °Va zgrabila jeza. "Pred smo vsi enaki! Vsaj smo vsi enaki." iodšel dlaje. Bil je raz-, bi se bil teppl etorn. Nič več prizanes-, slabosti! Pokazal ko uho, slišal je, kako hodi za njim. Le v cerkev ga ne bo! (Dalje prihodnjič.) MALI OGLASI Pohištvo naprodaj Prodati se mora malo rabljeno pohištvo za 3 sobe ter 9x12 in 12x13 preproge. Proda se za manj kot polovično ceno zaradi odhoda iz mesta. Zlasite se na 1857 E. 63. St. (x) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. (x) , Dobra prilika Ako želite imeti svoj denar investiran po 107«, potem kupite posestvo, ki se nahaja na 63. cesti blizu Glass Ave. Hitremu kupcu se proda pod ceno. Več podrobnosti izvesti pri J. Sterle 6713 Edna Ave. EN 0147 Kličite po 6 uri zvečer. (Tues. & Thur. June 21) Prav poceni Proda se prav poceni hišo 12 sob na 986 E. 63 St., ki je bila deloma v požaru East Ohio Gas Co. Pojasnila dobite pri Wm. J. Kennick 6530 St. Clair Ave. Od 7 do 8 zvečer HE 3876 (130) lot.^0 Colloredo upal sam j se ozrl, a imel je ten- V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA IN STAREGA OČETA Frank Verhotz ki je za vedno zatisnil svoje dobri oči 3., junija 1943. Zdai bivša vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, resnice sonce ne stemni, tam sonce sreče ti ne vgasne. Žalujoči: SOPROGA in OTROCI I Cleveland,. O. 5. junija 1945. Raziskovalec v meniški halji V mnogih člankih, ki so izšli o priliki 75 letnice slavnega švedskega raziskovalca Sven He dina, je bilo brati, da j« bil Sven Hedin prvi raziskovalec, ki nam je odkril skrivnosti Tibeta. Toda to je jako velika zmota! Skoraj 20 let, preden je bil Sven Hedin sploh rojen, namreč leta 1845, sta dva francoska menika, danes skoraj neznani lazarist p. Evariste Hue in njegov sobrat p. Gabet v spremstvu mongolskega strežnika prepotovala Ti bet, Mongolijo in Kitajsko. S tem sta oba hrabra duhovnika pokazala tako junaštvo, kakršnega sta deležna Stanley in Sven Hedin, le da takrat niso izhajali časopisi in niso mogli poročati o poteh učenjakov. Zgodovina o raziskovanju Tibeta navaja le prav malo imen. Med njimi pa so katoliški menihi častno zastopani. Portugalski jezuit Antonio de Andrade je pred več kot 300 leti prvi prišel v Tibet. Dandanes ni nič več znano, kako daleč je prodrl. Na vsak način je bil on prvi, zakaj Marko Polo je bil pač prišel na višavje Pamir, vendar ni nikoli stopil na tibetska tla. Prva Evropejca, ki sta, kakor dokazano, prišla skozi obzidje prepovedanega mesta Lhasa, je avstrijski jezuit Johann Gruber in pa Belgijec Albert d'Orville. Nato je trajalo precej časa dokler se ni leta 1826 spet pojavil Evropejec v deželi samih skrivnosti. Ta čudovita dežela sredi Azije je skoraj do najnovejših časov ostala sama zase in ni imela nobenih stikov z Evropo. Evropejec, ki je kot prvi prišel za avstrijskim jezuitom v to deželo, je bil Anglež Moorcroft, čigar usoda je mnogo pripomogla k temu, da se je Tibet še bolj zapri glede na Izunanji svet. Moorcroft se je izdajal za lastnika čred iz Kašmirja in je 12 let živel v Kašmirju. Nekega dne pa so ga dobili urno'rjenega, napadli so ga roparji v hribih. Zločince so prijeli in ko so preiskali ukradeno prtljago, se je izkazalo, daj je bil Moorcroft angleški vohun' in bival v deželi zaradi risanja zemljevidov. Zaradi tega dogodka so postale kitajske oblasti neskončno oprezne spričo tujcev. Bolj srečno, a tudi z več dogodivščinami obogateno je bilo potovanje patrov Iiuca in Gabe-ta v letih 1844-1846. Iiuc je bil prišel v težkih časih na Kitajsko. To "carstvo sredine" je bilo v "opijski vojni" ponižano in je moralo odpreti tujcem svoja vrata. Toda noben belokožec ni smel tvegati, da bi se oddaljil iz območja poslaniških straž, nikar da bi se odpravil v notranjost na kako raziskovalno potovanje. Vendar sta se ta dva francoska duhovnika odločila, da izvedeta svoj drzni načrt. V obleki nedavno prej mučeniške smrti umrlega laza^ista p. Perboyreja se je upal hrabri misijonar iz Ma-caa na pot na Kitajsko, kjer Se je razvnemalo sovraštvo proti kristjanom in belokožcem. V Pekingu je ostal dolgo. Prešel je Veliko obzidje in je V Mongoliji opravljal dušno pastirstvo v majhnih krščanskih občinah. Z Gabetom in mongolskim služab- nikom Samdžadjembo je ta misijonar križem kražem prehodi deželo, kamor ni stopil do tedaj še noben Evropejec. Majhna karavana je živela v črnih šotorih Mongolov, v samostanih la-mov, v kitajskih gostiščih in v palači regenta in Lhase. Tri leta je trajalo to čudovito potovanje skoji stepo in puščave, čez hribe in doline. Neprestano so kraj poti prežale nevarnosti, ker Hue ni zatajil svoje vere in domovine. Patrovo poročilo se bere kakor roman. Koliko je videl in doživel! Tako so ga napadli kitajski roparji, obhajal je pra znike "presnega masla" v samostanih, kjer so bili vsi kipi narejeni iz presnega masla. Proučeval je najčudovitejše načine zdravljenja lamaističnih zdravnikov, ki kako zdravilo napišejo na papir, ga zmečkajo in bolnik ta papir potem požre in misli, da bo ozdravel. Prodrl je kot nihče drugi v šege tega čudovitega ljudstva in njegova izvajanja so še v teh časih sodobna. Hue, ki je povsod priznal, da je katoličan, se ni mogel nikjer pritoževati, da bi ga ne bili marali trpeti! Po svojih osebnih opazovanjih pravi, da je to od od, ker sta budizem in katoli-štvo v nekakšni zgodovinski zvezi. Pri nekem cvetličnem prazniku v samostanskem mestu Hunbumu je videl Hue, da je bi] veliki lama z duhovniki skoraj prav v takem ornatu, kakor so oblačila naših škofov. V budističnem verstvu, kakršnega je osnoval reformator' Cong Kaba v 14. stoletju, je najti precej podobnosti s krščanskimi prvinami in Hue pravi, da so to krščanski ostanki iz tiste dobe, ko sc vladali Mongoli in je mnogo Evropejcev prišlo v Srednjo Azijo in so Mongoli pošiljali svoja odposlanstva v Rim, Francijo in Anglijo. Takrat je bilo tudi več krščanskih menihov prodrlo na Tatarsko. P0 dolgem, težavnem potovanju so ti trije slednjič prispeli v Lhaso. čudovite šege so jih osupnile. Tako na primer pozdrav Tibetancev, ki se odkrije, iztegne jezik kolikor more in se za desnim ušesom pokraska. Ali ženske,'ki si obraz namažejo s j črno smolo kadar gredo ven iz hi-! še. Ta sega izvira od nekega regenta, ki je Tibetankam to zapo-| vedal, zato ker so se prej preveč lišpale, če so šle zdoma. Izredni ukaz so ženske mirno sprejele. Ko je Hue prišel v prestolnico Dalai Lame, je bila tedaj nastala težavna kriza v svetem mestu. Posvetni regent — no-mekhan — je bil poslednje tri Dalai Lame spravil na "potovanje duš," to se pravi, da jih je umoril, za kar ga je kitajski cesar izgnal v skrajni kot Mandžurije. Novi nomekhan je bil, podobno kot 9 . letni Dalai Lama, še nedoleten. Regentstvo je vodil prvi kalon, to je minister, pri katerem sta bila patra čim najbolj prijazno sprejeta. V glavnem mestu budizma je Hue pridigoval o evangeliju, ne da bi ga bili ovirali. Tako so utegnili bit ti tujci več mesecev v Lhasi in so spoznavali šege ljudstva, vladarski način budistične cerkvene države in boje lamov* in višjih oseb te hierarhije. Videli , so, da je ondi še živela šega, da so svoje rajne metali psom, da so jih požrli; to šego sta že Cicero in Strabo omenjala kot navado nekih vzhodnoazijskih ljudstev. Nekaj drugega čudnega sta doživela pri igri šaha. Tudi Mongoli in Tibetanci poznajo to igro, ki se povsem ujema z evropsko. če Tibetanec šah začne, reče "šik!", a če je partija končana, reče "mati!". Noben Človek ne ve, odkod sta ta izraza, ki nista ne mongolska ne tibetanska. čez nekaj časa pa je kitajski spremljevalec v njiju družbi začel sumiti in je dosegel, da je kalon oba misijonarja izgnal. Hu-ca in Gabeta so spravili v Macao. Še enkrat se je Hue upal iti na Kitajsko. Potem je bil zaradi slabotnega zdravja prisiljen vrniti se v Evropo. Zapustil nam je svoje Spomine, ki so najsijaj-nejši potopisi, kar jih je menda na svetu. Dasi so že več desetletij stari, so še zmeraj živi in iskovalca v meniški halji se ne da izbrisati iz zgodovine Azije. DELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO, POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje^ ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. MALI OGLASI Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, lot 40x110, 2 garaži, zmerna cena. Nahaja se na 1259 E. 169. St. blizu Waterloo Rd. Pokličite Mrs. Kassai IV 6945. (129) Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. Nobene periode za spreminjanje Za povojno varnost pokličite Mr. Morlock KE 0010 Mi potrebujemo inšpektorje, asemblerje, mašinske operatorje, lathe, drill press operatorje, material handlers, pomagače pri strojih, težake in craters. Plača od ure, overtime in bonus Hydraulic Equipment Co. 1106 E. 222. St. Sprejme se dve ženski za čiščenje, eno za podnevi, eno za ponoči. Zglasite se v uradu na 842 E. 79. St. HE 2000. (x) ženske za čiščenje Dnevno delo Poln čas Plača Zglasite se v Employment uradu 5 .nads. Wm. Taylor Son & Co. (133) MALI OGLASI V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE-GA NEPOZABNEGA SINA IN BRATA Mike Grdanc ki je za vedno zatisnil svoje oči dne 5. junija 1943. Dragi sin in ljubljeni, nepozabni brat. Narava se prebuja In prvo cvetje že oznanja zeleno pomlad. Mi pa ob Tvojem grobu kličeriio ter jadnega srca k Bogu kličemo: Daj našemu sinu in bratu mirni počitek v rojstni zemlji. , Žalujoči: STARŠI in SESTRA Cleveland, O. 5. junija 1945. Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. x FRANK MARZLIKAK 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) i -----—.............-1 ■ ; Farma naprodaj . Obsega 30 akrov; poslopja so vsa v dobrem stanju. Za pojasnila se obrnite na Joe Tiso-vec, 17817 Delavan Rd., ali pokličite 'KE 5711. (134) Moške se sprejme za Shipping in Packing v Axle in Gear oddelkih Dobra začetna plača in bonus Predznanje ni potrebno Zglasite se Lempco Products, Inc. Warehouse 10205 Harvard Ave. ___(132) Moški in ženske ZA TOVARNIŠKO DELO ŽENSKE ASSEMBLERS— INŠPEKTORICE SOLDERERS— PUNCH PRESS OPERATORICE MOŠKI SET-UP (AUTOMATIC) STOCK ROOM POMOČNIKI ■INŠPEKTORJI TOOL MAKERS TOOL CRIB ATTENDANTS LATHE DELAVCI BRAZERS SHIPPERS POMIVAČI OKEN Dobra plača od ure — 10 ur na dan Definitivna povojna bodočnost The Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 East 49th St. _(131) Kupujte vojne bonde! s haunting bnstaess Is who buy all shot—Yon can't scare in Mrs. J. Saye, Mr. Elmer Kuhar, Mr». Kotnik, Miss Pavlic, Mr. in Mrs. F. B««10^ Chrmly Family, Mrs. Anna Vene, M««s sephine Klanchar, Miss Mary Hoffner, F. Suhadolnik, Jr., Mr. Dick Kocevar, ^ ' Navy, Mrs. Mary Kocevar, Louis Russ ily, Mrs. Louise Germ, Mrs. Louis Fa Mr. in Mrs. Frank Mertic, Mr. in Mr«-Kenik, E. 78 St., Kmet Family, Mr. i« ^ Jerry Brinovec, Naumann Ave., Mrs. -j8 nik, Mr. in Mrs. Piks, Mr. Strumbel, M>ssC Frances in Ann Vertovsnik, Mr. in Mrs. ^0lt> sic, Mr. in Mrs. Frank Verbic, Whitney Ajf' Mr. in Mrs. R. Matjesic, Addison Rd., r in Mrs. Rudy Pole, Mr. in Mrs. Bandi, Mr- 1 Mrs. Muniza, Mr. in Mrs. Rudy Brunduy Steve Gabor in družina, Mr. Frank J** -Mrs. Bradish, Mr. in Mrs. Joe Baznik, ' John Novak, 14704 Westropp Ave., Mrs- JV glic, Mr. Grosel, Sgt. and Mrs. Warren Sj1* der, Miss Olga Blatnik, Mrs. Terbic, ^' Janchar, Mr. in Mrs. E. Matjasic, Carl Ajf^ Mr. in Mrs. Pevec, Mr. in Mrs. Zupin, ^ Jean Podobnikar, Mr. in Mrs. John ric, Mr. Jacob Smole, Mr. Kosec, E. 6° " Mrs. Pecar, St. Vitus School 7th Grade. Nadalje želimo izreči iskreno vsem, ki so dali svoje avtomobile brezp'a na razpolago ob priliki pogreba. . Enako naj sprejmejo našo prisrčno ^ hvalo člani društva Slovenec št. 1 St Vodnikov venec št. 147 SNPJ, ki so se ležili svete maše in pogreba, posebno Pa ^ silci krste, ki so ga spremili in položili k v nemu počitku. Prisrčna hvala tudi vsem, ki so na"1 . - li P razili simpatije s sožalnimi kartami smi. Ravno tako naj sprejme našo pr,s zahvalo Anton Grdina in Sinovi pogrebi vod za vso vsestransko prijazno nakl° ost in postrežbo in za lepo urejen pogreb- Če se je kakšno ime pomotoma izp^*^ lo, prosimo, da nam oprostite, ker se ze vsem skupaj prisrčno zahvaliti. Preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog in dragi oče, ljubil si svoj dom in svojo družino in težko nam je pri srcu, ker Te sedaj n' vec med nami, ker že Te je odppklical Bog in moral si se ločiti od svojih dragih. V ljubezni in hvaležnosti Te bomo ohranili vedno v sladkel11 spominu in pošiljamo prošnje k Bogu, da naj Ti on sedaj obilno poplača in naj Ti podeli večni mir v zasluženem počitku in nebeška luč n** Ti sveti. Žalujoči ostali: - MARY MOŽIC, soproga OLGA, hči JOSEPH, sin | ' t V stari domovini zapušča žalujočo mater Jozefo, brate: Frank, Joseph, Stanko in Anton, ter sestro Minko Cleveland, Ohio, 5. junija 1945.