kmetijsko zadrugo izloke, 2.0.0.
poslovalnico M€D€H tel.: 0601/73 696 NA ZALOG IMAMO OBUTEV
POMLAD - POLETJE 94
ZNANIH PROIZVAJALCEV:
ALPINA, PLANIKA BOR, CICIBAN, ŠPORTNA OBUTEV ADIDAS in obutev iz UVOZA.
V tem mesecu ugoden nakup:
-	OTROŠKE STARTARKE ... 661.00 SIT
-	ŽENSKE STARTARKE ... 716.00 SIT
-	MOŠKE STARTARKE ... 911.00 SIT
-	DEKLIŠKE SANDALE ... 1.975.00 SIT
-	ŠPORTNI COPATI... od 1.073.00 dalje
VELIKA IZBIRA IN UGODNE CENE
FANTOVSKE IN DEKLIŠKE OBUTVE PRIMERNE ZA OBHAJILA, BIRME IN MATURANTSKE PLESE.
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure!
VABUENI!
kmetijsko zadruga izlake, z.«.«.
■J*

MARKET IZf HV/I MESARIJA rVUlVl
Slavko lazar
Prešernova 1, Zagorje; tel.: 0601/64 352
PRI NAS DOBITE VSE VRSTE DOMAČIH IZDELKOV TER SVEŽE MESO PO NIŽJIH CENAH.
DELOVNI ČAS:
ponedeljek 7.00- 14.30; torek, sreda, četrtek, petek 7.00- 19.00; sob. 7.00- 13.00; nedelja 8.00- 11.00
mnaigmvog maldaj
----------------------]00 tet--------
-	prodaja novih vozil
-	prodaja rabljenih vozil
-	staro za novo
-	kredit, leasing
-	pooblaščeni servis
Vozila na zalogi, dobava takoj!
RENAULT
TRGOVINA
i
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
-	itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, 3 in 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese iz VELANE
-	barve akril, jupol, barve za ies in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov
- pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 13°°^
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon/fax: 0601 61 611
PROGRAMSKI PAKETI:
Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ...
RAČUNALNIŠKA OPREMA:
Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ...
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:

iCA
fi
«Ilì
• UVODNIK •
Postajamo tudi v Zasavju veliki? So se začeli bančni ropi, ki nas krepko vlečejo v razvito Evropo? Očitno je res tako. Pri zasledovanju roparja z Izlak je bilo pravzaprav precej sreče (in naivnosti storilca), vsekakor pa bi bilo dobro to izkušnjo izkoristiti za drugačno obnašanje. Očitno so roparji vse bolj predrzni, prihajajo tudi od drugod (spomnite se samo serije vlomov v zagorske bloke pred leti), sami pa se še vedno ne zavedamo dovolj nevarnosti. Le pomislite, kako nekateri še vedno prenašajo denar v banko in na SDK. Sprijazniti se bomo morali tudi na kriminal - bolje tak), kot pa si zatiskati oči in misliti, da še vedno živimo v mirnih dolinah brez tatvin, napadov in kraj.
Saj res, ste zaklenili avto in stanovanje?

f*
•v..
BARBARA MULEJ najboljša slovanska taniska igralka
NASLOVNICA: AD Uro* Klomon
\ -M


H
V ogledalu: Tine Kralj
Nove občine
Uspešne zasavske kmetice
Kučan v Hrastniku
Rovere:
Ipoz smo rešili
Protest upokojencev
Zasavčeva teniška priloga: Pogovor z Barbaro Mulej in vse o tenisu
Pesem - dih duše
Prenovljena Mesečina
Nagradna križanka
im Triie dnevi gimnazijcev
m
OD
rirn
Ei
77^
I44Ì
Bi
Rop na Izlakah
Klein aber tein
KOLEDAR
DOGAJANJ
4.	aprila - Začetek novega delovnega tedna, a tokrat prazničen ponedeljek s spremenljivim vremenom.
5.	aprila-Vo desetih dneh dopusta začnejo v Rudnikih rjavega premoga znova delati. Še pred prazniki in pred dopustom pašo se sestali na delavskem svetu, kjer so sc med drugim odločili tudi za ustanovitev invalidskega podjetja - za začetek s 25 zaposlenimi.
5. aprila - Predstavniki vseh treh zasavskih društev upokojencev se sestanejo v Zagorju in napišejo protestno pismo vladi in državnemu zboru. Ne strinjajo se namreč z na novo predlaganim usklajevanjem pokojnin.
5.	aprila - Zvečer tega torka pa je živahno v Hrastniku. Na obisku pri tamkajšnji Združeni listi sta Miran Potrč in general Janez Slapar, tema, o kateri govorila, pa precej pereča in aktualna: Socialno pravična, pravna in varna Slovenija. Kot pravita, pri nas ni bojazni za državni udar.
6.	aprila - Z delom začne delavnica za brezposelne Zasavčanc z naslovom Tudi brezposelnost je lahko izziv. Pripravijo Revirska ljudska univerza.
6.	aprila - Trboveljski Rudis ima težave s posli na tujem -predvsem v Alžiriji. Zaradi poostrenih razmer v tej državi ne vedo, ali bodo sploh lahko nadaljevali z deli v Konstantinu, ki so jih začeli pred šestimi leti, prav tako pa so jim Alžirci dolžni še nekaj milijonov dolarjev izpred dveh desetletij.
7.	aprila - Obrtno - industrijska cona v Kisovcu bo, čeprav z nekaj zamude. Tako zagotavljajo pri investitorju del na območju opuščenih rudniških površin Spektru. Doslej je le-ta prodal že polovico prodaji namenjenih površin.
8.	aprila - Popoldne obišče Hrastničane predsednik RS Milan Kučan. Najprej sc pogovori z občinskim vodstvom, s predstavniki nekaterih tamkajšnjih podjetij, zavodov in strank, nato kot slavnostni govornik pozdravi še člane moškega pevskega zbora
Svoboda!., kinajubilejnem koncertu proslavijosvojo70-letnico.
11. aprila - Nekaj beraškega gnoja, kot pravijo spomladanskemu snegu, zapade v noči z nedelje na ponedeljek tudi po zasavskih hribih in dolinah. "Pade" pa tudi Hrastničan Samo S. -in sicer v policijsko zasedo - potem ko na Izlakah oropa menjalnico.
Polona Malovrh
UJAG3J00 V
TIME KRALJ
Tine Kralj je po poklicu defektolog. Na OŠ Slavka Gruma je zaposlen 25 let, od tega že 15 let ravnatelj. V času, ko je ravnatelj, je šola dobila dve pomembni pridobitvi; leta 1984 so ustanovili delavnico pod posebnimi pogoji in jo priključili kot enoto k Soli, leta 1988 pa so dobili tudi nove šolske prostore, ki so zgrajeni po normativih, tako daje delo sedaj v njej lepše in prijetnejše. Na šoli izobražujejo učence z lažjo, srednje in težjo motnjo v razvoju. Novost na šoli je tudi uvajrmje mobilne specialne pedagoške službe.
Vsak ravnatelj mora imeti dve uri tedensko stike z učenci. "Z učenci delam zelo rad, ker imam tudi sicer rad otroke. Ni mi žal, da delam z motenemi otroki. Zaradi uvajanja mobilne specialne pedagoške službe učim deset ur na teden, je dejal. "Z vsakim učencem delamo individualno. Skušamo jih čim bolj pripraviti naživljenje. Vse večjih vključujemo v skrajšane programe poklicnega izobraževanja. Letos bo šolanje nadaljevalo 16 učencev," je še dodal. Nikdar mu ni žal časa, ko mora kaj postoriti po šoli. Ob sebi ima strokovno usposobljen kolektiv.
Ko sem stopila v šolo, je na vratih visel napis Pedagoški mir. "Želimo, da nam pouk poteka nemoteče. Vendar to ne pomeni, da bi bili zaprli. Prav nasprotno, želimo si obiskov. Tilko k nam prihajajo študentje na hospitacije in delovno prakso," mi je razložil ravnatelj Grumove šole.
V prostem času se posveča družini in kulturnemu področju. Že 25 let je predsednik Kulturnega prosvetnega društva Mlinše, k jer tudi igra v dramski sekciji. Z ženo seje pravzaprav spoznal prav preko igre. Starejši sin tudi že igra v društvu. "Sodelovati v gledališki skupini je svojevrstno doživetje. Stkejo se prava prijateljstva, kjer smo si vsi enaki, pripoveduje. Ugo ta vi ja, da za amatersko dejavnost namenjajo premalo sredstev. Delo pri društvu je brezplačno in prostovoljno. Za svoje delo je prejel 1985. leta Grumovo priznanje, republiško Linhartovo jubilejno značko za 30-
letno delo in priznanje Komuna 2 občine Zagorje.
Katarina Gavranovič
B
Zbor litijske SLS
Na litijski občini so se 10. aprila zbrali delegati SLS na svojem rednem občnem zboru, ki so ga začeli s kulturnim programom GledališkeskupincGEOSS iz Vač. Na zboru so najprej pregledali opravljeno delo v preteklem letu, ki so ga kasneje razpravljalci pohvalili, saj so delovale vse njihove zveze: ženska, mladinska, gospodarska, delavska, zelena in upokojenska, nacionalna pa je še v ustanavljanju. Ker bodo kmalu
politiko, predlagajo tudi predčasne volitve, v občini pa bodo še naprej vodili politiko, enako sedanji in se zavzemal i z.a to. da ne bodo pozidana najboljša kmetijska zemljišča, za pravičnost in poštenost. Program za leto 1994 so sprejeli soglasno.
Na zbor so prišli gostje: glavni tajnik SLS Franci Petrin, poslanec Alojzij Metelko in tajnik Slovenske kmečke zveze, ki so odgovarjali na številna vprašanja.
ustanovljene nove občine, bodo v njih ustanovljene tudi nove podružnice SLS, ki bodo delovale samostojno. Kljub temu naj bi sedanje vodstvo delovalo še eno leto. Program dela za leto 1994je obsežen in raznovrsten. Veliko nalog jih čaka ob volitvah. Niso zadovoljni z vladino kmetijsko
Izvolili so tudi predstavnico, ki bo na prireditvi Ženske za življenje prejela priznanje. To bo Marija Smrkolj, ki je že 218-krat darovala kri. Občni zbor so zaključili ob prijetnem klepetu in domačih dobrotah, ki so ga pripravile članice Aktiva kmečkih žena.
J.K.
fr—.......
Nove občine
Ta teden so bila objavljena referendumska območja za oblikovanje občin po novem. Hrastniška in Trboveljska občina ostajata takšni, kot sta, v zagorski se bodo odločali tako, kot so se odločili na zborih občanov (Izlačani bodo glasovali za (ali ne) svojo občino), tudi Radečani, v Litiji pa je objava povzročila pravi vihar.
Pretresi, kijih doživljajo občani in vodstva KS litijske občine pri preoblikovanju občine, se nadaljujejo. Poslanci so poslali protest že iz četrtkovega zasedanja vseh treh zborov občinske skupščine na Državni zbor. Prejeli so namreč gradivo za zasedanje tega zbora, v katerem niso bile upoštevane odločitve krajanov na občnih zborih, prav tako pa tudi ne strokovne osnove. Iz gradiva so bile razvidne štiri nove občine: Litija, ki bi obsegala kar 97 naselij, Šmartno s tremi naselji (nova šmarska občina bi bila otok v litijski), Jevnica z 12 naselji (vendar brez Kresnic) in Dole - Gabrovka s 46 naselji (ki pa ne želijo imeti skupne občine).
Odlok, kije bil objavljen v ponedeljek, je bistveno drugačen od četrtkove verzije. Po tem odloku bodo občine še vedno štiri: Litija z 41 naselji, med katerimi pa ni vseh, ki so se za Litijo odločili; kot trije sateliti na vzhodu, zahodu in jugu so na koncu nove šmarske občine in dolsko - gabrovške občine še delci litijske občine s kraji Koške Poljane in Račiča, Zagrič in Gorenji vrh, Ravne in Kostanjevica. Jevnica seje povečala za Kresnice. Dole-Gabrovka je ostala v nespremenjenem obsegu. Šmartno seje iz treh povečalo na 64 naselij.
Razburjenje med vodstvi KS je veliko, zato so povabili vse predsednike na pogovor v četrtek. Kaj so se dogovorili, bomo poročali v naslednji številki. Šopa ljudje postali zelo nezaupljivi in so začeli dvomili tudi v to, če je občina sploh posredovala njihove odločitve državnemu zboru, o čemer pa ni dvoma.
J.K.
^ .............—....... -J/
Avtonomna vloga regionalnim GZ
Na razširjeni seji seje 12. aprila sestal Odbor območne gospodarske zbornice Trbovlje. Generalni sekretar GZS Janez Bedina je prisotne seznanil z obl ikovanjem nove zakonodaje na področju zbornične organiziranosti gospodarstva v Sloveniji. K zakonskim spremembam silijo trenutne razmere. Člani odbora so imeli pripombe glede trenutne razdrobljenosti v gospodarstvu in neenakomernem razvoju posameznih panog - obrti, kmetijstva, turizma in pritrdili
predlogu, da GZ zavzame mesto kot javno - pravna institucija z obveznim članstvom, regionalnim zbornicam pa naj se prizna avtonomna vloga. Razprave o novi zbornični organiziranosti se šele pričenjajo. Nadaljujejo se kr itične ocene gospodarskega položaja v Zasavju. Na seji je direktor trboveljske podružnice SDK Franc Štojs ponovil poslovne izide v letu 1993 in dopolnil, da se rezultati v letošnjem prvem tromesečju niso izboljšali.
M.G.
Javna tribuna
Združena lista Trbovlje pripravlja javno tribuno, ki bo v predavalnici Delavskega doma 19. aprila 1994 ob 18. uri. Gosta tribune bosta dr. Rado Bohinc, minister za znanost in tehnologijo in Borut Pahor, podpredsednik ZL.

ki še niste dopolnili 27 let in ste polni domišljije, obveščamo, da Mladi forum Združene liste razpisuje mladinski natečaj za izvirni prvomajski grafit.
Dela naj obsegajo grafit z največ petimi besedami. Čakajo vas lepe nagrade: prva odkupna nagrada 40.000 SIT, druga odkupna nagrada 20.000 SIT, tretja odkupna nagrada 10.000 SIT.
A to še ni vse. Vsi trije nagrajenci(ke) bodo povabljeni na največji levičarski žur v Evropi - zaključek festivala Unita glasila demokratične stranke levice Italije. Izvirna dela, s katerimi konkurirate, podpišite s psevdonimom. Poleg priložite kuverto z vašim imenom, točnim naslovom, datumom in letnico rojstva ter telefonsko številko.
Dela pošljite do 19. aprila 1994 na naslov: Mladi -forum Združene liste, Levstikova 15, GIOGO Ljubljana, s pripisom "Za prvomajski grafit".
Z domišljijo in izvirnostjo na dan!
Vso srečo!
Mladi forum Združene liste Trbovlje
Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup aparata mamograf od 1. do 8. aprila prispevali: Pedikerski salon-Andreja Borišek, Zagorje -1.500 SIT, Graverstvo - Marjan Zupan, Trbovlje - 2.000 SIT, Studio Moderna Zagorje - 35.000 SIT, ETI d.d. Izlake - 200.000 SIT, Ivica Cerinšek, Trbovlje - 5.000 SIT, Marija Kantužar, Trbovlje -1.000 SIT, Marta Žagar, Trbovlje -10.000 SIT, Podravka d.o.o. Ljubljana - 78.660 SIT. Zbranih sredstev od 1. do 8. aprila je 333.160 SIT, skupno pa že 5.894.030 SIT.
V prejšnji številki je bil objavljen napačen podatek; za mamograf so 57.170 SIT prispevali delavci Deloza, ne Mojca Avsenak.

Star ljudski pregovor pravi, da ima moč svojo moč. Če pajc preveč temno in predolgo temno v naši bivanjski okolici, se s tem ne strinjamo radi. V Litiji so v glavnem vse ulice ponoči lepo in svetlo razsvetljene. Nekatere, po mnenju nekaterih še preveč, saj so svetilke postavljene na kratke razdalje in žarnice v njih močne. Lani je bila tudi na novo postavljena in podaljšana razsvetljava na Ježi in ulicah na Graški Dobravi. Le del Grbinske ulice in Partizanske ceste je kot ena redkih oaz v razsvetljeni Litiji ostal brez ulične razsvetljave. Prebivalci na nočno svetlobo, razen kadar sveti luna, še niso navajeni, zato želijo, da bi bil tudi ponoči njihov korak na njihovi ulici trden in siguren. Takšen pa bo lahko takrat, ko bo zasvetila ulična svetilka. Krajevna skupnost Litija - desni breg je tista, ki mora razsvetliti temo tudi na tem delu Litije.
J.K.
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA PRODAJO IN MONTAŽO V SLOVENIJI
mobitel
mobitel aparati s tel. številko za vozila, plovila in objekte že od 2290 DEM v SIT dalje nakup na KREDIT ali LEASING Svetovanje Prodaja Montaža Informacije
Ulica XIV. divizije 4, Celje
tel.: 063/442 642, tel/fax 063/441 642; tel.: popoldan 0609/613 365

VEČ kot 1/3 VSEH uporabnikov JE mobitel KUPILA pri VANNI IŠČEMO KOMERCIALISTE NA PODROČJU 06011

a
TVikrat ne za
proračun
Na četrtkovi skupni seji vseh treh zborov litijske skupščine je bila najpomembnejša točka dnevnega reda proračun za leto 1994. Čeprav je bilo prvotno predvideno, da bi proračun sprejeli že v lanskem decembru, ni sprejet niti v aprilu.
Izvršni svet je v prvem osnutku pripravil proračun brez načrtovanega minusa. V letu 1993 je bilo nepokritih odhodkov kar za sto milijonov, ker želi, da novonastale občine ne bi podedovale neporavnanih dolgov iz preteklosti. Prvi osnutek zato ni imel vključenih novih investicij in investicijskega vzdrževanja v družbenih dejavnostih, česar poslanci takrat niso podprli. Predlagali so izdelavo novega osnutka na podlagi razprav in potreb izvajalcev. Drugi osnutek je izkazoval 136.58 1.000 SIT primanjkljaja. Poslanci so ga sicer sprejeli, vendar z obvezo IS, da moni pripraviti predlog brez primanjkljaja. Takega so v gradivu tudi prejeli, pa spet ni bilo prav.
Ponovno je bil problem denar za investicijsko vzdrževanje, ki ga spet ni bilo. Amandmaja so vložili SLS, športna zveza in trije poslanci, sklepe svojih sej pa so posredovali IS Odbor za družbene dejavnosti in Komisija za javno porabo. V razpravi so svoje nestrinjanje predstavili tudi poslanci ZZD iz zdravstvenga doma, kjer nimajo niti tolarja za vzdrževanje, Osnovne šole Litija, kjer so se z izgradnjo nove športne dvorane izredno povečali stroški za telovadbo učencev. Občinska športna zveza je v amandmaju predlagala, da naj se sredstva iz Postavke za vzdrževanje zelenih površin namenijo za vzdrževanje športno rekreativnih objektov. Trije poslanci pa se niso strinjali z. razdelitvijo sredstev v okviru občinske športne zveze za dvoranske športe oziroma z razdelitvijo sredstev za stroške, ki nastajajo v športni dvorani in telovadnici osnovne šole Gradec, ki naj bi za to dobili premalo sredstev. SLS je v amandmaju predlagala, da del sredstev socialnega skrbstva, vzdrževanja skupnih komunalnih naprav in vzdrževanja cestne infrastrukture prerazporedijo za investicije v kmetijstvu in nakup mlečnih hladilnih naprav.
Ob 22. uri se navadno seje v Litiji končajo, četudi dnevni red šeni izčrpan. Tokrat je oh tej uri tekla razprava o proračunu, ki pa se je približevala koncu, zato je predsednik IS poslance zaprosil, naj točko speljejo do konca, saj bo delo lažje za izvajalce in za IS. Na kratko seje sestal IS in skušal pripraviti predlog, ki bi upošteval vse razprave in amandmaje. Ker se skupina, ki je predlagala prerazporeditev sredstev v športni zvezi ni strinjala, da bi umaknila amandma, so o njem glasovali, vendar ni bil sprejet. Odlok o proračunu in 17 spreml jajočih sklepov IS, ki so predvsem zahtevali od IS, da pridobi od pristojnih ministrstev manjkajoča sredstva za občinske dejavnosti, je šel na glasovanje in je bil sprejel v Zboru krajevnih skupnosti, v ostalih dveh pa ne. Potrebno jc bilo usklajevanje in pri naslednjem glasovanju je bil odlok sprejet v dveh zborih, v Družbenopolitičnem zboru pa je manjkal en glas, saj sta se dva poslanca iz Š marina vzdržala. Eden je svojim poslanskim kolegom razložil svojo odločitev, kije temlejila na tem, da še vedno ni prepričan, če so sredstva za izvedbo telovadbe med litijskimi solami pravilno razdeljena in zalo rabi čas, da pride do vseh informacij. Kljub zagotovilom predsednika IS.dabopodal pismeno izjavo, da razlik med šolami ni, poslanca nista želela več glasovati. Malo pred polnočjo je bila seja končana, poslanci pa jezni in ogorčeni.
Brezposelnost -izziv
Brezposelnost je lahko izziv, so zapisali pripravljale! delavnice za brezposelne, ki je pretekli teden potekala v prostorih trboveljskega dijaškega doma. Delavnica je zanimiva novost, v Zasavju so jo pripravili med prvimi v Sloveniji. Organizacijo je prevzela Revirska delavska univerza, sicer pa po Sloveniji program izvaja Andragoški center republike Slovenije pod okriljem Phare democracy programm. Pri njem seveda sodeluje tudi Zavod za zaposlovanje Slovenije.
Tokrat je bila brezposelnost izziv za sedem Zasavk in Zasavcev, ki iščejo službo. Nekaj jih v delavnico ni prišlo. Zato pa so tisti, ki so se odločili zanjo, bili Se bolj zadovoljni, saj je delo potekalo intenzivno in zelo indi vidimi no. Seznanili so se z različnimi lemami, spregovorili o tem, zakaj prihaja do brezposelnosti in kakšne so njene posledice v življenju, kakšne so možnosti zaposlovanj;! in kakšno je zavarovanje brezposelnih, kakšne so pravice do pomoči, kako se brezposelnost odraža pri družinskem življenju in kje lahko iščejo pomoč. Spoprijeli so sc s težavami in kriznimi dogodki v življenju, spoznali, kako premagajo stres. Govorili so o svojih dobrih in slabih dneh. Izdelali so svoj živi jenski in poklicni načrt ter sc spoznali s praktičnimi nasveti, kako napisati prošnjo za zaposlitev in se obnašati na pogovoru pri delodajalcu.
..Direktor Revirske delavske univerze Drago Sotlar je bil z delavnico zelo zadovoljen. Tudi moderatorja delavnice Mojca Ulaga in Tone Ilezgovšek sta prepričana, da so tovrstne delavnice zanimive in koristne za brezposelne ljudi. "Ker je bila skupina majhna, smo si lahko privoščili individualno delo. Pred pričetkom delavnice smo si za cilj zastavili pomoč brezposelnim pri premagovanju psihosocialnih stisk in drugih težav, s katerimi se srečujejo. Predvsem pa smo skušali vplivati na to, da bi bolj aktivno iskali delo. Zanimivo je bilo predvsem praktično delo od protistresnih vaj do izdelovanja življenskcga in poklicnega načrta. Igrali smo celo vloge, npr. obisk pri delodajalcu. Nastop vsakega med njimi smo posneli in potem pri gledanju posnetka komentirali obnašanje," je povedala Mojca Ulaga. Tone Bcz.govšek pa jc dodal: "V začetku so bili udeleženci delavnice precej zakrčeni, ob koncu pa veliko bolj sproščeni."
Podobne delavnice pripravljajo v desetih slovenskih regijah. Izvajalci bodo primerjali izkušnje in se potem odločili, če bodo s podobnimi delavnicami nadaljevali. Gotovo so ljudje po takšnem delu bol j usposobljeni in se lažje obrnejo pri iskanju zaposlitve. Če še koga zanima kaj več o tej obliki izobraževanja, se lahko o vsem pozanima na najbližjem uradu za delo.

Uspešne
zasavske
kmetice
Dve srebrni nagradi,ena bronasta in dve posebni priznanji za etnološko vrednost prazničnih kruhov so nagrade, ki so bile podeljene zasavskim kmečkim gospodinjam, ki so že petič razstavljale na tradicionalni razstavi v Ptuju z naslovom Dobrote slovenskih kmetij.
Razstava pomeni promocijo Slovenije v tujini, saj jo vsako leto obišče tudi veliko tujih poslovnežev in ostalih, kijih to področje zanima. Je ocenjevalnega značaja, saj je mogoče z večletnim razstavljanjem doseči blagovno znamko za določen izdelek. Razstavljajo sc krušni, mesni in mlečni izdelki naših kmetij. Letos je bil poseben poudarek na prazničnem kruhu, sajVje razstava tudi etnološkega značaja. Slavnostni govornik na otvoritvi je bil tudi kmetijski minister dr. .Jože Osterc,ki jo v svojem govoru med drugimdejal: "Slovenija bo poslovno uspešna le, če bo znala svetu ponuditi tudi del narodove ustvarjalnosti, del narodove kulture, kar je tudi delo naših kmečkih deklet in žena - to so dobrote slovenskih kmetij."
Zasavje so predstavljali Nada Smrkolj z Mlinš (Kmečki turizem naPšenku), Slavko Klemen iz Dola pri Hrastniku - oba s salamami in domačimi klobasami: Marinka Senčar iz Knezdola, Slavi Fakin in Fanči Troha iz Čemšenika so se predstavile s pecivom, Ani Repovž iz Retja s potico, Berta Martinčič in Marija (Jošte s Podkuma pa sta po starem izročilu spekli praznični kruh, štruco in raguške. Ta dva izdelka sta bila nagrajena s posebnim znakom za etnološko vrednost, Senčarjeva
je prejela za svoje janeževe upognjence že tretjič nagrado, ravno tako Ranči Troha za kokosove poljubčke. Sitivi Fakin pa srebro za bele rezine.
Nada Grešak
Ekološka pot Zasavje
Člani Zasavske ekološke skupine F’KOS Zasavje in predstavniki ekološkega krožka Gimnazije Trbovlje so se 5. aprila odpravili po ekološki poti Zasavje. Gre za fizično pot in vodnik po rudarski pokrajini in naseljih v ozkih dolinah Zasavja. Na dvajsetih točkah odkrivajo obiskovalci pokrajinske razsežnosti degradacije, ki je posledica rudarjenja in na njem zasnovanem energetsko - industrijskem razvoju.
Pol se začne na mostu v Hrastniku in konča pri Gimnaziji Trbovlje, poteka pa pretežno po kolovozih. Hoja po 8.5 km dolgi poli traja do 6 ur. Na začetku poti se odpira pogled na pomembno slovensko reko Savo, ki je bila v preteklih obdobjih pomembna prometna pot, danes pa je njena pomembnost drugačna, saj se je kakovost savske vode občutno poslabšala, življenje v reki in ob njej pa je še naprej ogroženo. Pot sc nadaljuje skozi gozd, mimo cerkve v Dragi, ki je nastala v srednjem veku, sedanjo obliko pa je dobila v 18. stoletju. Naslednja točka jc Drnovškova domačija, stoletja trdna kmetija, ki je danes zapuščena. Ob naslednjem postanku se vidi poškodo vanost gozdu, najbolj pa so izpostavljeni tisti deli, ki poraščajo strme bregove reke Stive. Pol poteka potem preko Rnčkovcga hriba, mimo Galetove kmetije, pri kateri so vidni le ostanki kmečke hiše. Iz desete točke je dober razgled po zgornjem delu hrast niške doline, vidna so odlagališča jalovine, ki so že
pogozdena. Pri naslednjih točkah se lahko vidi deponija clcktrofilterskega pepela, poškodovanost iglastega gozda ter vplive odlagališča pepela na okolje. Pri cerkvi sv. Valentina se opazi deponija na Lakonci, ki je povezana s TE z rovom, vendar so z deponijo tudi močno spremenili naravno okolje. Pot potem poteka po dnevnem kopu do odlagališča odpadkov, ki je na ozemlju opuščenega dnevnega kopa. Odlagališče Nežtt je le del no urejeno odlagališče, nekateri predeli so že zasuti in pogozdeni. Zaključek poti se konča pri Gimnaziji Trbovlje. Ekološka zavest ljudi je začela rasli, zato poskrbimo za tisto, kar imamo radi in od česar je v največji meri odvisen naš obstoj.
Aleš Matko
Vreme otežuje delo
Radeče - Po vseh težavah z vremenom, ki je zaustavilo nadaljno gradnjo betonskega korita Sopote v Radečah, so po besedah predstavnika enega od izvajalcev del, ljubljanskega podjetja Gradis, za en dan prenehali z betoniranjem. Razlog je tudi v tem, da je vdor vode v novo korito povzročil zaustavitev del, saj je v takih pogojih (kljub teinu, da se beton posuši v 10 urah) delo nemogoče. Nadaljevali ga bodo konec ledna (v soboto in nedeljo), s čiščenjem novega korita in saniranjem možnih poškodb (udornin in plazov). Tekoče betoniranje sc naj bi s tem zavleklo za 2 do 3 dni. Do konca izvedbenih del betoniranja korita naj bi še imeli 80 metrov gorvodno in 30 metrov dolvodno (od starega mostu do priključka na izliv Sopote v Savo), 30 metrov temeljne plošče in stene korita. Po tem bodo pričeli graditi nov most na proštom starega v centru Radeč, kar bo predvidoma v maju ali juniju.
Sporočamo žalostno vest, daje umrla
Albina BALENTIN
iz Trbovelj,
upokojenka tovarne Peko Tržič, izdelava zgornjih delov Trbovlje.
Od pokojnice smo se poslovili 13.4.1994 v Trbovljah.
KOLEKTIV PEKA
w&m ia msmis
sprejemamo
vsak dan oa 10. do 15. ure po telefonu:
WÙÌ/M Mi) Tu (tfìWTfò
NAROČNIKI ZASAVCA IMAJO
10 ODSTOTKOV POPUSTA!
f/sAsr.
awìffiuSìiìiÉSS
Trg revolucije 28c, TRBOVLJE telefon: 0601/21 197
-GORSKA KOLESA "OVERSIZE" za samo 26.510 SIT na tri čeke brez obresti
-	OTROŠKE ČELADE za kolesa -AVTOMOBILSKE PREVLEKE -AVrOPLAŠČI
-	AVTORADIJIBLAUPUNKT ICS
-	BATERIJSKI VLOŽKI BAREN
20 % POPUST ZA VESPO PIAGGI0125 ccm
KUPLJENO BLAGO PLAČLJIVO NA 3 CEKE
__^ .... ..
Dj
Q
O
O
O
1.	-1. OSAMLJENA-Monroe (4)
2.	-4. COPATA - Abrakadabra (3)
3.	-3. ZELENI JURE-Magnifico (5)
4.	- 5. ZMIKAVTI - Don Mentony Band (2)
5.	-/. POLJUBI ME - Jan Plestenjak (1)
■f
.UšL
lisa
UMI
1.	-1. STREETS OF PHILADELPHIA - Bruce Springsteen (3)
2.	-/. l'LLREMEMBER-Madonna (1)
3 - 5. STIR IT UP - Haddaway (2)
4,- /. EVERYTHING CHANGES - Take That (1)
5 - 3. LOOK WHO'S TALKING - Dr.Alban (5)
r~
a
n
Glasujem za:
i ©
i 5
«
3 Moj naslov:
M
00
Glasova/ije po dopisnicah na naslov; Radio Trbovlje, Trg svobode 11a, 61420 Trbovlje ^ do srede v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45.
bENTROMERKUR
V CENTROMERKURJW v Litiji
vam ponudijo pospešeno prodajo piškotov MEDEX-a po UQODNIH CENAH.
[13
V kotičku s sadjem in zelenjavo so izbrali za vas prvovrstno in drugovrstno sadje in zelenjavo, imajo tudi izbrane cene;
ki so izredno ugodne.
V oddelkui s pohištvom vam predstavljajo:
OTROŠKE SOBE, REQALE, SPALNICE PROIZVAJALCA QARANT po zelo, zelo UQODNIH CENAH.
Ili
OBIŠČITE BLAQOVNICO CENTROMERKUR V LITIJI!
SPLAČA SE!
CENTROMERKUR Valvasorjev trg 25, Litija, tel.: 883 238
Tifi
m
::	. : I il

Leto sanacije TKI
Občutno spremenjene tržne in druge razmere silijo številna zasavskea podjetja v korenito presojo svojih dosedanjih poslovnih usmeritev. Največkrat se odločajo za programe ukrepov ali t.i. sanacijske načrte ali pa kar za celovite spremembe v svojem proizvodnem in prodajnem načinu. Eno takih naših podjetih je Tovarna kemičnih izdelkov. Vodstvo je načrt ukrepov pripravljalo več mesecev ga poimenovalo: Leto 1994 - leto sanacije TKI.
Načrl ima več poglavij, zagotovo pa so med njimi trije osrednji. Letošnji gospodarski načrt je.sestavljen pozorno in vsestransko pretehtano, da ga je ob upoštevanju vseh razpoložljivih mer in ob strogem izvajanju vseh možno v celoti uresničiti. Omogočil naj bi za okoli 15 odstotkov večjo vrednostno realizacijo. V tem okviru je najzanimivejše povečanje vrednosti izvoza, kar za 24 odstotkov. To naj bi prineslo 28,4 milijona nemških mark realizacije, kar bi 1 KI uvrstilo najmanj v tretjega največjega zasavskega prodajalca blaga na tuje trge. Letošnja realizacija tovarne naj bi bila okoli 44 milijonov nemških mark. Največ bodo prodajali v Italijo, Francijo, Jordanijo, Makedonijo in Hrvaško. Izvoz načrtujejo še na druge trge.
Drugi ukrep bo znižanje vseh stroškov. Program .ilkalij mora postati najbolj akumulativen; pri fosfatih zamenjujejo surovinsko osnovo. Fosforno kislino P 2 OP, ki je potrebujejo na leto okoli 9000 ton, bodo poslej kupovali tam, kjer je najcenejša. Pred kratkim so v obratu kozmetike izbrali novega prvega človeka, ki ima možnost zbrati okoli sebe ekipo sodelavcev. Vsi skupaj so odgovorni, da dosežejo pozitivni finančni rezultat ob koncu tega leta. Imajo vsa potrebna pooblastila, to pa hkrati pomeni tudi ustreznejšo nagrado.
Sedanje število zaposlenih jeza lak obseg poslovanja nekoliko preveliko. Delno zmanjšanje staleža bo skorajda neizbežno, karpomeni tretje področje ukrepov. Pripravljajo še natančnejši načrt delnega zmanjšanja zaposlenih, ki pa ho dokaj skromno.
Načrt lastninskega preoblikovanjaje bil v tovarni sestavljen in sprejet že lani decembra. Vmes je prišlo nekaj ovir, ki sojih te dni v glavnem odpravili, zato računajo, da bodo tovarno v / celoti olastninili oziroma opravili ta postopek do konca leta
1994.
Milan Vidic

J/

.	Poslovni	g
1 1
Konteks
Avtomobila ne kupujemo vsak dan. V časopisih, radiu ali TV nas avtomobilski proizvajalci in prodajalci vsak dan seznanjajo z novimi dosežki, novimi tipi, novim udobjem... O ponudbi v Zasavju in drugod po Sloveniji ni kaj reči. Nekaj posebnega so avtomobilski saloni in sejmi po svetu, prava paša za oči sladokuscev, ki jih obiščejo na "tej strani prodajnega pulta".
Razstavljalee, velja za vse sejme, druži eno: marketinška poteza, ki mnogo slane. Zlato pravilo podjetniške miselnosti je, da se mora vloženi denar tako ali drugače povrniti. Tu nastopijo težave, ki jim vzhodnoevropska in mnoga slovenska podjetja niso kos. Napake, ki preprečujejo konkretne rezultate sejemskih nastopov, so v bistvu malenkosti: pomanjkanje prospektov, pomanjkljivo znanje jezikov osebja na stojnici, ni informacij o cenah, rabatih, tehničnih podrobnostih, dobavnih rokih, porabi energije, garancijskih rokih, servisiranju itd. Redkokateri nabavni referent zahodnih podjetij se o nakupu odloči na sejmu. Po sejmu se je treba na kupce dobesedno obesiti. Da se takšna vztrajnost izplača, vedo japonski in korejski prodajalci. Že nemška statistika trdi, da le vsaka 30. ponudba pelje do naročila, 29 jih prinaša le velike stroške.
Nastop .temeljito pripravite. Združile ga s propagandnim materialom. Prospekt bo še naslednji dan, ko bo interesent prespal vašo ponudbo, spomnil, kdo ste, kaj ponujate in kje vas je moč najti. Razpečevanje prospektov lahko poteka tudi v t.i. direct mailingu, neposrednem razpošiljanju na izbrane naslove i potencialnih kupcev. Ne pozabite: enkrat ninobenkrat. Reklama je učinkovita, kadar je kontinuirana in probojnanavečih poljih istočasno.
Mateja Grošelj
Potrošniški kotiček
Informativna pisarna Zveze potrošnikov Slovenije v Zagorju za potrebe potrošnikov Zasavja in širše bo kot regijska inlormalivna pisarna začela delovali postopno, sprva dvakrat tedensko, za potrebe občanov od Litije do Dola pri Hrastniku, v prostorih KS Jože Marn v centru Zagorja. Podlaga za delovanje ZPS so smernice Združenih narodov in Evropske skupnosti za varstvo potrošnika. Tako bo ZPS obravnavala in zavzemala stališča do vseh pomembnih družbenih vprašanj in odločitev, ki vplivajo na kakovost življenja; izvajala potrošniške raziskave in primerjalne teste kakovosti proizvodov in storitev; nudila strokovno pomoč pri oblikovanju in izražanju interesov tistih skupin potrošnikov, ki sami tega ne znajo oziroma ne zmorejo; zastopala potrošnike pri uveljavljanju njihovih pravic in zahtevala celovito zakonsko ureditev varstva potrošnikov.
Tudi v naši regijski organizaciji bomo imeli le z velikim številom članstva dovol j moči in vpliva pri reševanju vseh družinskih vprašanj, ki vplivajo na položaj občana kot potrošnika. Tako vabimo k sodelovanju tudi predstavnike KS, ki dobro poznajo probleme svojega okolja in jih bodo v novem konceptu organiziranosti krajevne samouprave še težje reševali. V la namen organizira ZPS konec aprila
enodnevni izobraževalni seminar v Zagorju, kjer bo predstavila princip
delovanja regijske informativne pisarne. Pokličite in se pridružite -telefon: 63-242 ali 61-236! O zanimivosti bomo poročali tudi v Zasavcu v potrošniškem kotičku.
Tanja Šulin - Drnovšek

Opravili nadaljevanje 106. in končali 107. sejo
izvršnega sveta
Trbovlje - Člani trboveljskega IS so pretekli torek opravili kar dve seji (nadaljevanje 106. in celotno 107.). Sprejeli so sistematizacijo delovnih mest za naslanjajoči Gasilski zavod Trbovlje. Kol je dejal predstavnik Rudi Malešič je finančno stanje ter zaposlovanje v skladu s proračunom občine Trbovlje. Tako naj bi dobili iz proračuna nekaj čez 13 mio SIT za leto 94. Avgustom bodo zaposlili dva in septembra še enega gasilca (ko je požarna varnost najbolj ogrožena). V začetku prihodnjega leta naj bi začel z delom tudi direktor zavoda. Finančno vodenje zavoda bodo verjetno rešili v finančni službi občine.
Na predlog Strojegradnje d.d. Trbovlje glede odklopa sistema daljinskega ogrevanja pa je padlo kar nekaj pripomb kot npr. kdojim je dovolil in dal gradbeno in postavitveno dovoljenje za lastno ogrevanje. Ta poteza lahko sproži plaz zahtev po odklopih, postopno bi mestna toplarna izgubila porabnike. Vsekakorje potrebno poiskati primeren in ekonomičen energent. IS je zahteval izdelavo energetskega koncepta razvoja gretja s ekonomičnim energentom.
Člani trboveljske vlade so pregledali tudi poslovno poslovno poročilo Javnega komunalnega podjetja Trbovlje za leto 1993. Zaključilo ga je z 90 milijoni SIT izgube, zanjo pa krivijo neplačnike, porabnike njihovih storitev, med katerimi je kar pet velikih, na katere odpade tretjino neplačanih dolgov do JKP (32 mio SIT). Nizek ekološki davek porabnikov ne stimulira za prehod na čistejše kurjenje in ogrevanje. Dolg uajvečjega dolžnika
Trbovlje - V sredo, 13. aprila, napovedana 31. seja vseh treh zborov Skupščine občine Trbovlje je zaradi nesklepčnosti odpadla. Na dnevnem redu je bilo kar 16 točk, med njimi nekaj zelo pomembnih (zaključni račun, proračpun občine za leto 1994, informacija o poslovanju Strojegradnje, Iskre Semicona iu Ipoza). Časa zmanjkuje, denarja tudi. kako pa je s potrpljenjem občanov... Poslanci se očitno ne zavedajo, zakaj so bi li izvoljeni.
R.Š.
esklepčna seja
(Strojegradnja) bo verjetno treba reševati s skupnim občinskim dogovorom. IS se ni strinjal s pred logom Iskre Polprevodnikov, ki bi dolgove JKP Kom tinaia Trbovlje najraje poplačala z delnicami.
Rudi Špan
Osvetlitev loške cerkve
Trbovlje - Cerkev Sv. Miklavža v Lokah v Trbovljah je od sredine marca znova osvetljena. Pred d venti leti je že bila osvetljena, vendar šobili stroški preveliki. Župnija jih ni zmogla, v Tibovljah pa ni bilo nikogar, ki bi k temu kaj pripomogel, čeprav gre za osvetlitev objekta iz naše kulturne dediščine, ki tako v krajevnem kot turističnem pogledu nekaj pomeni. Pred kratkim se je javil rojak iz Trbovelj z odločitvijo, da bo financiral del projekta osvetlitve lega obnovljenega sakralnega in kulturnozgodovinskega objekta. Osvetlitev je podprl še en sponzor in projekt so lahko uresniči li.
K temu je nekaj prispevala cerkvena blagajna, nekaj je bilo opravljenega precej prostovoljnega dela. predvsem pri izkopujarka za kable in stebre, strokovna dela pa so izvedli delavci Elektra Ljubljana - PE Trbovlje. Storjen je bil majhen, vendar pomemben korak k prijaznejšim Trbovljam. Na podobno osvetlitev čaka še vrsta ne le sakralnih, pač pa tudi drugih objektov -javnih, zgodovinskih, spomeniško varstvenih in podobnih. Ponekod so to že zdavnaj uredili.
T.L.
Ekološka akcija
Trbovlje - Zasavska ekološka skupina EKOS je v začetku aprila izvedla očiščevalno akcijo v okolici Gimnazijske 22 v Trbovljah. Od zadnje očiščevalne akcije, ki so jo izvedli prav tako v okolici samskega doma, seje nabralo smeti kar za cel kontejner. Med njimi je bilo največ odpadkov različnih sladkarij (vrečke,ovitki, ipd.), mnogo je bilo tudi razbitih steklenic. K nečistoči največ pripomorejo begunci, ki začasno živijo v samskem domu. za lepši izgled pa ne storijo ničesar pozitivnega. Komunala Trbovlje pa bi lahko v okolici IBTpokosila travoinboljeuredilaokolico z ustreznimi orodji ter na igrišču za Domom Svobode II. To morajo ponavadi storiti prebivalci , okoliških blokov.
A.M.
Goreči zabojnik
Zagorje - Pred stanovanjskim blokom na Polju 1 v Zagorju je prejšnji konec tedna od sobote ponoči do ponedeljka gorelo v zabojniku, kamor stanovalci bloka Polje 1 in 2 odlagajo pepel. Zabojnik je seveda uničen in se bo pridružil petim podobnim, ki že krasijo mestno odlagališče. Nekultura prebivalcev, ki odlagajo v zabojnike goreč pepel, je seveda prvi krivec takšnega početja. Za zabojnike pa bi se gotovo lahko bolj zanimali tudi lastniki. Saj niso ravno poceni.
Vkup spacan teden
In ljudstvo se je raznežilo - prihaunelo na Kongresni trg in se postavilo v bran "odpisanemu". Poleg tega je večtisočglava raja zahtevala, da se razkrinka vladne zapravljivce; krščanskemu Judi od daleč pošiljala jajca (najbržtista, kt so ostala še od pirhov in ga zato, bogve, niso zadela); in seveda nazdravljala na čimprejšnje snidenje na volitvah.
Za Odpisanimi (če se. še spominjale jugoslovanskeTVprodukcije)je sledila Vrnitev odpisanih, kar se lahko po predvidevanjih Zgodi tudi z našim oboževanim Soldatom. Hvala bogu, nam vsaj politični adrenalin še ne bo tako kmalu upadel. In upadla ni niti stopnja (četudi smo pričakovali. da bo) podalpskih kadilcev. Tistih nekaj sto jih bo odslej živelo bolj zdravo in mogoče za nekaj cvenka težje življenje. Toda zdravje ne trza na marketinške poteze. To bi gospoda tam više ž.e morala vedeti. Trzajo pa drobna inovativna podjetja, katera bodo (vsaj zdi se tako) v primeru sprejetja "protioglaševalskega" zakona tobačnih izdelkov in drugih, ki kakorkoli spominjajo na pive, morala (zaradi finančnih razlogov, da se razumemo) opustili
marsikateri projekt. Prireditve, odvisne od sponzorstva, so občutljiva reč. Občutljivi pa so tudi prenosi športnih, razvedrilnih itd. dogodkov iz tujine, ovenčani z napisi lam še neprepovedanih oglaševanih znamk. O takih in podobnih posledicah bodo sodili tisti, ki so ■ trenutno bolj zaposleni z "raztegovanjem" slovenske kokoške. Ko vsako jajce razdeliš na pel ali več delov - dobiš 355 novih občin in enako število jajc. Kami ničhttdega-mogoče je "boleče"le to, da se - Zagorjani namreč - ne bodo več mogli predstavljali kol soobčani gospoda premierja. Sicer pa je tako predstavljanje sploh še v modi!?!
Novorojeni občini, mintogrede povedano, pa se tudi nič dobrega ne piše. vsaj kar se da iz črne kronike ven razbrati. Preveč takih s predolgimi prsti in premalo zavarovanimi ju rji sc pojavlja v njej. hi ko smo že ravno pri Jurjih: a veste, da pravijo, če pred ./urjeni grmi. se zima ponovi. No ja, do zelenega Jttrčeka se bomo že še spel slišali in takrat presodili, koliko je na stare slovenske pregovore sploh še vredno dali.
Tatjana Polanc

Pisma, bralcev
Zasavc objfcvjja odmeve na prispevke v časoplsprttmneija bralcev o tlvljènju In dogajanju v Zasavju^Ne^odplsanlh pisem ne objavij am oTSajuna pisem Je sanai prostora omejena na največ 30'tlpkaiuh'vrstlc.ynednUtvo^lprldr£uJe pravico skraJAatftekst ali pa objaviti daljšega, Cebsegi, da bi s skrajšanjem preved okrnili aanlmlvo vsebino.
Opozorilo
Občani Trbovelj z veseljem, občudovanjem in ponosom spremljamo dela na bivšem pokopališču v nastajajoči, daleč na okoli najlepši park. Resnično smo veseli nekaj tako lepega, koristnega in potrebnega za mlado in staro. Istočasno pa se tudi bojimo, da bo ponos Trbovelj v kratkem po otvoritvi parka za splošno rabo postal to, česar se vsak civiliziran človek boji. Naštevanje teh bojazni bi bilo odveč, saj smo skoraj vsakodnevno priče nezaželenemu dogajanju. Prav dobro pa vsi vemo, da je po toči zvoniti prepozno. Posledice so lahko v človeški blagor ali pogubo. Včasih aidi za desetletja dolge. Zato se nekateri zavzemamo za zelo ostro kaznovalno politiko, ker edino v njej vidimo ohranitev
dobrin in lepot, ustvarjenih s pomočjo nas vseh.
Smo za to, da se uvede plača čuvajske službe podnevi in policijska ponoči s popolno pravico kaznovanja zasačenega storilca na mestu samem, brez poznejših pravic pritožbe pri sodniku za prekrške. Kazen naj bi bila izražena v denarni obliki, kot diugje po svetu na javnih mestih. To naj bi veljalo za vse, od otroka do starčka in babic. Od odvrženih smeti do večjih storitev. To so sicer skrajno pesimistična gledanja in predvidenja, vendar osnovana na ne tako davni preteklosti.
Kdor pa misli drugače in zagovarja milejše oblike kaznovanja, naj dokaže, da je njegov pogled in zagovor milejših oblik tudi učinkovit! Če se jim bodo njihova pričakovanja izjalovila in bi se naše pesimistične bojazni uresničile, potem naj tudi nosijo posledice brez izgovorov, vendar ne na račun skupnosti kot običajno. Eventuelno povzročeno škodo naj poravnajo direktni povzročitelji in ne vsi! Brez
določene discipline nobena skupnost ne more dolgo obstojati. Zato mi dovolite, da vas spomnim na tolikokrat izrečeni in skoraj pozabljeni rek: Bolje preprečiti kot zdraviti. Upajmo vsi skupaj, da bo optimistična miselnost obrodila sadove, saj bo tako obnašanje v dobrobit nas vseh!
Miroslav Jurše, Trbovlje
Pozdrav z ladje
Moje dolgoletno službovanje na angleški ladji FLEUR DE LYS poteka v neprekinjeni povezavi z domovino - predvsem s časopisi. Žena mi jih pošlje vsak teden zajeten paket in med njimi je tudi Zasavc. Moram vam povedati, da je všeč tudi mojim kolegom - Slovencem in Hrvatom, tako da mi ga takoj "speljejo" in ga preberem zadnji. Veliko uspehov z urejanjem in lepe pozdrave
Janez Šmuc, z ladje Fleur de Lys
Veseli smo pozdravov in pohvale. Oglasite se še kaj - prav tako vaši kolegi. Vsem prisrčne pozdrave in mirno morje.
Uredništvo
SEJEM
tel.: (0601) 64 250, 64
Podjetje za založništvo, marketing In trgovino Cesta 20.juli|a 2/c 61410 ZAGORJE OB SAVI
166; fax: (0601) 64 494
Zasavc d.o.o. bo v času od 18. - 22. maja pripravil razstavno -prodajni sejem podjetništva, obrti in trgovine.
Sejem bo v Delavskem domu Trbovlju in na prostoru ob njem.
Organizator bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavi jalcc vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki iščemo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor.
Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo nakasncjc do 27. aprila pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje O/S.
Podrobnejše informacije dobite po telefonu 0601/64-250 ali 0601/64-166, fax.: 0601/64-494.
--------------------------------------------------------------------------------------
Prijavnica
Zanima me sodelovanje naZasavčcvem sejmu. Prosim, dami pošljete pogodbo o najemu razstavno - prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu na naslov:___________________________________________________________
Razstavljal bi rad:
a)	v Delavskem domu
b)	na prostoru ob njem (ustrezno obkroži)
Rabil bi_______m2 razstavne površine.
Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telelonsko številko:---------Podpis:

Marsikdo med nami sije najbrž že zastavil vprašanje, ali televizija odtujuje. Je res bolj pomembno spremljati večerni TV dnevnik, kot pa se posvetiti tistim, ki jih imamo radi? Je bolje spremljati Poglej in zadeni kot prebrati dobro knjigo? Ali je Mito Trefalt s svojim "kvazi humorjem ", ki nam ga servira na nacionalni TV, res vreden tistih nekaj, čeprav nepomembnih, ur našega življenja? Moj odgovor je ne! Prav tako mi je bilo žal vsake sekunde, ki sem jo posvetil podelitvi slovenskih Viktorjev. Zakaj? Preprosto, oddaja se je preveč spogledovala s podelitvijo Oskarjev, kljub očitni kraji ideje pa Američanom niso segli niti do kolen. Toda to ni edini razlog.
Najprej; v čigavem imenu so nominiranci sploh prejeli nagrade? Povsem preprosto. Nagrade so bile podeljene po sledečem ključu - priznanje žirije (strokovni Viktorji), priznanja uredništva revije Stop ter glasovanja bralcev ( Oskarji popularnosti - še ena kraja, op.p.). Kurje preveč, je preveč. VHollywoodu so pravila jasna. O vsem odločajo člani žirije, ki so skrbno izbrani. Pri nas pa o vsem odločajo; žirija, uredništvo in bralci. Torej imamo trojna merila. Zaradi takšnih stvari pride do nekaterih nelogičnosti. Če je najboljša glasbena oddaja Videošpon, bi človek pričakoval, da bo Jonas dobil tudi TV Viktorja. Ne, ta gre v roke Stojana A uerja. Če so Stojana za najbolj priljubljeno TV osebnost leta 1993 izbrali bralci, se vam ne zdi prav, da bi izbrali tudi najbolj elegantno osebo, glasbeno in radijsko oddajo in najboljši o TV oddajo? Ali pa mogoče organizatorji mislijo, da Slovenci ne vidimo, kdo je npr. lepo in kdo ni lepo oblečen? In se čutijo poklicane, da nam to povedo oni?
Tanja Ri bič in Roman Kranjčan, ki sta pri red itev vodi la, sta bila še najboljša. Ostali pa... Nehote se mi je vsilila misel, da moramo biti mi, ki sedimo pred televizijo, srečni in zadovoljni, ker nam naša ljuba nacionalna TV omogoča spremljati ta dogodek. In še to v živo! Mogoče sem malce preveč kritičen... V prihodnje prireditev, kakršen je bil petkov zmazek, niti pod točko razno ne bom gledal. Televizija odtujuje? Oddaja Podelitev 'TV Viktorjev ne odtujuje. Poneumlja!
Tomaž A. Štojs
Najbolje je ponazorila vse hujše zadrege zasavskih družin s plitvejšimi denarnicami gospodinja, ki je v eni naših trgovin zgroženo vprašala prodajalca: "Povejte, je sploh še kakšen izdelek, ki se v zadnjih dveh, treh tednih ni podražil?" Trikrat smete ugibati, kašen je bil odgovor. Res: skoraj ni stvari, ki nc bi v omenjenem času dobila novih številk. Navzgor, ve se. Podražilo seje praktično vse.
Za višje cene elektrike, tekočih goriv pa tudi drugih energentov smo pravzaprav vedeli; napovedane so bile že kar nekaj časa in tudi utemeljili sojih. Sprejete so bile kar razumevajoče, ker so namjih že nekaj mesecev prikazovali kot neizbežen poseg. Tudi sicer skoki niso bili pretirani. Zdaj moramo samo čakati, kdaj bodo tem podražitvam sledile druge, tako ali drugače povezane z elektriko in energenti.
Nas zanimajo vse cene, od vsakdanj ih potrebščin naprej. To so pravzaprav vse vrste drobnih izdelkov, od zobnih past do papirja, pa mesnine vseh vrst. Žal v Zasavju nihče nc poskuša dokazovati s lakoimenovano mesečno košarico standardnih živil tovrstne razmere; škoda, ker bi imeli črno na belem, v kakšnih cenovnih okvirjih živimo. Verjetno so pretirana mnenja o tem, da smo spet v nevarnem položaju zastran cenovnih gibanj. Vsi, ki so v to prepričani, trditev povezujejo z vse večjo politično nestabilnostjo. Z njo namreč pravi loma naj večkrat prihaja do neustreznih gospodarskih in cenovnih tokov. Resje, da že nekaj časa nismo bili navajeni naglih sprememb na tem področju. Zato imajo prav vsi, ki trdijo: ni dober kupec tisti, ki nameravano kupi v prvi dosegljivi prodajalni. Ti časi so bržčas za vselej mimo. Pravilno ravna vsak, ki bo najprej pogledal v vsaj tri, štiri trgovine, primerjal cene izdelka, ki ga namerava kupiti in se šele nato odločil. Taka poizvedovanja so se vsaj doslej največkrat izkazala za najzancsljivcjše poceni nakupe. Resnično so razlike precejšnje. To velja tako za živila, kot so olje, sladkor, meso in mesnine, da ne govorimo o takoimenovai galanteriji, kot jo popularno imenujejo gospodinje. S premišljenimi nakupi je mogoče na mesec privarčevati celo do tri tisočake, dodajajo vešče nakupovalke, ki se ne ustrašijo obresti vse mesto v bitki za čimbolj poceni nakup. Verjamemo jim.
Milan Vidic

m
"Vesel sem, da se stvari dogajajo tudi drugod, ne le v Ljubljani. Čestitam vam za dosežene gospodarske rezultate. Hrastniška industrija ima veliko prihodnost, saj se tako ali drugače ukvarja s svetlobo," je dejal na pogovoru s hrastniškim občinskim vodstvom, direktorji podjetij in zavodov ter šefi parlamentarnih strank v steklarskem gradu v Hrastniku ob nedavnem obisku predsednik Slovenije Milan Kučan. V Hrastnik je Kučan prišel prvič po 31. februarju 1990.
Na pogovoru jc hrastniški župan Leopold Grošelj najprej predstavil razvoj občine v zadnjem času. Predvsem je pohvalil gradnjo mestnega toplovodnega omrežja in opozoril na večje onesnaženje obrobnih KS ter nujno ekološko sanacijo naj večje termoenergetskega objekta v Zasavju - TET. "Vsako leto vlagamo v gradnjo enotnega vodovodnega sistema okrog 20 milijonov tolarjev, imamo urejeno komunalno in industrijsko deponijo, z 22-letnim plačevanjem občinskega samoprispevka smo rešili vrsto težav na različnih področjih in zagotovili boljše pogoje za življenje v občini, v štirih letih smo asfaltirali 30 kilometrov cest," je nadaljeval župan Grošelj in pohvalil za sodelovanje tudi hrastniške direktorje. Sedaj je glavna naloga v občini preureditev dijaškega doma v dom za upokojence. Letos nameravajo v Hrastniku nadaljevali s posodabljanjem cest, obnovili bodo pokrit bazen, pripravljajo se na gradnjo novega bencinskega servisa in tehnične baze AMZS. Grošelj je še posebej opozoril naše vedno kljub različnimdogovorom inpodpisanim dokumentom neurejeno cesto za Savo, predvsem na odsek Hrastnik - Trbovlje.
Pogovor v steklarskem gradu.
Predsedniku slovenske države so na kratko predstavili uspehe in težave tudi hrastniški direktorji Stojan IJinder (Steklarna), Roman Lebar (TKI), Marjan Pergar (Sijaj) in Aljoša Kink (RRPS).
Milan Kučan je v nagovoru zbranim v steklarskem gradu med drugim dejal: "Slovenija ima perspektivo, vendar ob uresničenju nekaterih pogojev. V prvi vrsti je treba postavi ti strategijo, predvsem pa se zavedati, kaj v svetu hočemo. Če bi imeli jasno predstavo o našem mestu v svetu, bi bilo marsikaj bolj jasno. Ostale pogoje je strnil v nekaj točk. Kot majhen narod in majhna ekonomija bi si morali postaviti visoke ambicije. Zaslužimo si odgovorne državne
Pogovor predsednika Kučana, župana Grošlja in direktorja Binderja je moral biti hudičeveo zanimiv.
institucije. Mobilizirati moramo vse sile, da se čim prej končajo lastninski procesi. Spoštovati moramo človeka ( Država, ki ni prijazna državljanu, postane sama sebi namen.").
Kučan je v Hrastniku dejal, da nadomeščanje države s populističnimi formami (srečanje je bilo na predvečer shoda proti korupciji v Ljubljani) ne prispeva k stabilnosti države. Z lastninjenjem se bo v Sloveniji prerazporedila tudi politična moč - v bistvu pa bo v Sloveniji postala družba normalna, je menil Kučan. Omenil je tudi dosežke, ki kažejo, da v Sloveniji vendarle ni vse slabo, kot dopovedujejo nekateri: stabilno valuto, zaustavljeno padanje gospodarske rasti, novo zaposlovanje. "Ti uspehi ne ustrezajo vsem političnim silam v Sloveniji. Obstajajo politične sile, ki menijo: toliko slabše, toliko boljše. To jim potem omogoča populistično nastopanje, ki lahko vodi v samopašnost, diktaturo... Kam politika, ki razdružuje Slovence, pelje, je znano. Konča se tako, da je en del Slovencev napoti drugemu. Če se polarizacija ne bo ustavila, lahko pride do tega. Zgodovina govori, da lahko to pripel je tudi do likvidacij v imenu močnejšega," je dodal predsednik ^ Kučan. Vendar razlogov za pretiran pesimizem ni, je še menil ! predsednik, ki so mu Hrastničani ob koncu pogovora poklonili tipične proizvode hrastniške industrije.
Ena resnična
Dve oboževalki sta po koncertu v Hrastniku ustavili predsednika: "Gospod Kučan, kasneje vas bi radi prosili za avtogram..." Milan Kučan je odgovoril kot iz topa : Kar zdaj, kar zdaj, kasneje bom lahko že odstavljen."
O večernem delu obiska, ko je spregovoril prepolni dvorani delavskega doma in še bolj prijetnem obisku družabnega srečanja pevcev v poslovni stavbi, kjer je skupaj z njimi zapel arijo iz opere Nabucco, pišemo na kulturni strani.
Marko Planinc

tlge siporex po.
61410ZAGORJE OB SAVI, LOKE 64
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
^Sanske cene, »žanie, popusti
Siporex izolacijske plošče Cement PC 450 vreča 50 kg Hidratizirano apno vreča 33,50 kg Keramične talne in stenske ploščice Armaturne mreže 6/4 kom.
Armaturne mreže 9.5/6 kom.
Vodovodne baterije ARMAL od
od 30 do 50% CENEJE samo 520 SIT 450 SIT
že od 650 SIT/m2 naprej 1.620 SIT 4.600 SIT
od 11.240 SIT do 14.250 SIT
ROČNO ELEKTRIČNO ORODJE BLACK & DECKER
Verižna žaga GK 310	19.000 SIT
Aligator žaga	20.480 SIT
Vrtne škarje GT 243	14.000 SIT
Kosilnica na nitko	8.000 SIT
Vbodna žaga BD 531	0.800 SIT
Električni vrtalnik BD 154	13.040 SIT
Električni vrtalnik BD 252 Qatro	23.960 SIT
VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE TUDI PO TELEFONU ŠT. 0601/71 I 22, TRGOVINA SIPOREX v Kisovcu.
Spoštovani potrošniki, poskušamo biti najcenejši! PREVERITE!
siporex ZAGORJE

-jSp.Vas. ki cenite svoj ^
‘tiči
r
Trgovina za nove case
PRODAJA
NA DEBELO IN DROBNO
(Kolodvorska 17, Trbovlje)
MALOPRODAJA:
^ KOLODVORSKA 17,
TRBOVLJE (Sušnik)
|| PRODAJNI CENTER,
Trg revolucije 26 (Kupola)
f| POSLOVALNICA HRASTNIK,
Aleša Kaplje 6
Vojko Ilovere: VOZ smo resili
"Bistvo našega koncepta dela je teamsko delo. Ekipa je sestavljena tako, da so združujemo na tistih področjih, kjer vsak posameznik lahko največ pokaže. Dobro smo se ujeli, ker gojimo kult dela," je dejal na začetku pogovora Vojko Rovere, direktor trboveljskega Ipoza. Svojo pestro poklicno pot je pričel v Aeru Celje in zgodaj odšel na svoje, saj je odprl svojo firmo za marketing, ekonomsko svetovanje in propagando. Vmes se je poskusil kot sodelavec Vala 202, skoraj eno leto je delal v Italiji v tamkajšnji gospodarski zbornici, ki združuje manjša in srednja podjetja. Vmes se je odpravil za nekaj časa na svoje stroške še v ZDA na dopolnilno izobraževanje. Prvi uspeh ekonomskega svetovanja in marketinga je zabeležil v Tovarni pohištva Brežice, kjer je za prodajno promocijsko akcijo dobila ekipa, ki jo je takrat vodil, srebrni znak revije Media marketing. Dela seveda ne manjka. Zraven je pri projektu Ingrada, projektu vodnogospodarskih podjetij, sedaj delajo na Emu, Ipozu...
Stez doslej opravljenim v Ipozu zadovoljni?
*r
Tako afirmativnih rezultatov, kot tu, doslej nismo dosegli. Večkrat smo kot konsultanti nekje v ozadju. Rezultati pa so ali niso. Lahko svetuješ, potem je stvar operativcev ali to naredijo ali ne. Zato smo se odločili, da bomo presekali s tako prakso in bomo sami pričeli izvajati operativni management. Izredno pomembna je prava ekipa. Ekipa je sestavljena zelo zanimivo. Po stroki smo komercialist, ekonomist, pravnik, gradbeni inženir in tako približno pokrivamo tudi področja. Tudi osebnostno se dopolnjujemo. Nekateri lažje komuniciramo z ljudmi, drugi so bolj uspešni pri analitičnih delih. Ravno v Ipozu smo uspeli uveljaviti koncept, kjer se lahko vsak posameznik maksimalno afirmira. Cela filozofija naše ekipe sloni na tem, da je posameznik pomemben le toliko, kolikor je učinkovit znotraj te ekipe. To skušamo vpeljevati tudi v firme, kamor prihajamo.
Lahko rečemo, poenostavljeno, da ste vi poklicni stečajni upravitelj?
N iti ne, saj smo mi tisti, ki skušamo stečaj preprečiti. Stečaj'je že posledica nekega delovanja in mehanizmi po stečaju so bistveno drugačni. Stečajni upravitelj v bistvu firmo pospravi, počisti, poplača upnike in adijo. Mi smo pa tisti, ki firmo rešujemo pred stečajem. Mogoče bi bila bolj posrečena definicija prisilni upravitelji. Vloga teh upraviteljev se je sedaj spremenila, saj so deloma že znani lastniki. Pri znanih lastnikih je zadeva bistveno drugačna. Imeli smo slabe izkušnje z nedefiniranim lastništvom, kjer je uveljavljanje pravil bistveno oteškočeno zato, ker je lastništvo nedefinirano, močno je samoupravljanje-v deviantni različici, ne v tisti, ki ima lahko zdrave osnove.
V Delu je objavljen razpis za prodajo Ipoza. Zakaj stese odločili za takšno rešitev?
Da se bo Ipoz prodal, je znano od takrat, ko seje Ipoz priglasil Skladu. Interes Sklada ni posedovati slovenska podjetja ampak najti primernega kupca. Ta oglas ni prvi. Ponavljal se bo ciklično, dokler se kupec ne bo našel. Ena izmed nalog je bila, da najdemo nov management in novega lastnika. Okrog novega managementa smo našli rešitev,glede novega lastnika še ne. V toku so pogajanja, nikjer niso razgovori tako daleč, da bi lahko govoril bolj konkretno. Verjetno stoodstotnega lastništva Ipoza ne bo, ker gre na koncu koncev za veliko premoženje. Lastništvo bo kombinirano. Dvajsetodstotni delež bo pripadal delavcem, v prodaji je samo razlika do tega dela.
Koliko je vreden Ipoz danes?
Okrog vrednosti je zadeva zapletena, ker je cena pač tolikšna, kolikor je nekdo pripravljen plačati zanj. Bojim se, da je ta trenutek ponudbena cena daleč od realne vrednosti Ipoza. Ipoz je kljub temu, da je precej zadolžen, še vedno relativno veliko vreden. Vendar je tržna cena nepremičnin, ki predstavljajo glavnino vrednosti, v
tem trenutku zelo nizka. Sicer pa je to, koliko je Ipoz vreden in komu ga bo prodal, domena lastnika.
Je kakšen kupec znan?
Kupcev je kar nekaj, tudi iz Zasavja. Nekaj posameznikov je pisne ponudbe že oddalo, vendar več kot do lega še ni prišlo. Za sklenitev resnejšega dogovora je potrebno položit varščino. To se zaenkrat še ni zgodilo. Kot potencialni kupec se pojavlja tudi Schmidt, nemški partner, s katerim Ipoz sodeluje skoraj desetletje. Vendar ima svojo strategijo. Tako proces traja dlje časa. Rešitev ne moremo pričakovati od danes do jutri. Lastnik bo pri prodaji dal prednost domačemu kupcu.
Bi vi z sedanjimi izkušnjami in poznavanjem Ipoza kupili Ipoz?
Bi. Večkrat smo znotraj skupine o tem razmišljali. Vendar je osnovna prepreka ta, da smo načelno odločeni, da v nobeni firmi, kamor pridemo kot sanatorji, nismo kupci, ker bi lahko bila naša kredibilnost s tem manjša. Če pogledam, kakšno prihodnost napovedujemo Ipozu. trdim, da bi ga kupil. Ipozje firma, ki ima prihodnost. Vendar je vse odvisno od tega. kako se bo zaključila sanacija. Kako bo novo poslovodstvo uspelo rešiti izzive.
Je bil prihod v Trbovlje za vas izziv ali le dobra promocija vaše managerske skupine?
Zahtevnejši je projekt, težja je naloga, boljše reference se seveda dajo pri njem narediti. Gotovo je bil to velik izziv. Pa tudi možnost osebne afirmacije. To je pravzaprav cilj vsakega ambicioznega posameznika. Ko smo v Ipozu delali prve analize, ki so odločale, ali se bomo sanacije lotili, smo ocenili, da bi bila velika škoda, če bi podjetje propadlo. V tistem trenutku je bila to velika verjetnost. Vprašanje je le bilo, v kakšni obliki se bo Ipoz reševal: skozi stečaj ali skozi sanacijo. Kot vidite, smo se odločili za drugo obliko, ki zaenkrat daje dobre rezultate.
Vi ste prišli v okolje, ki vas ni poznalo in tudi vi niste okolja poznali. Verjetnojesanatorju tako lažje delati.
Prav gotovo. To je velika prednost. Mi gojimo profesionalni pristop, kjer posameznik ne predstavlja drugega kot sestavni del ekipe. To je bistveno lažje izvajati v okolju, ki te ne pozna in ki ga ne poznaš. Tako nisi vezan na različne relacije, pritiske, ki hote ali nehote nastanejo v okolju, iz katerega izhajaš. Zato je bila velika
strateška prednost, da nismo iz Zasavja.
Verjetno je najtežje prav odpuščanje ljudi. So bili pritiski veliki?
Kar nekaj smo zmanjšali število zaposlenih. Šlo je za dva principa. Po prvem smo se strogo držali sindikalnih pravil in tehnoloških viškov, kjer emocionalnost precej izključijo že dosti jasno napisana pravila, ki smo se jih strogo držali. S tem smo se izogili morebitnim težavam in argumentaciji za ali proti. Drugo pa so odločitve okrog bivših vodilnih delavcev. Zadeva je bila bolj zapletena. Najprej zaradi organske vezi, ki je ni bilo moč takoj prekinili, ker so imeli vse ključne podatke in je bilo nujno, da v tovarni ostanejo vsaj še nekaj časa, da se vzpostavi vez z novo ekipo. Na drugi strani je bilo od daleč težko oceniti, kolikšna je bila odgovornost posameznikov, kolikšen je bil vpliv posameznika na poslovanje. Naša naloga ni bila ugotavljati odgovornost, niti to ni bil naš interes. To je lahko kvečjemu interes lastnika. Hitro je prišlo do bistvenih razhajanj v pogledih naše ekipe in prejšnjih vodilnih. Večina seje že prej ozirala za novimi službami in so odšli brez da bi jih kdo silil. Za nekatere je pravzaprav škoda, da odhajajo, ker so bili dobri in učinkoviti delavci. Enostavno sistem Ipoza v prihodnje tovrstnega kadra ne bo potreboval. Zelo smo namreč skrčili sistem vodenja.
Lahko rečemo, da ste naredili kadrovsko čistko?
Posledično ja. Naš prvenstveni namen ni bil napraviti čistke in ljudi odstavljati ampak jih enostavno umestiti v delo, ki bi ga lahko opravljali. Če so sami ocenili, da bi raje šli drugam, potem smo jih pač pustili.
Kolikšna je krivda prejšnjega vodstva?
Obremenitev okolja je bila enostavno tolikšna, da se niso nikoli mogli odločiti za dovolj radikalne poteze. Vedeli so, kaj bi morali napraviti okrog določanja tehnoloških viškov, vendar tega niso speljali. Verjetno jim je manjkalo nekaj odločnosti. Razlog je morda v tem, daje zelo težko radikalno delati, če praktično poznaš ves kolektiv. Težko je govoriti o odgovornosti samo v povezavi z zadnjo garnituro, ki je pred našim prihodom vodila Ipoz. Morali bi jo raztegniti na daljše obdobje, ker so se napake začele
«SAHC
ffi
delati bistveno prej in so se nadaljevale samo kot logična posledica. Največja je bila pravzaprav ta, da niso reagirali na odziv trga, ko so se pričele dogajali spremembe. Politiko so gradili celo na precej naivnih predpostavkah, kar je imelo v končni fazi katastrofalne posledice.
Je res, da so sklepali pogodbe, ki so bile za vse partnerje ugodne, samo za Ipoz ne?
Res. Enkrat sem v šali rekel, hudiča, moramo res vedno mi stati na slabši strani? Res, da je situacija specifična. Določene pogoje narekuje trg in partnerji. Vendar biti oportun do te mere, da si s tem povzročiš škodo, seveda nima smisla. V Ipozu je ne tako malo zelo sposobnih ljudi, ki jih niso znali izkoristiti, kar seje v zadnjem času jasno pokazalo. Prav ti bodo v prihodnosti igrali v podjetju veliko vlogo. Enostavno niso imeli prave možnosti za afirmacijo. Ta možnost jim je sedaj dana. Poleg nalog in odgovornosti imajo pooblastila, da te naloge lahko izvajajo.
Potegnili ste precej takšnih potez, ki so bile za zaposlene malo tuje. Je bilo precej reakcij?
Večina kolektiva jih je sprejela pozitivno. Kot nekakšno olajšanje -končno nekaj reda, discipline, ki je samoumevna za normalno delujoč kolektiv. Na drugi strani je nekaj posameznikov, ki pa jim take stvari težko padejo. Uvedli smo sistem nagrajevanja po delu, striktno spremljanje norm in kup podobnih stvari, kjer se učinek dela očitno odraža na plačah. To vsem ni prav. V tem trenutku je to največja težava, saj se določeno število ljudi umika v bolniško. To nam povzroča velike težave, saj proizvodnjo povečujemo, tudi zaradi večjih naročil nemškega partnerja. Sindikat se zaveda težav in tega, da neodgovorni posamezniki škodijo kolektivu. Potegnil je tudi določene ukrepe. Koliko bodo ti,in naši ukrepi učinkoviti, bo kmalu jasno.
Zelo zanimivo ste se lotili gripe. So delavci res delali z maskami?
To ni nič izjemnega. V svetu je znana praksa. Izdelali smo pravilnik, ki jasno poudarja odgovornost posameznika. Nekdo, ki ima prve znake influence ali prehladnega obolenja, ki je nalezljivo, je pri svojem predpostavljenemu dolžan vzeti zaščitno gazo. S tem prepreči širjenje bolezni. V zahodnem svetu je to sestavni del osnovne-kulture. Mogoče je malo novo, je pa nujno.
Ipoz je v precejšnji meri ženski kolektiv. Kako ste delali z njimi?
Moški so v Ipozu res v manjšini.
Ne čutim nobenih razlik v delu z moškimi ali ženskami. Vsaj ženske, ki delajo na odgovornejših delih in nalogah, izkazujejo zelo veliko odgovornost. Marsikdaj so pri odločitvah celo precej bolj trezne, razsodne, kakor moški.
Se pojavlja nezadovoljstvo v kolektivu, saj plače niso najbolj redne?
Plače so redne, celo bolj redne kot so bile. Ko smo prišli, so dobivali plačo z enomesečnim zamikom. Plača, ki bi morala biti izplačana do zadnjega v mesecu, je bila izplačana okrog petindvajsetega v naslednjem mesecu. V enem mahu tega seveda ne moremo rešiti. Postopoma pa prehajamo na normalno izplačevanje. Vsak mesec je plača nekaj dni prej. Ta mesec smo imeli plačo sedmega. Torej sedmega aprila za februar, morala pa bi izplačana biti do konca marca. Praktično smo zaostanek zmanjšali že za dva ledna, ostal je še en teden, da ujamemo ritem plač.
Kakšne so povprečne plače?
V splošno zadovoljstvo bi bilo, če bi bile boljše. Niso se popravile. Zaenkrat tudi ni možnosti, da bi se. Seje pa popravil sistem nagrajevanja. Dobri delavci, ki dosegajo rezultate in norme, sedaj zaslužijo bistveno več. Z zmanjšanjem števila vodstvenih delavcev seje povečala masa za plače. Konec koncev se pet delavcev z visokimi plačami na masi kar nekaj pozna. Želimo si. da se s sistemom nagrajevanja večajo plače. Pri nagrajevanju smo uvedli še neko novost, ki je mogoče neobičajna. Izbiramo delavca meseca in delavca leta. G re _/a doseganje norme in za precejšnje število drugih pokazateljev. V izboru bodo sodelovali predvsem delavci iz neposredne proizvodnje. Kar bo pomenilo dodatno stimulacijo za najuspešnejše. Konec leta bomo izbrali delavca leta. Nagrada bo primerna.
Kako primerna?
Praksa bo pokazala. V zahodni Evropi in razvitem svetu je to običajno. Če pa smo že čisto zreli za (o, bo pokazala praksa.
Kaj boste povedali na seji skupščine Trbovlje,ko bodo obravnavali poslovanje Ipoza?
Skupščina bo obravnavala poslovanje v letu 1993. O lem ne
morem kaj dobrega povedati, saj se je poslovno leto končalo s precejšnjo izgubo. Še danes beležimo izpad enomesečne realizacije, ki je nastal, ker smo bili prisiljeni prekiniti vse škodljive pogodbe, ki so dnevno povzročale dodatno izgubo in zastaviti trženje na novo. Decembra in januarja smo imeli polovico manjšo realizacijo. Odločno ukrepanje na trgu se že pozna. Pogodbe in relacije s partnerji so bistveno drugačne, postavljene na enakopravne temelje. Dela imamo bistveno več kot gaje bilo. Zdaj je praktično največji problem, kako trg zadovoljiti. Realizacija se v zadnjih dveh mesecih giblje nekaj nad pričakovanji. Z dodatnimi napori bomo uspeli izpolniti naročila in do polletja nadoknaditi primanjkljaj enomesečne realizacije. Podjetje tekoče izgube ne proizvaja več. Precej smo izboljšali likvidnostno situacijo.
Kaj pa stare obveznosti?
Te so res še velike. Rešitev bomo isklali verjetno v tem, da bomo dezinvestirali, da bi Ipoz spravili na ničlo, startno osnovo, ki bo pozitivna. Če enostavno preračunam: če bi 2 milijona mark poplačali v desetih letih, je to dvajset tisoč mark na mesec. Tako velika obremenitev bi zablokirala razvoj in vlaganja v obnovo, plače bi bile zabetonirane na zelo nizkem nivoju. Zalo bo rešitev treba iskati v smeri dezinvestiranja ali dmgih možnih inačic, da se pokrije stara izgubain lahko Ipoz popolnoma neobremenjeno dela naprej.
Ipoz sloni za vratom z obveznicami tudi občini Trbovlje.
Je na tem področju kaj novega?
Posebej novega ne. Mi smo predlagali pobot, izvršni svet ga ni sprejel. Predlagali so drugačne rešitve. Mislim,dakakšnih posebnih zapletov ne bo. Pogodba je zelo jasna. V kolikor Ipoz denarja ne bo sposoben vrniti, bo občina postala solastnik v odgovarjajočem deležu. Sredstva, ki jih je občina vložila, nikakor niso izgubljena. Vprašanje jele, v kakšni obliki se bodo povrnila.
Delate v Ipozu prckosvojefirme?
Nas plačuje Sklad direktno. Organizirani smo kot konzorcij. Smo posamezniki, ki ima vsak svoje podjetje in se združujemo na projektu. Direktno smo odgovorni Skladu in delamo praktično po njegovih usmeritvah. To je prvi projekt, ki ga delamo za Sklad. Izkušnja je pozitivna. Pokazali so tg veliko kooperativnosti in c razumevanja za probleme, ki jih ima ^ Ipoz. Pomagali so v vseh primerih, ^ ko so nam lahko. Kar se tiče nadaljnega razvoja in glede prodaje cq Ipoza zelo zdravo razmišljajo.
Z novo direktorico vračate Zasavce v Zasavje. Je že začela delati, sodelovati v Ipozu?
Občasno že prihaja. Z nekaj materiala smo jo že založili. Vendar še ni dokončno rečeno, daje že nova direktorica. V Ipoz je sprejeta kot vodja trženja. Dva meseca bo delala na trženju. Če bo izpolnjevala vsa naša pričakovanja, mislim pa, da jih bo, ker ima potencial in izkušnje, bo zasedla omenjeno mesto.
Junija vam tu poteče mandat Kateri izziv vas čaka naprej?
Zelo velik. O njem ne bi želel govoriti, ker je povezan s poslovno tajnostjo. Pogajanja so v toku. Se bo pa o tem kmalu slišalo...
Emo Celje?
V Emu že delamo. Je projekt, ki ga spremljamo.
Zasavje ste malo spoznali skozi Ipoz. Je Zasavje v čem posebno?
Ne bi rekel. Mi se regijsko kar precej selimo. Vsepovsod nas prepričujejo, da so nekaj posebnega. Ni takšne drugačnosti. Le malo drugače govorite kot mi v Celju. Tu je problem edino to, da je v tako majhen prostor skoncetrirana velika industrija. Težka industrija. Težave, ki so se iz tega razvile, so se zelo močno odrazile. Daje smola še večja, gre za delovno intenzivno industrijo. Kar se tiče majhnih podjetnikov, jih je kar nekaj. Med njimi so tudi prodorni in se širijo izven Zasavja. Ljudje, s katerimi sem se jaz srečal, so na zelo visokem profesionalnem nivoju. Poznajo svoj posel.
Marko Planinc
7J^Z
Izgnani
Slovenci
Trbovlje - Pretekli petek so se v restavraciji hotela Rudar polnoštevilno sestali člani KO Društva izgnancev Trbovelj in gostje. Sestanek je bil živahen, ploden in zanimiv. Na njem so razpravljali o delu od lanskega ustanovnega zbora, letnem načrtu in finančnem proračunu za leto 1994, ter drugih, predvsem organizacijskih zadevah. Vsem, ki so že lani poravnali svoječlanke obveznosti (160) so slovesno izročili članske legitimacije.
Pod posebno točko so poslušali informacijo o poteku 6. mednarodne konference Svetovne federacije vojnih veteranov in žrtev nacifašističnega nasilja 2. svetovne vojne, kije bila od 12. do 16. marca letos v Lisboni na Portugalskem, še posebej o priporočilu vladam v Severni in Srednji Evropi, zlasti novonastalim, kjer so bili zamenjani prejšnji režimi in so uvedli demokracijo. Na konferenco so-med drugim
poslali tudi pismo iz Zasavja in nato še iz Maribora. Soglasno in z aplavzom so sprejeli odločno izjavo, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije, Državnemu zboru in Državnemu svetu Republike Slovenije, poslancem, novinarskim hišam.
Posebne pozornosti je bila deležna članica Izvršnega od bora D1S ter predsednica komisije za socialna - zdravstvena vprašanja in odškodnino prof. Ivica Žnidaršič iz Ljubljane, ki je sproščeno ter razumljivo razložila, kaj je glede izgnancev zadnje čase bilo storjenega, kaj lahko pričakujejo in kaj bi lahko še storili. Zahtevali od pristojnih, saj so zadeve jasne, kar je nakazala tudi lisbonska konferenca. V razpravi so tvorno sodelovali še član NO DIS Janko Blas iz Sevnice, člana UO DIS Janez Majcen iz Polšnika in Rudi Matko, članice UO DIS Zasavje M. Pešec, M. Mejač, M. Tolar in M. Borišek, J. Kreže iz Maribora in še nekateri. V imenu DU Trbovelj je prisotne pozdravila in jim zaželela uspešno delo in
prijetno počutje podpredsednica Anica Raušcl. Zahvalili so se tudi vsem, ki so KO DIS pomagali od ustanovnega zbora6. avgusta lani.
Izgnanci nameravajo izdati knjigo s prispevki in dokumenti o izgnancih za področje Zasavja. Izšla naj bi prihodnje leto, z njo bodo na svojstven način obeležili 50-letni jubilej vrnitve nekdanjih izgnancev v domovino.
R.M.
Mobilizirani
Slovenci
Hrastnik - Območni odbor Društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko (1941-1945) za Zasavje, ki ima svoj sedež v Hrast-niku, poverjenike pa tudi v Trbovljah in Zagorju, je že pred tedni seznanilo člane društva, da naj na svojih običajnih mestih prevzamejo društvene izkaznice in hkrati plačajo članarino za letošnje leto.
V Trbovljah je to storila le dobra polovica članov. Tu je v društvo včlanjenih okoli ISO mobilizirancev, medse vabijo tudi tiste, ki se še niso vključili. Vsak novi član dobi ob včlanitvi tudi Bilten štev. 5, v katerem je objavljena vrsta prispevkov o delovanju društva, pa tudi o dosedanjih akcijah pri slovenskih ali nemških oblasteh, da bi mobiliziranci končno lahko prišli do pravic, ki jim gredo. Društvo je bilo ustanovljeno 2. februarja * 1991 v Celju. Konec letaje število članov naraslo na 13.060. Društvo vodi upravni odbor, organiziranih pajetudi 18 območnih odborov, •u med njimi tudi zasavski. Društvo £ si prizadeva, da bi’ dosedanji ^ prejemniki invalidnin (invalidi in vdove) dobili polno rento. Prizadevajo si tudi, da bi se težki invalidi, ki imajo priznanih 60 % in več invalidnosti (MdE), lahko zdravili v slovenskih zdravilišč ih.
Slovensko zunanje ministrstvo si prizadeva za izpolnitev zahteve o plačilu odškodnin za čas služenja v RAD, nemški vojski in v ujetništvu, bodisi v obliki mesečnih rent ali z ustanovitvijo posebnega sklada po vzorcu, ki gaje sprejela Francija. Društvo, z enotami v Mariboru, Kranju in Celju, je včlanjeno kolektivno tudi v nemško združenje vojnih
Po nagelj na Limbarsko goro
Smučarski klub Termit, taborniki iz Moravče in ŠD Krašnja vsako leto organizirajo pohod “po nagelj" na Limbarsko goro za materinski dan.
Tudi letos so se ljubitelji (nekaj tisoč) te izletniške točke (773 m) iz različnih smeri povzpeli na vrh Sv. Valentina. Naj več jih je prišlo peš. Med obiskovalci so bili tudi hribolazci iz Zasavja, ki so stalni gostje te prelepe izletniške točke. Cerkvica Sv. Valentina je ena starejših, pomembnejših kulturno-zgodovinskih znamenitosti Moravč. Fantje v narodnih nošah so vsa dekleta in žene obdarili z nageljni in jim izrekli iskrene čestitke ob dnevu žena ali materinskem dnevu - kakor katera praznuje. Vesele sojih bile vesele in so rade prisluhnile kulturnemu programu, ki so ga organizatorji pripravili s pihalno godbo, pevci M PZ iz Moravč in mladimi glasbeniki.
J.N.
mm:
žrtev "VdK”, ki šteje preko milijon članov. Ta organizacija bo zastopala tudi sporne primere naših članov pred nemškimi sodišči.
T.L.
Ekologi
delavni
Trbovlje-Glavni odbor EKOS Zasavje je pretekli četrtek razpravljal o dosedanjem delu društva. V prvih mesecih letošnjega letaje društvo navezalo mnogo pomembnih stikov z nevladnimi organizacijami, kot so SEG - slovensko ekološko gibanje, DPD- društvo prijateljev delfinov, LES - Ljubljanska ekološka skupina. Zeleni -Ljubljana center ter REC -regionalnim ekološkim centrom. Ekos sej e v začetku marcapriklju-čil tudi v SEP- slovenski ekološki parlament, z drugimi ekološkimi organizacijami pa bodo stike še navezali do konca letošnjega leta. Prva večja naloga bo organizacija ekološkegaseminarja v Portorožu med 14. in 16. aprilom, aprila pa bodo pripravili še nekaj očiščevalnih akcij.
A.M.
Prvomajsko
srečanje
Golce - Turistično društvo Golče bo pripravilo prvomajsko srečanje na Plešah, zato so se že obrnili na morebitne sponzorje po pomoč. Vsem, ki bodo na prireditvi sodelovali kot sponzor, bo na prireditvenem prostoru namenjen poseben reklamni prostor, ki ga bodo lahko videli vsi obiskovalci. Za vse informacije se lahko oglasite po telefonu ali javite na naslov: TD Golče, Golče 6, 61410 Zagorje, tel.: 0601/63-406.
^	K.B.
Šolanje
psov
Trbovlje - Kinološko društvo je prejšnji torek začelo začetnim tečajem šolanja psov vseh pasem. Šolanje poteka naklubskem poligonu Pod Ostrim vrhom, kjerima-jo tudi svoje društvene prostore.
T.L.
pokojninsko invalidske zakonodaje.	stira,o namreč proti sprejemanju
Po predlaganem zakonu o teh predloga zakona po hitrem postopku, spremembah naj bi v slovenskem	proti zmanjševanju pokojnin na račun
parlamentu znova razveljavili sistem-	spremenjene zakonodaje, zmanjse-
skodoločboousklajevanjupokojnin vanju ostalih pravic, ki izvirajo iz
i	^ v: Aa A : A A.	: —i : aA i, — ' '■■■:_: i j A — i- _
Zasavski upokojenci
.-.■.•.V7.\V.V.V.\W.\V77.V.-.-.\-.-77.V7777777.-77777777777777777.V 77. 777	7 7 7 7 7 77 77777 777 77. ' 7 7 77 77 7 7 .“77 7 7 7	7 7.•7777 7 7.:-.	7 .. 777.
protestirajo
V začetku aprila aa se na nedela DrusWa «peko|ence. Zagorie zbrali predstavniki društev upakojencev iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja in sprejeli protest zaradi zadnjih odločitev okrog pokojnin predsedniku slovenske vlade.
N. oe|Ue bil navzoč tudi Ivan upravičeno zaskrbljenost.
Kolenc, elan upravnega odbora	Po obširni razpravi so predstavniki
i®
pfedlogi^ovensTe'triade^ zrnan"	p^SnikYvlade "dr.^Janeza
sanje pravic, ki izvirajo iz obstoječe Drnovska in Državni zbor. Prote-
natemelju zviševanja plač, oziroma sedanje pokojninsko invalidske osebnih dohodkov in poračuna za zakonodaje, protestirajo pa tudi
nazaj. To spremembo naj bi Državni zoper odločitev predsednika vlade, zbor sprejemal po skrajšanem da ne sprejme na razgovor predstav-postopku. V bodoče naj bi namreč nike ZDUS-a, da bi mu osebno lahko pokojnine zviševali na podlagi obrazložili problematiko upokojen-naraščanja cen nad tri odstotke, v cev širom Slovenije. Tepredstavnike zadnjem trimesečju, pa še to z je napotil na Ministrstvo za delo, določeno omejitvijo. V primeru, če družinoinsocialnezadeve.NaZDUS-
bodo cene narasle za več kot tri	u so dobili občutek, da so slovenski
odstotke, bi pokojnine zvišali le za	upokojenci postali kategorija so-
70 % rasti cen. Medtem pa bi plače cialnih podpirancev in tega občutka
zaposlenih lahko naraščale kolikor se niso znebili tudi na omenjenem bi možnosti dopuščale. Vlada posvetu v Zagorju, pripravlja še več drugih sprememb Zasavski upokojenci izražajo v pokojninsko invalidskega sistema, svojem protestu tudi zahtevo, da kar naj bi obravnaval parlament po dobijo priložnost o tej problematiki redni poti. Predvidene in s strani seznaniti poslance Državnega zbora vlade predlagane spremembe grozi- iz našega področja, pa tudi drugih Jo, da se bodo pravice iz pokojninsko	območij. Svoj protest so poslali tudi
invalidskega zavarovanja zmanjšale. na Zvezo društev upokojencev To povzroča pri upokojencih povsem	Slovenije.
Tine Lenarčič
Predsednik ZDUS odstopil
Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Stanko Hvale, ki je bil na to mesto izvoljen pred leti, ko je zaradi bolezni odstopil Milan Kožuh iz Trbovelj, je na zadnji seji ZDUS seznanil navzoče, da se je odločil za odstop s tega mesta.
Svoj odstop je utemeljil s svojo in ženino boleznijo, zelo pa je bil prizadet tudi zaradi tega, ker predsednik vlade dr. Janez Drnovšek ni želel sprejeti predstavnikov ZDUS. Predstavniki so mu hoteli obrazložiti težko stanje slovenskih upokojencev in osebno predlagati, naj vlada odstopi od predlaganih sprememb pokojninsko invalidske zakonodaje. Ker Stanko Hvale v nobenem primeru ne želi še nadalje ostati
na krmilu društev slovenskih upokojencev, je upravni odbor imenoval petčlansko komisijo, ki naj bi do majske skupščine ZDUS v Ljubljani pripravila predlog za izvolitev novega predsednika. Že sedaj so menili, naj bi bil tudi bodoči predsednik iz Ljubljane, iz organizacijskih in stroškovnih razlogov.
Na tej seji so razpravljali tudi o tem, da se bo morala ZDUS v kratkem preseliti, ker ne zmorejo visoke najemnine. Po vsej verjetnosti, se bo njihov sedež preselil v Šiško. Zelo pa si ZDUS prizadeva, da bi od Loterije Slovenije dobil kakšna sredstva za svoje delovanje, kot jih sprejema vrsta organizacij.
T.L.
Članstvo v ZOUS-u
Na zadnji seji upravnega odbora Zveze društev upokojencev Slovenije so med drugim obravnavali tudi vprašanje števila članov, te sicer najbolj množične organizacije v Sloveniji. Od skupnega števila upokojencev jih je včlanjenih le okoli 60 % v posameznih društvih upokojencev. Med društvi z največjim številom včlanjenih upokojencev so zagotovo društva upokojencev izZasavja - Hrastnika, T rbovelj in Zagorja. V Trbovljah je npr. vključenih v Društvo upokojencev kar 96 % vseh upokojencev.
T.L.
Srečanje upokojencev na Rogli
Letošnje srečanje upokojencev Slovenije, ki ga organizira Zveza društev upokojencev Slovenije bo 29. junija na Rogli. Organizatorji so predvideli slavnostni govor predsednika republike, kulturni program in športna tekmovanja v raznih disciplinah. V kulturnem programu bodo sodelovale kulturne skupine upokojencev iz raznih krajev. Tokrat se iz zasavskih društev ni prijavila nobena kulturna patudi ne športna skupina. Seveda pa se bodo številni upokojenci iz naših krajev udeležili srečanja. Že sedaj organizatorji vabijo vsa društva, * da sporočijo ZDUS koliko bo udeležencev iz posameznih krajev oz. društev. Računajo, da se bo srečanja na Rogli udeležilo od osem do deset tisoč ljudi.
T.L.
Zbirka pesmi jeseni?
Odbor društva upokojencev iz Hrastnika, T rbovelj in Zagorjaza pripravo zbirke pesmi svojih članov je na svoji zadnji seji sklenil, da se 15. aprila zaključi zbiranje pesmi. Po tem datumu bodozačeli zzbiranjem denarja za tiskanje zbirke. Če bo šlo vse gladko, bo zbirka ugledala luč sveta jeseni.
T.L
Naše nadstropje
Živimo v šestem nadstropju, sedemnajst nas je. Gojimo rože, poskrbimo, da sta naša čajna kuhinja in dnevni prostor zmeraj čista. Dvakratvtednu imamotuditelovadbo, zelo radi telovadimo. Ob torkih in četrtkih težko pričakujemo skupino za samopomoč. Najprej preberemo časopis, potem pa se pogovarjamo o različnih temah. Razgovori o starih navadah in običajih ob praznikih naspopeljejo v mladostne dni, velikokrat se nam orosi oko. Ni nas sram, če potočimo kakšno solzo.
Stanovalci šestega nadstropja doma
upokojencev v Trbovljah, (iz glasila Jesen
življenja)

CENIK EKONOMSKO -PROPAGANDNIH STORITEV
OBČANI	
1. ČESTITKA	
tekst z eno skladno ob delavnikih	1.800,00
tekst z eno skladbo ob nedeljah .	2.500,00
tekst z dvema skladbama ob delavnikih I :	3.200,00
tekst z dvema skladbama ob nedeljah ; ; ; :	4.500,00
PRESNEMAVANJE: iestitke s tekstom in glasbo na kaseto CENA ČESTITKE PO POSEBNI ŽEUI, 50% VIŠJA!	2.000,00
2.	KOMERCIALNI OGLASI
tokst di; 20 bo.sed vsaka nadaljna beseda
1,400,00
70,00
3.	OBJAVE
tekst do 20 besed	600,00
vsaka nadaljna beseda	: 30,00
4.	ZAHVALE
: tekst do 40 besed	8,000.00
: vsaka nadaljna beseda	200,00
5.	OSMRTNICE
CENIK VELJA OD 1.3.1994 DALJE; PROMETNI DAVEK JE VRAČUNAN V CENO
TENIŠKI KLUB
HRASTNIK
Igrišča so na rudniških nasipih ob cesti, ki pelje skozi rudniško kolonijo proti Kalu.
Odprto: vsakdan od 7.30 do 12. ure in od 14. do 21. ure.
Kerso vsa igrišča opremljena z rasvetljavo, se po dogovoru z dežurnim igranje lahko podaljša.
Igrišča: 4 zunanja, podlaga pesek in eno ločeno asfaltno igrišče s steno za učenje tenisa.
Teniška sezona se prične konec marca in konča v začetku novembra, odvisno od vremenskih razmer.
Cene: Kdorhoče postati član kluba, lahko kupi letno karto (v klubskih prostorih).
Letne karte:
- člani 8.000 SIT, članice 5.000 SIT;
dežurstvo članov kluba.
Turnirji:	enkrat mesečno za
posameznike ali dvojice (ločeno po starostnih kategorijah), sindikalna tekmovanja in turnirji za posamezna podjetja. Največji tradicionalni turnirje v juniju - odprto prvenstvo Hrastnika, ki je že nakaj let zasavsko prvenstvo za člane.
Tečaji: za začetnike in začetnice. To so tedenski deseturni tečaji, v skupini 8 tečajnikov.
Rezervacija po sistemu nalepk, umik igranja ob sobotah za naslednji teden, prednost pri rezervaciji - sponzorji.
Cene:
-	ura igranja: člani 360 SIT, nečlani 400 SIT,
-	popust za mladino do 18. leta v času počitnic in dopoldan.
Sezonske (članske) karte : 130 DEM (28 nalepk za urno igranje).
Dodatna ponudba: ločena garderoba, tuši, sanitarije, 2 balinišča, bife-okrepčevalnica steraso.
Tečaji: šola tenisa za vse starostne skupine (v skupini na enega učitelja največ 10 igralcev), začetni in nadaljevalni tečaji.
o Turnirji: 2 KIM dnevna £ turnirja (začetek junija, konec | avgusta), rekreacijska liga.
£

- študenti in dijaki 4.000 SIT, učenci 3.000 SIT.
Ura igranja na igrišču za nečlane - 800 SIT. Z nakupom letne karte si poleg rednega igranja zagotovite tudi možnost rezervacije igrišča za dve uri na teden.
FENIX - TENIS CENTER
TENISKO
IGRIŠČE
KISOVEC - ŠAHI
Dodatna ponudba: poleg igrišč je nov klubski objekt, v katerem so ločene sanitarije in garderobe s toplo vodo za tuširanje. V klubskem bifeju članom postrežejo z brezalkoholnimi pijačami. Imajo tudi mize na urejenem platoju. V vseh objektih je zagotovljeno celodnevno
TRBOVLJE
Odprto: od 15. do 23. ure, ob vikendih od 8. do 23. ure (cene iste).
Igrišča: 5 zunanjih igrišč, podlaga pesek.
Odprto: od 8. do 23. ure (po dogovoru tudi dlje).
Igrišča: 2 zunanji, podlaga pesek.
Cene:
- ura igranja 350 SIT,
-	dijaki in študentje 300 SIT,
-	doplačilo za večerne ure 250 SIT. Sezonska karta: 10.000 SIT (od 9. aprila
do oktobra)
Dodatna ponudba: gostinske usluge, garderobe s tuši v športnem domu.
Tečaji: najmanj 4 tečaji, za mladino in odrasle, za osnovnošolce.
Turnirji: 3 ali 4, odvisno od števila prijavljenih igralcev.
ZAS TEN
ZAGORJE
Odprto: od 7. do 23. ure.
Igrišča: 2 zunanji z umetno travo (od 1. aprila do 1. novembra), 2 notranji z umetno podlago (od 1. septembra do
l.maja).
Cene:
Sezonske karte: - od 7. do 15. ure 400 DEM (1 ura tedensko), od 15.-23. ure 600 DEM, za sobote in nedelje 700 DEM.
Ura igranja za otroke, dijake in študente:
-	sobota in nedelja od 12. do 14. ure (le v dopoldanskem času, ker so termini popoldan zasedeni) - 800 SIT;
ura igranja za odrasle:
-	člani: dopoldan 1000 SIT, popoldan 1500 SIT, vikend (7. -23. ure) 1800 SIT,
-nečlani: med tednom 7.-15. ure 1300 SIT, od 15. -23. ure 2000 SIT, vikend (7. -23.) 2300 SIT.
Popusti: če imate v 1 mesecu 10 igralnih ur-2 uri brezplačno, če v 2 mesecih 10 ur -1 brezplačno.
Dodatna ponudba: ločena garderoba s tuši in omare s ključi, v aprilu bo odprta športna trgovina, bife.
Tečaji:	za šolsko mladino v
dopoldanskem času (januar, februar), začetni, družinski (6 oseb), teniška šola;
-	začetni tečaji: 16 šolskih ur (6 tečajnikov 45 DEM za vsakega, za 4 tečajnike 65 DEM),
-	za odrasle prirejajo zasebne tečaje.
Turnirji: 4 turniji v dvojicah (kategorije nad 60 in nad 80 let), masters (16. aprila), turnir v maskah in turnir žensk (oba sta že bila).
Pripravljajo tudi seminar za bodoče voditelje tenisa v Zasavju.
BADMINTON: ob sobotah od 13. ure (kadar ni tumiijev).
Igrišča: 2 notranji z umetno travo.
Cena: 300 SIT (za igrišče).
If J ili»
TENIS PARK AS LITIJA
Odprto: 8. do 23. ure.
Igrišča: 4 zunanja, 3 pokrita, podlaga pesek.
Cene:
-	ura igranja med tednom 350 SIT.
Sezonska karta od začetka aprila do
konca oktobra:
od 8. do 17. ure - 130 DEM (v tolar, protivrednosti), od 17. do 22. ure ter ob sob in ned. -180 DEM
Sezonska karta v dvorani:
od 1.5. do 30.9. - 210 DEM, od 1.10 Do 30.4.-500 DEM
Ugodnosti:
-	za študente in dijake (do 17. ure) 200 SIT
Za dijake, ki so člani kluba, je cena 3000 SIT mesečno, lahko igrajo neomejeno število ur in imajo na voljo enkrat tedensko tudi trenerja. | Lastnik letne karte ima pri § nakupu zimske karte popust. ^ Igralci izven termina imajo J popust pri vsaki nadaljni uri igranja.
Dodatna ponudba: Bistro AS (dobite sadne kupe, , sladolede, razne pijače), garderobe s tuši in sanitarije.
Tečaji: za predšolsko in osnovnošolsko mladino, za odrasle - začetni in nadaljevalni.
Turnirji: tekmovanja za Winston Cup, Dnevnik - Kirn, otroški turnirji za pokal Sola, občinske lige za moške in ženske (tradicionalno že 5 let), občinska prvenstva, odprto prvenstvo Litije.
TENIŠKI KLUB
RADEČE
IGRIŠČE V GORAH
NAD DOLOM PRI HRASTNIKU
Igrišča so urejena pri planinskem domu v Gorah.
Odprto: vsak dan od 7. ure in ves dan.
Igrišča: 1 zunanje, drugo igrišče je le delno ograjeno, primemo za učenje ali trening.
Cena:
-	za uro igranja 300 SIT (z lastnimi rekviziti), z izposojenimi lopatji in žogicami - 700 SIT;
-	za drugo igrišče 200 SIT (ura)
Dodatna ponudba: rokometno igrišče, balinišče in kegljišče. Igrala za ta igrišča dobite pri oskrbniku doma proti plačilu ume odškodnine.
-	hrana in različne vrste osvežilnih pijač.
Rezervacije za uporabo igrišč sprejemajo po telefonu 41 -991.
IGRIŠČE ŠPORTNEGA DRUŠTVA PROLETAREC
Odprto: od jutranjih ur do približno 22. ure.
Sezona traja od 20. aprila do konec oktobra.
Igrišča: 2 zunanji, podlaga pesek.
Igrišča so razsvetljena.
Popusti: za dijake in študente pri tečajih.
Dodatna ponudba: kiosk s športno opremo in osvežilnimi pijačami, garderobe, možna je uporaba tušev in sanitarije.
Teča ji : za starejše, šolske in predšolske otroke.
Vse informacije dobite po telefonu 62-058.
Odprto: od 8. do 23. ure.
Sezona traja od 1. maja do 15. novembra.
Igrišča: 2 zunanji, podlaga pesek.
Cene:
članarina
-	odrasli 6000 SIT,
-	študentje 4000 SIT,
-	pionirji (samo dopoldan) 2000 SIT,
-	družinske karte 10.000 SIT. Družinske karte so prenosljive na
najožje družinske člane, ki so v skupnem gospodinjstvu in lahko vsebujejo največ 4 člane.
Plačilo z gotovino 5 % popusta:
-	odrasli 5700 SIT,
-	študentje 3800 SIT,
-	pionirji 1900 SIT,
-	družinske karte 9500 SIT.
Plačilo na 2 obroka (čeka):
-	odrasli 2 x 3000 SIT,
-	študentje 2 x 2000 SIT,
-	pionirji 2 x 1000 SIT,
-	družinske karte 2 x 5000 SIT.
Ura igranja za nečlane: 500 SIT. Nočno igranje je z doplačilom.

BOGO ŠPORT
Trgovina z mešanim blagom

61420 Trbovlje, Trg revolucije 28c Bogdan Dokmanovič telefon 0601/25 938, 22 165
j.:;*«”*

Copati: NIKE WÒLKEL ADIPAS AKTIV
tono


Trenutno najboljša slovenska tenisačica Barbara Mulej pravi, da je s tenisom pričela že s 6 letom, čeprav se je na igriščih pojavljala že prej, tudi v otroškem vozičku. Do lani je družina Mulej stanovala ob teniških igriščih TK Triglav, kjer je oče v mladih letih nenehno igral, Barbara in njen brat pa sta se namesto v peskovniku igrala s peskom na teniškim igrišču. Razumljiva posledica je bila, da sta oba z bratom zabredla v tenis. Pravi, da je bila dolga leta njena vzornica Chris Evert, sedaj nima nobene.
Torej je bil oče tvoj prvi trener?
Ja, in to je še danes. Lahko rečem, da me oče spremlja na vseh turnirjih. Skupaj se odločava, na kateri turnir se bom prijavila, kje bova rezervirala hotel in še veliko stvari, za katere je potrebno poskrbeti.
Kateri je bil tvoj prvi uspeh, ki se ga spominjaš?
T oje naslov državne prvakinje v kategoriji do 12 let. Takrat sem bila stara 10 let, bilo pa je to leto 1984.
In tvoj doslej največji uspeh?
Dobri dve leti nazaj, ko sem osvojila mladinsko svetovno prvenstvo do 18 let v Ameriki - Grange Bowl vsinglu in dvojicah. V finalu sem premagala Rosano Delorios s 7:5, 7:5. Ta turnir so osvojili mnogi znani igralci in igralke in ima precejšnjo vrednost. Kar pa se tiče turnirjev v članski kategoriji, je zelo težko priti na velika tekmovanja kot so odprto prvenstvo v Wimbledonu, Parizu... Trenutno sem na svetovni lestvici profesionalnih igralk med 120 in 140 mestom, kar pomeni, da moram za te turnirje igrati kvalifikacije. Same kvalifikacije so danes tako močne, da se je težko prebiti na glavni turnir. Zato je lažje na turnirjih z nagradnim skladom do 25, 50 ali 70 tisoč dolarjev. Pomembno je tudi, da izbereš pravi turnir, kajti naturnir se moraš prijaviti tri tedne prej, oziroma ga odpovedati dva tedna prej, če ne, sledi denarna kazen. Tudi če si slučajno poškodovan, velja poškodba kot opravičilo le enkrat na leto.
Te poškodbe pestijo?
Imam precej sreče s poškodbami, doslej me kakšnatežja še ni doletela. Se pa zgodi, da imaš poškodovan gleženj (zvin) ali vneto mišico.
Si že igrala z Moniko Seleš in Steffi Graff?
Ne, z nobeno. Izmed igralkz vrha lestvice sem igrala le s Heleno Sukovo in izgubila 6:2, 7:5. Tudi stika nisem imela z njima. Medtem ko vidiš Grafovo v razgovoru z drugimi igralkami, pa je Monika Seleš povsem drugačna. Lahko bi dejala čisti
"poden" kar se tiče pogovorov z drugimi. Z nobeno se ne druži, njena miselnost je, da z igralkami, ki so rangirane nižje od nje, ne govori. Ko sem pred nekaj leti igrala turnir na Siciliji, je v finalu Wimbledona "Grafica" premagala Moniko. Vse igralke so ji poslale
Barbara v Zasavju še ni igrala. Trenira največ v Kranju, v zimskem času tudi v Ljubljani. Včasih benira skupaj s fanti iz kluba, za kakšen trening se zmeni tudi z ljubljansko igralko Karin Lušnic. Pravi, da bi se težko odločila, s katero izmed slovenskih igralk igra najtežje. Seveda je Barbara tudi članicadržavne reprezentance. Prav v aprilu bo reprezentanca nastopila v Federation pokalu. Poslej največji uspeh z reprezentanco je drugo mesto lani na turnirju na Malti za evropsko prvenstvo ekip, ki se igra po skupinah. S Teniško zvezo Slovenije ima malo oziroma skoraj nič stikov. Misli, da je to bolj čudna organizacija, ki ne skrbi dovolj za svoje igralce, ki nastopajo pod imenom Slovenija, čeprav zveza dobi določena sredstva tudi zaradi nastopanj tekmovalcev v tuli -
čestitke (bravo, si jo premagala). Z njenim očetom pa sem se že pogovarjala in je precej drugačen. Mislim, da se ne bo vrnila na igrišče. Še več - mislim, da ji je ta poškodba prav prišla. Osvojila je že skoraj vse in verjetno nima motiva, da bi nadaljevala, saj bi morala pričeti povsem od začetka, kar pa je danes dokaj težko.
Kakšno je sploh življenje teniške profesionalke?
Ha, ha, ha, težko rečem, da sem profesionalka - v bistvu nisem. Živim običajno življenje. Zaradi tenisa nisem odsotna od doma po mesec ali več, največ 14 dni, tri tedne in še vedno sem najraje doma, kjer je najlepše. Bila sem že na vseh kontinentih, razen v Afriki. Posebej rada bi šla v Južnoafriško republiko... Drugače se rada zabavam, grem v disko s prijatelji, rada berem, bolj lahko literaturo kot Sidney Sheldon, pa tudi kakšno knjigo Tolstoja sem že prebrala. Ob tenisu tudi rada plavam in tečem, predvsem zdaj, ko smo se preselili v Naklo. Uživam v teku po gozdu.
Šola? Načrti?
Končala sem gimnazijo. Sedaj študiram organizacijo dela v Kranju. Mojaskritaželja je novinarstvo. Ko imam čas, grem rada na predavanja, saj uživam v klepetu s sošolkami in nasploh bi lahko rekla, da sem klepetulja. O načrtih nerada govorim, predvsem bi rada še nekaj časa igrala, seveda želim končati Šolo.
</)
^ Kateri so tvoji sponzorji?
Moj glavni sponzor je kranjski Merkur, s | katerim dobro sodelujem, pomaga mi tudi ^ KIM z oblačili za tenis. Trenutno igram z najnovejšim loparjem Princ, s katerim igra tudi Jennifer Capriati, še prej sem igrala z Headom, tri leta prej pa z Rossignolom.
Sodeluješ tudi v akciji Podarim -dobim, kjer bosta z Mimo Jauševec igrali proti štirim parom venem dnevu. Kakšno je tvoje mnenje o tej akciji?
Veliko ljudi me sprašuje, koga se najbolj bojiva. Težko je odgovoriti, kajti vse tekme bodo v enem dnevu in v zadnji tekmi si veliko bolj utrujen kot v prvi, zato je o realnem izidu nemogoče govoriti. Na koncu ti lahko kdo celo očita, da nisi preveč resno igral. Je pa to akcija, ki pomaga športnikom, tudi s pomočjo reklame.
Stane Kokalj
Tudi v tenisu se pojavljajo vprašanja, katera je najboljša med slovenskimi dekleti. Kapetan ženske reprezentance Mima Jauševec trdi, da je najboljša Barbara Mulej: "Glavno merilo uspešnosti je svetovna računalniška lestvica (WTA), na kateri je 19-letna Barbara Mulej iz Naklega pri Kranju, članica TK Triglav Kranj, uvrščena na 138. mestu, 23-letna Karin Lušnic iz
Ljubljane, članica TK Slovan Ljubljana, pa na 258. mestu. Pred Lušničevo je še 19-letna Mariborčanka Tina Križan, članica TK Branik Maribor, ki je 178. v svetovnem merilu." Poleg teh je na WTA lestvici uvrščena tudi 19-letna Tadeja Florjančič iz Ljubljane, članica TK Olimpija, na 910. mestu."
Mirna Jauševec je povedala, da je v Sloveniji premalo finančne podpore in da so vsa dekleta prepuščena bolj lastni iznajdlji-
vosti, pomoči staršev in.sponzorjev, ki pa jih je bolj malo. Dodala je, da ima tudi Teniška zveza Slovenije premalo finančnih sredstev: "Potrebno bi bilo več skupnih priprav v reprezentanci. Če bi imela dekleta boljše pogoje, bi bili rezultati na lestvicah lahko še boljši. Sicer pa so naša dekleta še v razvoju in pričakujemo lahko še veliko dobrih rezultatov. Obetavni sta zlasti 19-letna Tina Vukasovič, članica Branik Maribora in 17-
letna Tjaša Jezernik iz Celja, ki trenira v Železničarskem teniškem klubu Maribor," je še povedala Mirna Jauševec.
Glede squasha in badmintona je dejala, da sta v svetu enako zastopana kot tenis, medtem ko pri nas nista dovolj razvita niti popularizirana. Naslednji teden (od 18. do 25. aprila) lahko držite pesti za naša dekleta, saj bodo sodelovale na ekipnem svetovnem prvenstvu v Bad Waltersdorf u v Avstriji.
Denisa Huber
Marjan Frol, direktor Radia Trbovlje
Tenis je zelo dobra športna disciplina, tako za športnike kot rekreativce. Pomembna je za vzdrževanje fizične kondicije in za druženje ljudi. Igram ga približno eno leto in pol.
Jani Kužnik, predsednikTK Rudar Trbovlje, projektni inženir v TKI Hrastnik
Tenis je moj življenski stil. Igram ga že 40 let. Do letos sem bil registriran kot igralec pri Teniški zvezi Slovenije. Samoti igralci se lahko udeležujejo tekem, ki jih organizira TZ Slovenije oz. Mednarodna teniška zveza. VZasavju tekmujeta v slovenski teniški ligi le izlaški in trboveljski teniški klub.
Dominik Kužnik, komercialist v sektorju za izgradnjo objektov v Rudisu
Tenis je zame odlična rekreacija. Pri tem športu leta niso pomembna, zato ga lahko igra vsak. Igram ga že 20 let, z občasnimi premori. Uradno še tekmujem v Slovenski teniški ligi.
Vladimir Ščurk- svetovalec direktorja v Rudisu, podpredsednik v trboveljskem TK Rudar
Ta šport mi pomeni poleg službe in zasebnega življenja tretje življenje. Ko igram tenis, se popolnoma razbremenim, saj ne mislim na nič drugega. Pogosto se šalim in pravim, da imam "sam s seboj kolegij". Tenis sem začel igrati že kot mladenič, potem sem prekinil in igral košarko. Menim, da je tenis eden izmed redkih športov, ki ga lahko človek igra rekreacijsko do poznih let, saj lahko prilagodi intenzivnost igre telesnim sposobnostim.
Marjan Dolanc, predsednik TK v Hrastniku, projektant v Rudisu
Tenis je zelo atraktiven šport, ki vse bolj pridobiva na veljavi. Posebno je priljubljen med srednjo in starejšo generacijo in tudi mlajšim je vse bolj privlačen. V Zasavju smo s pridobitvijo novih igralnih površin v centru Hrastnika in okoliških skupnostih ustvarili dobre pogoje za tenis, s tem se je zanimanje zanj še dodatno povečalo. Nisem divji tenisač, sem bolj organizator ter predsednik od ustanovitve hrastniškega TK.
Olga Vrhovec, učiteljica iz Litije
Tenis mi pomeni sprostitev
po napornem delavniku in hkrati tudi zabavo in smeh ob "pravi" potezi, ko premagaš nasprotnika. Vendartenis ni pomemben le kot igra, ampak je zelo posrečena oblika druženja, način izmenjavanja misli, razmišljanj.
Miran Jerič, hrastniški poslanec v slovenskem parlamentu
Tenis igram približno pet let, vendar bolj rekreativno. To je šport, s katerim se lahko ukvarjajo skoraj vsi ljudje. Pri tem ni pomembno, da si zagnan športnik. Tenis je nekakšen družinski šport. Izredno je primeren za sprostitev. Zanimivo je to, da je nasprotnik na drugi strani mreže in da je igra odvisna od zmogljivosti posameznika. V Zasavju je zelo popularen, kar dokazuje tudi veliko število urejenih igrišč. Pomankljivo je le, da se klubi premalo posvečajo tekmovalnemu tenisu. Več poudarka bi morali nameniti tudi podmladku.
Ernest Sihur, direktor Sinet v Hrastniku
Tenis igram štiri leta in spoznal sem, da je to šport za vsakega, poiskati si moraš le primernega partnerja. S tenisom se ukvarjam zgolj rekreativno, saj me-
nim, da je rekreacija ob službi nujno potrebna. Poudaril bi še, da v tem športu ni slabih ljudi, da je tu le zdrava druščina.
Stane Goste, direktor ETI Izlake
Tenis je zelo prijetna in koristna igra. Je igra g lave in ne le rok in nog. Lahko je tudi zelo navaren, če človeka tekmovalno "zanese". Igram ga že 15 let, predvsem rekreativno in se udeležujem tudi rekreativnih tekmovanj. Mislim, da se tenis zelo ujema z mojim značajem.
Marjan Kramar, šef kabineta predsednika vlade
Na tenis gledam zelo pozitivno, saj mi pomeni edino redno fizično rekreacijo. Tudi z zdravstvenega vidika je zelo pomemben. Tenis je tudi dobra priložnost za srečevanje različnih ljudi, pogovore, izmenjavanje mnenj. Kot šport je izredno zanimiv, saj zahteva obvladovanje koncentracije, preigravanja, taktike. Že več kot 10 let ga igram rekreativno, tekmujem tudi v 2. slovenski teniški ligi.
Miloš Urbanija, direktor podjetja Ultra iz Kisovca
Tenis je igra, ki poleg fizične aktivnosti vsebuje tudi veliko psiholoških momentov, saj zahteva ogromno koncentracijo. Prednost tenisa je, da je bolj individualna igra, kjer ni potrebno veliko igralcev.
Tenis v Zasavju
V Zasavju je tenis dobro razvita športna zvrst, predvsem na rekreativnem področju. V posameznih občinah je precej igrišč. V zadnjem času so zrasli predvsem teniški centri v zasebni lasti (Fenix vTrbovljah, AS v Litiji, ZAS - TEN v Zagorju, za katerega lahko trdimo, da je eden lepših v Sloveniji). S pokritimi igrišči so v Zagorju in
Litiji teniško sezono podaljšali na 365 dni v letu. Ne smemo pozabiti tenis kluba Rudar v Trbovljah in igrišč na Izlakah, ki so pravzaprav začetniki tenisa v Zasavju - tudi na področju tekmovalnega tenisa.
Tako je član trboveljskega Rudarja Marjan Čuk - še ne dve leti nazaj - bil v vrhu slovenskega tenisa, pa tudi nekaj drugih
ig ralcev je bilo visoko na jakostni lestvici Slovenije. Sedaj na nivoju državnih prvenstev nastopajo Rudar, Medijske Toplice, AS, letostudi Hrastnik. Bolj zanimivo je v zasavskem prostoru, kjer v organizaciji trboveljskega Rudarja ekipe nastopajo v članski in pionirski teniški ligi. Nekaj podobnega je potekalo tudi v zimskem času.
Obilica igrišč v Zasavju omogoča tudi delo z mladimi. Vendar je tako kot pri vseh športih največji problem denar. Znano je, da je teniška oprema draga, žoge so kar dober potrošnji material, ob tem še dokaj visoka cena igranja in denarja hitro zmanjka tudi za najosnovnejše. To je izobraževanje kadrov oziroma vaditeljev v tenisu, ki jih je sicer kar precej, medtem ko za učitelje tenisa lahko rečemo, da jih je prej premalo kot dovolj.
Pomladi se poleg zaljubljencev običajno najbolj razveselijo športniki. Še vedno je namreč veliko športnih zvrsti, ki so vezane na sezono. Dolgo časa je pri nas med nje sodil tudi tenis. Zadnje čase pa - zahvaljujoč ogromnemu razmahu tega športa pri nas - letni čas nima več bistvenega pomena, kajti teniške hale ne rastejo z nič manjšo naglico, kot so včasih odprta teniška igrišča. Teh časov se verjetno marsikdo še prav dobro spominja.
Začelo se je iznenada. Bilje bum. Teniška igrišča so rasla kot gobe po dežju, ponudba se je večala, cene so padale, tenis ni bil več le domena manjšine premožnih. Postajal je vedno bolj šport večine. Trg so preplavili z rekviziti, potrebnimi za igranje tenisa. Lotto trenirka in Head lopar? O čem gre pogovor, so vedeli že prvošolčki. Hiter razvoj tenisa se je zdel na prvi pogled presenetljiv, vendar jetakšnogledanjezmotno. Vse skupaj je le odsev časa, v katerem živimo in načina življenja, ki si ga izbira vedno več ljudi.
In zakaj prav tenis? Je redka športna zvrst, s katero se lahko ukvarjajo stari in mladi. Tenis je rekreacija, sprostitev in zabava. Lahko ga gojimo tekmovalno ali le ljubiteljsko. Za partijo tenisa sta dovolj že dva igralca, kar je nedvomno velika prednost pred
ostalimi športi. Tenis lahko odigrate s prijateljem, z otroci, z ženo (in si na ta način naberete pozitivne točke), lahko povabite tudi svojega poslovnega partnerja in priložnost izkoristite za kasnejši "teniški pogovor". Možnosti je nešteto, treba je le vzeti lopar v roke in se podati na najbližje teniško igrišče.
Verjetno se je marsikomu že pripetilo, da je z vrčkom piva v roki iz prijetne sence opazoval igralce na teniškem igrišču in si pri tem mislil: to je pa čisto enostavna zadeva. Kojeprešel od besed k dejanju, pa je bil hudo razočaran. Vsa stvar namreč ni niti približno tako enostavna, kot je videti. In če pridete do takšnega spoznanja, ne smete obupati. Poiskati morate le teniškega vaditelja, zbrati dobro voljo, pa bo šlo. Tenis je namreč šport, kjer je zelo pomembno, daprvekorake
naredite pod strokovnim vodstvom. Saj veste: kar se je Janezek nauči, to Janez zna in če se boste na začetku naučili pravilno, boste imeli kasneje precej manj težav. Pravilna tehnika udarcev vam bo namreč omogočila, da boste ob igri tenisa zares uživali.
Teniški učitelji imajo različne nazive. Najnižji naziv je teniški vaditelj, ti učijo predvsem začetnike. T renertenisa "C" že dela z naprednejšimi igralci, trener tenisa "B" s tekmovalci, najvišji naziv jetrenertenisa "A" -ta naziv dobijotisti, ki uspešno opravijo program na Fakulteti za šport in diplomirajospodročja tenisa.
Odločili smo se torej, izbrali vaditelja, igriščje povsod dovolj, tri, dva, ena, gremo! Pa ni čisto tako. Potrebujemo še opremo. Te sicer res ni veliko, jo je pa potrebno pravilno izbrati. Predvsem pri izbiri loparja ni odveč, če o tem povprašamo kakšnegastrokovnjaka. Danes je na tržišču ogromno različnih vrst loparjev. Najcenejši solisti za začetnike in otroke, v srednji razred sodijotisti za povprečne igralce, najdražji pa so seveda
tekmovalni. Loparji za začetnike soobičajnoaluminjasti, drugače so iz grafita, kevlarja, keramike ipd. Ko izbiramo lopar, je najpomembnejša izbira ročaja, kijerazličnih velikostiod 1 do5. Koprimete loparv roko, morate dobiti občutek polnosti. Ročaji so ponavadi poviti z gripom, da vpija vlago in preprečuje nastanek žuljev.
Na prenekaterem igrišču boste zasledili napis: Vstop na igrišče dovoljen samo v opremi za tenis. Pri tem največkrat mislijo na copate. Teniški copati so od drugih ločijo po podplatu oz. profilu podplata. Zato pri nakupu ni odveč, da trgovki posebno poudarite, da želite copate za tenis, v kolikor jih sami še ne ločite od ostalih.
Kar se tiče oblačil, je bila v tenisu dolgo bela barva zakon. Danes se teniška oblačila skoraj ne ločijo več od drugih športnih oblačil. Važno je, daso narejena iz materialov, ki dobro vpijajo znoj, ki so lahka in zračna.
Tistim, ki tenis igrate že dalj časa, nismo seveda povedali nič novega, morda pa smo s tem navdušili in opogumili ostale.
f-	-----....
Squash
Če lahko rečemo za tenis, da je to igra, ki jo poznamo že dolgo časa, lahko za squash trdimo, daje to igra današnjega časa, ki ugodno vpliva na razvoj človekovih vitalnih sposobnosti. Ta igra je primerna za vse starostne kategorije, kot tenis, saj razvija tako hitrost in moč kot koordinacijo. Squash lahko igrajo štirje ali dva igralca na isti strani igrišča, igralni prostor je omejen na štiri stene, ki so obenem tudi igralna površina, žogica je precej manjša od teniške, bolj trda. Zanimivo je, da točko lahko doseže le server.
Začetki squasa segajo v sredino 20. stoletja. Pri nas jo poznamo od izgradnje prvih igrišč na Rogli v letu 1987. Trenutno ima Slovenija 30 igrišč za squash, največ jih jev Ljubljani. Blizu Zasavja je igrišče v Vojniku. Igrišča so navadno omejena z zidano steno. Vse bolj so popularna igrišča, ograjena s stekleno steno, kar pomeni tudi boljše spremljanje. Za igro je potrebna posebna oprema. Loparje iz istih materialov kot lopar za tenis, vsaj dolžina loparja je ista. Žoge so precej manjše od teniških, izdelane iz posebne gume. Pomembni so copati, saj morajo imeti dober stik s podlago. Igrajeprivlačnazaradi raznolikosti, patudi cenovna primernost izgradnje igrišč so vzrok hitrega razvoja te igre, predvsem za rekreativce.
vL .................... J)
r,	......—..................
Najboljši slovenski igralci na svetovni ATP lestvici:
1.	Iztok Božič, Branik Maribor, 430. mesto
2.	Jaka Božič, Domžale, 772. mesto
3.	Blaž Trupej, Slovan Ljubljana, 892. mesto
4.	Borut Urh, Triglav Kranj, 993. mesto
5.	Žiga Jauškovec, Triglav Kranj, 1013. mesto
6.	Marko Por, Triglav Kranj, 1070. mesto
Osem najboljših zasavskih igralcev, ki so uvrščeni na slovenski jakostni lestvici:
Marjan Čuk, Rudar Trbovlje, 58. mesto Boštjan Gošte, Medijske Toplice, 83. mesto Peter Golob, Rudar Trbovlje, 96. mesto Marjan Kramar, Medijske Toplice, 96. mesto Aljoša Ule, Medijske Toplice, 96. mesto Jože Lebar, Medijske Toplice, 118. mesto,
Marko Boltin, AS Litija, 155. mesto Mitja Strmec, Medijske Toplice, 155. mesto
V	Zasavju trenutno ni nobene tenisačice, ki bi bila uvrščena na slovenski jakostni lestvici.
V	najmlajših kategorijah je trenutno najvišje uvrščen igralec trboveljskega Rudarja Denis Bovhan v kategoriji dečkov do 14 let (na 20. mestu). Na isti lestvici se s 7 točkami manj kot Denis nahaja njegov klubski tovariš Primož Koprivc.
^	----J
fr.......... ~	■
Badminton
Bolj kot squash se je v Zasavju prijel badminton, zaenkrat ga igrajo v zasavskem teniškem centru ZAS - TEN, kjer predvsem ob sobotah pripravijo pravo podlagoza badminton. Nekaj podobnega pravi podlagi pripravijo tudi v litijski športni dvorani.
Iz kje prihaja badminton? Toješport, kije najbolj priljubljen na vzhodu. Pri nas se ga spominjamo izpred dvajsetih let, ko si nismo mogli zamisliti nobenega piknika v naravi brez lesenih loparjev in pernate žogice.
Če danes razmišljamo o takratnem badmintonu, se lahko samo smejimo. Takrat še ni bilo pravih stojal, žogic, loparji so bili leseni. Vse to je počasi šlo v pozabo, ko smo začeli igrati badminton v urejenih dvoranah in tudi na zunanjih igriščih. Da je badminton čudovita igra, se lahko prepriča vsak, ki si lahko ogleda nastop kakšnega vrhunskega igralca. Kot posebnost naj povemo, da pernata žoga leti z močjo tudi preko 300 km na uro, kar je precej več kot teniška žoga. Zanimive so tudi mere igrišča. To je dokaj majhno, saj meri 6,10 x 13,40, vendar je v tem prostoru toliko teka kot v nobeni drugi igri. Cena za igranje badmintona je vsaj pol manjša kot za igranje tenisa. Če želite igrati to igro, je najbolje poiskati najbližji klub, kjer boste dobili Osnovno, potem pa čim več igranja. Še nekaj je zanimivo. Včasih so dejali, če ne igraš tenisa, si manj vreden na družbeni lestvici, danes - vsaj na zahodu je tako - velja isto merilo za badminton.
....-................—J
OGREVANJE
Tako kotvsakšport, naj boto profesionalni, ljubiteljski ali rekreativni, je tudi za tenis potrebno, da se igralec ogreje, preden prične z igranjem. Za nekaj nasvetov ogrevanja pri tenisu smo vprašali teniškega učitelja iz Trbovelj in nekdaj aktivnegatekmovalca Marjana Čuka. Marjan priporoča:
-	za začetek narahlo igranje malega tenisa (mini tenis),
-primerneso razgibalne vaje, kjer rahlo obremenimo mišice,
-	rahel tek ob robu igrišča,
-	z loparjem udarjamo žogo v tla ali v zrak,
-	vse te aktivnosti počasi stopnjujemo do popolne obremenitve.
Seveda si način ogrevanja izbere vsaksam. Čas ogrevanja je odvisen tudi od starosti tekmovalca, približno naj traja od 5 do 10 minut.
Marjan Čuk o tenisu:
Mislim, da je to naj igra na svetu, primerna za vse starosti od 7 do 77 leta. Če bi se moral še enkrat odločiti o športu mojega življenja, je to nepreklicno tenis in še enkrat tenis.

Generalno zastopstvo
C. na Brdo 109, Ljubljana tel.: 274 450, fax. 274 451
Na zalogi celoten program HEAD: športne opreme za tenis in squash, različni modeli športne obutve, vsestranske torbe in nahrbtniki...
Demonstracijska izposoja loparjev za lažjo odločitev pri nakupu.
S tem oglasom nudimo 10% popusta pri obisku v trgovini do 15.05.1994.
XxXv>XvXvX'X-X-X
šport petra šport
POSEBNA PONUDBA TENIS / SQUASH / BADMINTON
ŠPORTNA OBLAČILA
9F
BELFE&BELFE
Zastopstvo:
prince
TRETORN
Trgovine:
WOLFOVA 1 (medetaža), Ljubljana BRILEJEVA 7, Ljubljana, tel./fax: 061/575-339 TENIS CENTER Brezovica pri Ljubljani, tel.:061/654-439 Delovni čas: od 9h - 19h, sobota 9h - 13h.
JhgPvùld ur

pri nirt DOBire Ki^Miieirie renile copmg
NIKE, ADIDAS in LOTTO.
ODPR4J1 Č-4S: a30 - 12.00,15.30 - 19.00 OB <>OOOTt\H 8.00 - 12.00
Se PRPOROČdMO
Nogomet
Prvi poraz
Nafta-Zagorje 2:1(2:0)
Lendava, igrišče Nafte, gledalcev 300, sodnik Vozlič (Kristan vrh ), strelci: 1:0 Zver (17), 2:0 Šabjan (38), 2:1 Holešek (82).
Nafta: Limarli. Hozjan. Baša, Gaševič, Žalik, Drvarič, Hranilovič (Varga), Šabjan (Bukovec), Herceg, Zver, Rob.
Zagorje: Ahlin, Kurež, Buovski, Brečko, Borštnar, Hadžič, Kern, Razboršek, Holešek, Pelrušič, Grčar.
Lendavčani so bili v srečanju starih znancev uspešnejši in gostom zadali prvi pomladanski poraz. Gostitelji so si prednost dveh zadetkov priigrali že v prvem delu. ko sta bila po predložkih Hranilovica Zver in Šabjan s streloma z glavo uspešna iz neposredne bližine. V drugem polčasu so na igrišču prevladovali Zagorjani. Vratar Limani je bil najprej dvakrat uspešnejši od Petru.ši-ča, po polurnem obleganju domačih vrat pa je najboljši zasavski strelec Holešek izkoristil lepo podajo Razborška in ublažil poraz. Trener Žibret je bil kljub porazu zadovoljen, saj je njegovo moštvo to pot prikazalo najboljšo igro v tem prvenstvu.
S.F.
Mariborčani
prehitri
Rudar - Štajerska pivovarna 1:3 (1:1)
Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 400, sodnik Grabar (Ptuj), strelci: 1:0 Čuk (5), 1:1 Valentan (21), 1:2 Rubin (65), 1:3 Damiš (89-1 Im).
Rudar:	Dizdarevič,
Košak. Florjane. Zaimovič, Kic, Smajlovič (Herman), A.Ranzinger, Sotenšek, Čuk, Rižner, Haralovič.
Štajerska pivovarna: Dukarič. Žibek, Žunko, Janžekovič. Hecl. Fridauer, Makragič, Rubin, Valentan (Korošec). Šemerl (Lubajnšck), Damiš.
Gostje.so nepričakovano, a zato več kot zasluženo slavili. Trboveljčani, ki so doživeli tretji zaporedni domači poraz, so dobro začeli in povedli že v 5. minuti, ko je po akciji Sotenška in Haralovica žogo v prazno mrežo potisnil Čuk. Tudi v nadaljevanju so imeli navidezno terensko premoč domačini. Mariborčani pa so v hitrih protinapadih neprestano ogrožali domača vrata. V zadnjih minutah so igralci trenerja Francija Sivka sicer silovito napadli, toda A.Ranzinger je bil najprej premalo pazljiv pred nasprotnikovim golom, Hermanov poizkusje zletel
mimo vrat, Rižnerjev pa natančno v zanesljivega Dukariča. Tik pred koncem so gostje izvedli še en nasprotni napad, Florjane je v kazenskem prostoru zrušil Makragiča, Damiš pa je bil zanesljiv realizator najstrožje kazni.
S.F.
Prva
pomladanska
zmaga
Litija - Tabor Jadran 3:0 (2:0)
Litija, igrišče Litije, gledalcev 100, sodnik Žunič (Kranj), strelci: 1:0 in 2:0 Mele, 3:0 Gnjatič.
Litija:	Trampuž,
Celestina, Golnar. Horžan, Fele, Begič. Zajc, Martič, Mele, Gnjatič, Poglajen
Tabor J ad ran : Žiberna, Železnik. Milkobušič, Arandželovič, Š k ra bar, Obradovič, Ajdarovski, Pasarič, Grlj, Nabergoj, Trgič.
Lilijani so ponovno prikazali izvrstno igro, ki se je tokrat pokazala tudi na rezultatu, kajti zmaga 3:0 ni od muh. Gostje si razen zadnjih nekaj trenutkov prvega polčasa niso priigrali kakšne prednosti na igrišču, saj sojih Lilijani popolnoma nadigrali. Najlepši zadetek je dosegel Mele po prekrasnem volej udarcu. Zmaga domačih je povsem zaslužena, Lilijani pa se bodo pomaknili tudi kakšno mesto proti sredini lestvice, še posebej če bodo uspešni v naslednji tekmi, ki jo ponovno igrajo doma.
Zmaga v gosteh
Pohorja Mcgras -Papirničar 1:3 (0:2)
Ruše, igrišče Pohorja, gledalcev ISO, sodnik Kerčmar (Hodoš), strelci 0:1 in 0:2 Drobne (27,37), 1:2 Dobaj (57),	1:3
Kačičnik (00).
Pohorje:	Motaln,
Toplak, Svenšek, Žvorc, Ajdvanja, Dobaj, Črnčič, Vorih. Majcenovič, Polič, Bojkovič (Namestnik).
Papirničar: Kelcnc, Trebše, Molan. Čeč. Lazar, Ribič, Celin. Marc, Kačičnik,	Drobne
(Dcrviševič), Kirbiš.
Tokrat so Papirničarji za spremembo zaigali zelo borbeno, predvsem pa učinkovito v napadu: Rezultat kolektivne igre so praktično vsi trije zadetki, dobra pa je bila tokrat tudi obramba. Igralci Pohorju so igrali precej grobo, rezultat tega pa je dosojena 11-melrovka v korist gostov.
F.K.
Kriza
Svobode
Svoboda - Brda 1:1 (1:0)
Kisovec,	igrišče
Svobode, gledalcev 100, sodn ik Petro vič (Vrlin ika ), strelca 1:0 Račič (31), 1:1 Markovič (60).
Svoboda: Povšnar, M. Vozelj, Trdin, Gošte, Kurež, Bučar (Janežič), Vrtačnik, Šink, Zakonjšek, (Pavlič), A. Vozelj, Navratil.
Brda: Žnidar, Zimič, Simčič, Kocjančič, Klinec,
Kutin, Jakončič, Gruden, Gašparin, Markovič, Vendramin.
Svobodi tudi tokrat ni uspelo zmagati. Vodili so z golom prednosti, ter imeli še nekaj priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. To je uspelo gostom, ki so iz gneče pred domačim golom rezultat izenačili. Vzroki slabih tekem so predvsem veliki finančni problemi kluba, kar povzroča tudi precejšnje nezadovoljstvo samih igralcev.
J.M.
Rokomet Potop gostov
Goldstar - Andor Jadran 31:19 (16:8)
Litija, športna dvorana, gledalcev 700, sodnika Korič in Kalin (LJ)
Goldstar: Krt, Spende 3. Andrcjič 5, Maček 9. Kogovšek 7, Kolar, Mandelj 2, Ulčar, Verbajs 1, Peternel 5, Doblekar.
Andor Jadran: Valenčič, Božeglav 1, Miklavec 2, Ražem 2, Čermelj 3, Stojnič 1 .Sardoč 3, Jovičič 1, Šiškovič, Likavec 5, Ipša 1, Uršič.
Tudi stari Šmarčani verjetno ne pomnijo, kdaj so domači rokometaši premagali Andor Jadran s takšno razliko. Kar so sežanski novinarji napisali o prvi tekmi (polom Litijanov) velja sedaj za goste. Vrnili sojimzdvojno mero. To je bil predvsem večer kapetana in vratarja domačih Tonija Ulčarja in strelsko razpoloženih Mačka in Kogovška, kijim je asistirala preostala ekipa.
S.K.
mlajše mladince - strelišče SD STT naTrgu revolucije
1 streljanje]
Trbovlje: 17.4. ob 8.00 Pokal prijateljstva tekmovanje v streljanju z zračno puško serijske izdelave za mlajše mladinke in
NOGOMET
	
Zagorje: 17.4. ob 16.30 Zagorje- Šmartno (2.liga) -igrišče Zagorja

ROKOMET
Trbovlje: 16.4. ob 9.00 11.turnir zasavske lige
mlajših dečkov dvorana OŠ

ATLETIKA
Trbovlje: 17.4. ob 10.00 Tradicionalni gorski tek v organizaciji AK Rudar. Štart na stadionu Rudaija, cilj na Domu pod Javorjem.

Naj višjo razliko beležimo v 45 minuti, koje bila prednost domačih kar 16 zadetkov (31:15), potem ko gostje dobrih deset minut niso dosegli zadetka. Pri gostih ne zasluži pohvale nihče, saj so jih domači zasenčili v vseh elementih igre, vratarja Valenčiča pa z nekaj "šraubami" spravljali v obup in veselje gledalcev. Tako ostane tretja odločilna tekma v Kozini, ki bo odločala o polfinalistu državnega prvenstva. Po sobotni igri sodeč pa "zlate zvezde” niso brez možnosti za zmago, še posebej, če se bodo na tekmo pripravili tudi psihično.
S.K.
Slovo
Rudarja
Omnikom Kudar -Pivovarna Laško 23:27 (12:14)
Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 300, sodnika Mehle (Domžale) in
Omnikom: Lipovšek, Tržan, Medved 5, S.Deržič 1, Podbregar, Kosec 1,
1.	Deržič 3, Senčar 4, Mašič, Stojakovič, Senica, Voglar
9.
Pivovarna Laško:
Pušnik, Šafarič 1, Begovič
2,	Jeršič 4, Šerbec 4, Pungartnik 11, Načinovič, Ocvirk, Franc, Čater 2, Tomšič 3, Strašek.
Za zaključek sezone so Trboveljčani pokazali najboljšo igro letos. Vsekakor je res, da Celjani tudi od daleč niso bili videti kot Celjani, ki jih pozna rokometna Evropa, zato pa je bilo srečanje zelo zanimivo. Že od vsega začetka so se Trboveljčani dobro upirali precej utrujenim in brezvoljnim Celjanom. Po odmoru seje celjski trener Šojat upravičeno spraševal, če so Omnikomovci povsem znoreli. Trboveljčani so se tako z lepo predstavo poslovili od svoje publike, ki bo prišla na svoj račun znova jeseni.
Lepa zmaga
Radečepapir - Celje 29:26(14:11)
Radeče, športna dvorana, gledalcev 100, sodnika Krajnc in Wutej (Mb).
Radečepapir: Mitič, Belak, Potočnik 7, Mervič
1,	Rizmal 8, Rus 1, D.Kolander 5, T.Kolander
2,	Mlakar 1, Sotlar 4, Planinc.
Celje:	Sikovšek 1,
Buhanec 1, Cvetko 2, Pajovič 9, Završnik, Šantl
3,	Čajavec 1, Bon 6, Hoenigmann, Bilbija 1, Podpečan 2, Potočnik.
V zaostali tekmi zadnjega kola druge državne lige vzhod so igralci iz Radeč povsem nadigrali ekipo Celja. V zelo fer in hitri igri so domači razbili obrambo Celja in dosegli presenetljivo veliko zadetkov. Tokrat ni bilo slabih igralcev, še posebej velja pohvaliti Jureta Rizmala. Sodnika sta zelo dobro vodila tekmo.
F.K.
Pričakovan
poraz
Zagorje - Izola 16:26 (4:13)
Zagorje, igrišče Partizana, gledalcev 100, sodnika T. in G. Pajič (oba Krško ).
Zagorje: Žerko, Bolte 9, Klopčič 1, Sedej, Čibej, Smole, Bebar, Zupančič, Mežnar, Poglajen 6, Remic, Peško,
Izola:	Zalovič,
B.Lakošeljac	4,
P.Lakošeljac 4, Hodžič. Tičič 3, Glede 1, Matahlija 4, Radojkovič 3, Markulič, Smitran, Vidmar7, Jerman.
Zagorjanke so v uvodnem spomladanskem nastopu po pričakovanju klonile v tekmi z vodilno ekipo. Gostje.so že v začetku tekme povedle s 5:0, prednost pa do odmora povišale nadevet zadetkov. V nadaljevanju so domačinke nudile boljši odpor, razliko znižale že na šest, na koncu pa izgubile za deset golov. V vrsti trenerja Ota Pavlina velja pohvaliti Marjano Bolte in Jasno Poglajen, ki sta
dosegli kar 15 od 16 zadetkov svoje ekipe, z izvrstnimi obrambami in tremi ubranjenimi sedemmetrovkami pa seje izkazala tudi vratarka Maja Žerko.
S.F.
Karate
Trboveljčani
solidni
Kranj - Karateisti Tike so bili minulo soboto ponovno uspešni. Nastopili so na državnem članskem prvenstvu v Kranju, ki se ga je udeležilo 111 tekmovalcev iz 19 karate klubov.
V kalah so za Trboveljčane nastopili Borut Markošek. Nečko Hozanovič in Alja Porger. Najlepšo uvrstitev je dosegel Borut Markošek, kateremu so sodniki v finalu za izvedbo vaje dosodili 24,4 točke, kar je zadostovalo za zelo solidno peto mesto. Njegov zaostanek je bil le štiri desetinke točke za zmagovalcem. Nečko Hozanovič je bil deseti. V
ženski konkurenci je Alja Perger osvojila sedmo mesto, kar je bilo med rutiniranimi članicami več, kot so od nje pričakovali.
V športnih borbah v absolutni kategoriji sta za Tiko nastopila le Borut Markošek in Damir Vučilovski. V prvem kolu sta bila oba uspešna, v drugem kolu pa sta borbi izgubila. Vodja tekmovalcev Tike Bogdan Simerl je po tekmi dejal, da zaslužijo pohvale vsi štirje tekmovalci, ki so svoje nastope opravili zelo dobro. Pohvalo zasluži tudi KK Kranj, ki je tekmo izvedel brezhibno, kot tudi sodniki, ki so svoje delo opravili dokaj solidno.
F.G.
Tenis
Masters
favoritom
Litija - V teniškem cenim AS so se pretekli vikend pomerili udeleženci teniškega turnirja za najmlajše kategorije pod pokroviteljstvom
NOGOMET
Mladinci: Zagorje -Komenda 0:0 (l.liga), Rudar - Ježica 0:0 (2.liga).
Kadeti:	Ježica -
Zagorje 4:2, Zagorje -Ilirija 5:2, Rudar -Napredek Domžale 3:0 (l.liga)
St.dečki: Lilija-Krka Novoterm 2:0, Papir-ničar - Mons Claudius 2:1 (l.liga), Zagorje -Termit Moravče 11:1, Ježica - Rudar 4:1 (2.liga), Kisovec-Tabor Arne 2:2.
ML dečki: AMC Cosmos - Rudar 2:1, Papirničar - Ljubno 9:0 (l.liga), Ježica - Litija
3:2, Ilirija - Zagorje 0:10, Kisovec - Medvode 0:4.
ROKOMET
IO. turnir zasavske lige
-	mlajši dečki: Letnik 1980: ZRC Rudar - Gorenje 14:13, Sevnica - Gorenje 19:15. Vrstni red: l.Sevnica 18, 2. Pivovarna Laško 14, 3. Gorenje 10,4. ZRC Rudar 10, 5. Dol TKI Hrastnik 6. 6. Loka 4, 7. Goldstar 2.
Letnik 1981: Gorenje -Sevnica 22:16, ZRC Rudar
-	Gorenje 31:16, ZRC Rudar - Sevnica 24:16. Vrstni red: 1. ZRC Rudar 20. 2. Pivovarna Laško 10, 3. Gorenje 4, 4. Sevnica 2.
Slovenska kadetska liga:
Omnikom Rudar - Dol TKI Hrastnik 27:9 (13:2), Goldstar - Brežice 32:12.
KOŠARKA
Pionirski festival - ml. dečki: Zagorje - Hrastnik 51:36, Trbovlje - Litija 27:61 vrstni red: L Litija 8, 2. Trbovlje 8, 3. Zagorje 2, 4. Hrastnik 0 točk; - ml. deklice:	Gabrovka
Trbovlje 46:33; - st. dečki: Trbovlje - Laško 71:48.
4. zasavski turnir -Zagorje: Litija - Laško 13:42, Trbovlje - Zagorje 12:35. Za 3. mesto: Trbovlje - Litija 40:7, za L mesto: Zagorje - Laško 44:28.
TENIS
Masters turnirja Sola -Litija: deklice polfinale:
Ana Škafar (U) - Alja Park (Rogaška Slatina) 6:0, 6:0, Nadja Škafar (U) - Nina Janžekovič 1:6,1:6: Finale: A. Škafar - Janžekovič 3:6, 5:7, Dečki do 16 let polfinale: Ogrinc (Domžale) -Schlamberger (Olimpija) 5:7,4:6, Brezgar (Tabre) -Zorman (Slovan) 2:6, 2:6, Finale Schlamberger -Zorman 2:6,6:4,6:4, Dečki do 14 let polfinale: Ogrinc (Domžale) - Žigman (Ptuj) 6:0, 6:2, Sitar (Kamnik) -Bovhan (Rudar) 1:6, 4:6 Finale Ogrinc-Bovhan6:l, 6:2.
STRELJANJE
Državno prvenstvo:
člani puška ekipno: 1. Olimpija, 2. A. Hohkraut Trbovlje, 3. Brest, 21. Rtidnik Hrastnik, 22. Steklar Hrastnik.
Posamično: L Rajmond Debevc (Olimpija), 2. Sašo Korbar (AH), 15. M.
B.K.

■«v:-:;:-:-:-:-:-::-:-:-:-:-:-:-:-::-:::-:
»»^«•x^x-x-x-x-x-x-xw:-:-:-:-:-:-
Naj nogometaš
Zasavc in l'ortess Trbovlje še naprej izbirata naj nogometaša Zasavja. Tokrat sta bila najboljša Džcnan Zaimovič in Jože Kern. Holešek je z novim golom prevzel vodstvo na listi strelcev.
Ocene - 21. kolo:
Zagorje: 5 Kern, 3 Razboršek, 1 Borštnar;
Rudar: 5 Zaimovič, 3 Rižner, 1 Sotenšek.
Skupno: 46 Sotenšek,43 Žibret, 34 Rižner, 23 RclruSič, Zaimovič inBorštnar, 21 Holešek, 19Kic, 15 Florjnac, 13 Grčar in Kern, 12 Herman in Borštnar, 11 Brečko, 9 Povšnar, 8 Štok, 7 F. Kranjc in Hace, 6 Žlak, Jesih, Kurež in J. Krajnc, 5 Tomše in Razboršek, 4 A. Ranzinger in Haralovič, 3 Breznikar, 2 Buovski.Smajlovič, 1 G. Ranzingerin Mudrinič.
Strelci: 13 Holešek (Z), 12 Barbek (L), 11 Sotenšek (RT), 9 Agalič (SK), 7 Petrušič (Z) in Kačičnik (PR), 6 Poglajen (L), 5 Kirbiš (PR), Mele (L) in Žibret (Z); 4 Drobne (PR), 3 Buovski (Z), Breznikar, Jesih in Žlak (vsi RT), Kovač, Račič (SK); itn.
&
PORTESS d.o.o. Trbovlje
pivovarne Union za pokal Sola v mastersu. Na zaključni turnir seje uvrstilo 16 najboljših po posameznih kategorijah, ki so si točke nabirali na treh predhodnih turnirjih. Vsi nastopajoči, na štirih turnirjih j ih je bilo preko 300, so bili zelo zadovoljni, saj podobnih turnirjev po Sloveniji za najmljajše primanjkuje, kar kaže tudi udeležba iz skoraj cele Slovenije. Zanimiveje bilo tudi mnenje nekaterih staršev otrok, ki pravijo, da vsa potovanja, treninge, trenerja in igrišče plačujejo sami, da klub. katerikoli že je, nima sredstev za finaciranje mlajših kategorij. Vsekakor nič kaj vzpodbudno za slovenski tenis.
S.K.
Streljanje
Korbar
odličen
Turnišče - Na 3. državnem prvenstvu z zračnim orožjem vTumišču so zelo uspešno nastopili tudi strelci iz Zasavja. V
Strakušek, 20.0. Strakušek, 53. Javorič (vsi AH), 53. Perko (Steklar),58. Cvetko (Rudnik), 73. Pograjc (Kisovec), 77. Hrnčič (Rudnik), 81. Mohorko (Steklar), 93. Lisec (Rudnik).
Mladinci ekipno: 1. Domžale, 2. Olimpija -Ljubljana, 3. A. Hohkraut. Posamično:	1. Kovič
(Domžale), 5.0. Strakušek. 7. Javorič in 42. Hauptman (vsi AH), 30. Zorec (STT).
Mladinke posamezno: 1. Beslič (Ježica), 12. Jurič (AH).
Članice posamezno: 1. Sladič (Proletar), 14. Jurič (AH), 20. Možgon (STT).
MALI NOGOMET
Lige Zagorja: l .liga(13. kolo): Malo po malo - Izlake 3:2, Trgovina Čop - Intera 2:1, Bistro Cerar- Merli 4:4, Škoti - Kotredež 8:3, ŠD Čolniše - Šentlambert 2:1,
paradni disciplini, streljanju s puško mednarodni program za člane, so trboveljski strelci dosegli izjemen uspeh v posamični in ekipni konkurenci. Med 25 ekipmi so strelci A. Hohkrauta iz Trbovelj v postavi Sašo Korbar, Martin in Oto Strakušek zasedli odlično 2. mesto in le moštvo Olimpije iz Ljubljane z Debevčevim izenačenim svetovnim rekordom je bilo ta dan pretrd oreh zanje. Podobna je bila razvrstitev v posamični konkurenci, kjer je Debevec suvereno zmagal pred Sašoin Korbarjem iz Trbovelj, ter Repičem iz Kamnika. S tem podvigom si je Sašo na široko odprl vrata reprezentance Slovenije za nastop na tekmi svetovnega pokala in svetovnega prvenstva v Milanu.
Omeniti velja tudi izvrsten uspeh mladink in mladincev Hohkrauta. ki so osvojili 3. mesto. Najboljši je bil Oto Strakušek. v ekipi pa sta bila še Uroš Javorič in Marino Hauptman. V posamični
ŠD Mlinše - Inženiring Sarbek 1:3.Trenutni vrstni red: 1. Inženiring Šarbek 25, 2. Izlake I. 20, 3. Malo po malo - Dimnikarstvo A. Lepoša 19, 4. Škoti 16, 5. Bistro Cerar 16. itd. Naj strelec: 23 Pišek (Izlake).
2.	liga (13.kolo): Tapi-Jastrebi 1:1, ŠD Prapreče -Zlatorogi 3:0. Antimon -Buldožer 2:1, Varnost - ŠD MlinšcII.4:1. Jazbeci- Vcsn 3:3, Izlake II. - Topličani Veterani 5:0. Trenutni vrstni red: 1. TE-VE Varnost 19,2. Buldožer 18, 3.Jastrebi 18,4. Tapi 17,5. Antimon - Biljard Bar 14. Naj strelec: 17 Kočnar (Prapreče).
3.	liga (15. kolo): Tirna-Gami Hotel 1:1, Siporex -Bistro Tina 0:6, Š D Prapreče II. - Podkum H. 2:2. AFŽ-Polje Svarog 0:13, Hors -Eti El. Element 3:1, Gostišče Maček - NLP Eurotrade 10:0, Behar -
razvrstitvi je bil O. Strakušek 5.. Javorič 7. in Hauptman 42. Z 12. mestom pri mladinskah in 14. med članicami je uspešno zaključila nastop strelcev A. Hohkrauta iz Trbovelj Gordana Jurič.
J.H.
Atletika
Novičke
Šentjakob - Okolica tovarne Belinka je bila prizorišče 10 km dolgega teka za člane in 1 km teka za vse pionirske skupine. Med člani nad 40 let je zmagal Milan Kirn iz Hrastnika, Lovro Petrin (Rudar) pa je bil v skupini članov 5. Pri mlajših pionirkah je zmagala Aleksandra Tomovič, Boštjan Košec pa je bil 3. pri pionirjih.
Ljubljana je gostila tekače tudi na Vivicita teku. ki se po evropskih mestih organizira istočasno. Na 3 km dolgi progi sla v moški in ženski konkurenci zmagala Lovro Petrin in Aleksandra Tomovič, Boštjan Košec je bil 3. pri
Izlake Veterani 13:8. Trenutni vrstni red: 1. Behar 30. 2. Tirna 24, 3. Hors 22, 4. Polje Svarog 22. 5. Bistro Tirna 17 točk. Naj strelec: 37 Fazlič (Behar).
ŠAH
Hitropotezni turnir -april - Zagorje: 1. Kotnik (Trbovlje) 14.5, 2. Kranjc 13.5, 3. Hribovšek 11.5,4, Bajda (vsi Zagorje) 11. 5. Novak (Rudar) 11. 6. Gračner 9. 7. Grčar 8.5. 8. Regancin 8, 9. Pavlin 7.5. 10. Goršek 7.5 točk.
Zasavsko šahovsko prvenstvo (8. kolo): 1. Skobe - Kranjc ml. 1:0, Zalokar - Tomažič 0:1, Bajda - Kuzmič remi. Kranjc st. - Kolar 1 :(). Anžur Domen - Kotnik 0:1, Ivšek - Goršek 1:0, Borčilo -Novak 0:1. Zdole -Bajraktarevič 0:1, Zaletel -Dušak 0:1, Anžur renda -
pionirjih. 6. je bil Jure Berčon. Pavle Kreže pa je bil 9. pri članih.
Osmanovič 0:1. Vrstni red: 1. Skobe 7, 2. Zalokar 5.5. 3. Kuzmič 5.5,4. Bajda 5.5.5.,6.,7. Kranjc st.. Kolnik, Tomažič 5. 8..9. Kranjc ml., Ivšek 4.5 točke.
Hitropotezni turnir-april-Trbovlje: Skupina A - Bajda 9. 2. Kuzmič 7.5.3. Skobe 6.5,4.,5.,6. Kotnik. Ivšek, Jurič 6,7. Kranjc st 4.5, 8. Gala 4. točke. Skupina B: Rupnik 8.5, 2. Jerman 7.5. 3. Berčon 7, 4..5. Kastelic. Hvala 5.5.6.,7. Dušak. Crnomarkovič 5, 8. Benko 4.5 točke.
Turn ir šahovske šole (3.kolo): Hajrudin -Goršek 0:1. Zdole -Glavač 0:1, Anžur -Dušak 0:1. Trebcžnik -R. Anžur 0:1, Vene -Bekavs 1:0, Nikolič -LogarO: 1, Vozelj - Bunta 1:0.
Alpinistične
novičke
Osp - Dušan Košir, član AO PD Trbovlje je s soplezalcem Jožetom Razpotnikom z Dola pri Hrastniku plezal v Ospu. Najprej sta preplezala smer Internacionala, ki sta jo nekaj dni kasneje preplezala tudi Trboveljčana Bogdan Pfeifer in Miha Golob, nato pa še smeri Žaga in Pero z varianto Za gaj bo pira. Nekaj dni kasneje sta skupaj preplezala še smer Starà.
T.L.
/
P.K.
S«
Kdorkoli je začutil toplino ob prelivanju glasov, vpijal vase široko paleto zvokov, našel v sebi pevski dar in zmožnost dati v pesem svoje srce, se je pretekli petek vključil v največji hrastniški zbor, ki je v prešernem razpoloženju zaključil prijeten pevski večer v hrastniškem delavskem domu. Pela pa je vsa dvorana. Obiskovalci na čelu s predsednikom Kučanom in ministrom Pelhanom so tako izrekli MPZ Svobodi I najlepšo čestitko ob 70. rojstnem dnevu.
"Ne pojem dobro, zato bi vas prosil, da mi pomagate, ko bom igral," je dejal Miha Dovžan poslušalcem. "Pel bo tudi gospod predsednik," je nadaljeval priljubljeni citrar, "sije že odkašljal. Začnimo..." In ljudje so peli. Nežno valovanjeciter seje zlilo z melodijami narodnih pesmi. "Odlični ste," jih je pohvalil. Pohvalilje tudi slavljence, ki so izvedli program vdvch delih. Prvi je bil koncertni, posebno pa je navdušil drugi, kije šaljivo prikazal fantovščino. Manja Goleč je izbrala pesmi, ki so jih peli že pred vojno. Vandi Besednjak so zaupali sceno, režiral pa je Janko Kumlanc.
Žal na koncert niso prišli vsi, ki so želeli, saj so bi le karte razprodane teden dni prej. Zborovodja Vanjo Tomc je dejal, da bodo koncert ponovili najkasneje jeseni. "Še boljši bo, saj težimo k temu, da bo zbor vse bolj kakovosten." Dejal je, dabo kmalu v prodaji tudi videokaseta tega večera. Poleg predsednika države, ki je bil slavnostni govornik, ministra za kulturo in drugih častnih gostov, so pevcem in organizatorjem čestitali še predstavniki številnih pevskih zborov iz Zasavja. Predsednik ZKO Hrastnik Drago Kopušar pa je še posebej čestital prejemnikom Gallusove značke. Bronaste značke so prejeli: Ciril Leskovšek, Iztok Leskovšek, Bojan Pevec, Roman Zaletel, Slavko Zupančič, srebrni pa Štefan Kajič in Albert Kapelari.
Fanči Moljk
deset odstotkov ljudi poslužuje kulturnih dobrin. Pri nas je samo pevcev sto tisoč, kar pomeni pet odstotkov ljudi, ki se aktivno ukvarjajos kulturno dejavnostjo. Na to smo lahko ponosni inzato je treba kulturo podpirati."
Sergij Pelhan: "Obletnica je veličastna, saj kaže, da hrastniški ljudje niso živeli le za materialno preživetje, ampak tudi za duhovno rast. Ker te dni pripravljamo
1. svetovni vojni je sledil pevski zbor Sloga. 11. maj 1924 paje rojstni dan moškega pevskega zbora Svoboda I. Njegov prvi zborovodja je bil Alojz Podlogar, trgovski poslovodja, ki je ves prosti čas posvetil glasbi. Niti takrat, ko je leta 1935 po manifestativnem zletu Svobod v Celju oblast Svobode razpustila, pevci niso odnehali. Pod imenom Vzajemnost so še naprej gojili ljudsko in delavsko pesem. Med II. svetovno vojno so se zagrnili v kulturni molk. po vojni pa so prepevali s še večjim veseljem. Zaradi bolezni je moral Alojz Podlogar po tridesetih letih prenehati. Nadomestil gaje Viktor Malovrh in zbor je leta 1955 zmagal na tekmovanju rudarskih pevskih zborov v Velenju.
Bogata tradicija
V začetku tega stoletja je bil ustanovljen mladinski zbor, prvi te vrste v Zasavju. Sledil je pevski zbor pri narodni čitalnici. Jeseni leta 1912 so na pobudo naprednega Hrastničana Karla Malovrha ustanovili moški zbor. Po
Po smrti pevovodje leta 1975 je zbor zašel v krizo. Starejši pevci so se priključili zboru Društva upokojencev, mladih ni bilo. Mrzlično so iskali novega pevovodjo. Za kratek čas je zbor prevzela Milena Slokan, nato Adolf Dragar. Leta 1981 so maloštevilni člani navdušili mlade in našli novega pevovodjo Viljema Alta. Od leta 1987 je zbor vodil Melhior Herzog, septembra 1992 gaje prevzel sedanji pevovodja profesor glasbe Vanjo Tomc.
Zvone Biderman, ki je postal član leta 1950, je pisec kronike zbora. V sedemdesetih letih je v zboru pelo več kot 220 Hrastničanov. Najbolj hudo je bilo, kadar so peli članom v zadnje slovo. Do leta 1978 sojih izgubili kar dvajset. Taborja pevskih zborov v Šentvidu seje zbor udeležil prvič leta 1971. Vsako leto pripravijo samostojni koncert, sodelujejo z dragimi zbori iz Zasavja in s petjem počastijo pomembnejše praznike in obletnice. Pevci MPZ Svobode I. so veseljaki. V Zasavju jih poznajo tudi po organizaciji pustovanja. Plakatov jim ni treba razobešati, ker je dvorana že vnaprej razprodana. Dobro se razumejo. Spoštujejo pevovodjo, četudi je najmlajši od vseh. Zavedajo se, daje imela starejša generacija ugled in daje bilo njihovo petje ubrano. Želijo doseči spet tisti vrh, ki so ga imeli njihovi predhodniki. Z zagnanostjo jim bo to tudi uspelo.
Manja Goleč (povzeto po brošuri Pesem -dih duše, 1994, uredila Manja Goleč, imena pevcev zbral Zvone Biderman, grafično oblikovanje Vanda Besednjak)




min:

III!!!:
s
Hrastnik
Višji letniki GŠ so obisk predstave v Cankarjevem domu v sredo, 6. aprila.povezali zobiskom GŠ v Radovljici. Ogledali so si tudi blejski grad. Vodili so jih Erika Fele ter Dejan in Elza Jakšič.
Muzikaviva, glasbena delavnica klasične, jazz, zabavne in narodno zabavne glasbe iz Ljubljane, se je 8. aprila predstavila v prostorih OŠ na Dolu. Seznanili so jih s harmoniko, syntesizerjem, klavirjem, flavto, citrami in kitaro. Vpis in prijave zbirajo skozi vse leto.
Instrumenatlna glasbena revija zasavskih glasbenih šol -že dvajseta po vrsti, je bila 12. aprila v DD. Pokrovitelj kulturnega večera je bila Steklarna Hrastnik.
F.M.
Trbovlje
Samostojna razstava del slikarja Ervina Matešiča, člana Relika, je bila odprta 1. aprila v razstavnih prostorih hotela Ajda vMoravskih Toplicah. Za razstavo je avtor pripravil 25 del z raznimi motivi iz zasavske krajine. Pri otvoritvi je sodeloval ansambel VIS DU Trbovlje. Razstava bo odprta tri tedne.
V	domu Svoboda v Trbovljah je 9. aprila nastopila gledališča skupina Prosvetnega društva Dobrač iz avstrijske Koroške. Na vabilo domačega gledališča so se gostje predstavili z delom Frana Milčinskega - Butalci, čuvaji svetega zaklada.
V	športni dvorani OŠ Trbovlje
je bil 8. aprila dobrodelni koncert. Organiziralo ga je Društvo za pomoč duševno prizadetim osebam pod geslom Odprite srce. Na koncertu so nastopili Alfi N ipič in njegovi muzikanti. Tatjana Dremelj, Niko Zajc z ansamblom in Plesna šola Kazina iz Ljubljane.
Pesnik Uroš Zupan, iz
Trbovelj, je bil pred kratkim v ZDA. Gostoval je na univerzi Tennessee v mestu Chatanooga. V tem času je pri reviji Poctry
Miscellany s sodelovanjem njegovih ameriških prijateljev izšla pesniška zbirka z naslovom Psalms. V knjižici je objavlejna tudi kratka notica o avtorju, ki jo je napisal pesnik Tomaž Šalamun.
T.L.
Zagorje
V	izredni gledališki predstavi
je 12. aprila v DD nastopilo gledališče Dom španskih borcev s komedijo Mož. moje žene. Igrala sta Ivo Ban in Iztok Valič. Avtor delaje Miro Gavran.
D.H.
Čemšenik
Kulturno prosvetno društvo Mlinše je popestrilo nedeljski popoldan 10. aprila Čcmšeničanom z Jurčičevo komedijo Domen.
Prosvetno društvo Čemšenik je imelo 8. aprila redno letno konferenco, na kateri so pregledal i delo v preteklem letu in sc dogovorili o dejavnosti v prihodnje. Predsednik PD Čemšenik Mitja Drobež jc povedal, da v društvu ne pripravljajo nič novega, tečejo le že utečene aktivnosti.
T.S.
Litija
Desetletnico MePZ Zvon iz Šmartnega pri Litiji so pevci s prazničnim koncertom proslavili 8. aprila v šmarskem kulturnem domu. Pevsko društvo Zvon ima že 104 letno tradicijo. Pred desetimi leti seje ponovno organiziral kot mešani pevski zbori Zbor vodi Marjanca Vidje. Na koncertu je kot gostja nastopila pianistka Andreja Palalinus, kijedel skladb zaigrala.samostojno, del pa skupaj z mentorico Selmo Gradišek.
Mala in velika luna. gledališka igra za najmlajše, ki jo igra Mladinsko gledališče Svoboda iz Trbovelj, je 6. aprila razveselila otroke v litijski dvorani na Stavbah.
V	okviru prireditev Slava Valvasorja kranjskega se jc 7. aprila na gradu Bogenšperk
predstavil hornist Boštjan Lipovšek. Koncert je bil razdeljen na dva dela. V prvem je nastopal Boštjan Lipovšek solo s klavirsko
spremljavo, v drugem delu pa so mu kot kvartet priskočili na pomoč še njegovi prijatelji.
J.K.
ZABEUnO
Prebujenje Cvete Zalokar Oražem in Vere Terstenjak
Čeprav pesniške zbirke, kijih spremlja bogata slikovna podoba, na slovenskem knjižnem trgu niso redkost, je knjiga Prebujenje -awaking domžalskih pesnic Cvete Zalokar Oražem in akademske slikarke Vere Terstenjak, paša za uho in oko. Knjigo sta predstavili 8. aprila v litijski knjižnici. Na večeru, ki ga je povezovala Joža Konjar skupaj z recitatorjema Markom Djukičem. Rokom Tomšičem in glasbenikom Evgenom Malisom, sta se ustvarjalki odprli tudi občinstvu. Zbirka je plod njunega sodelovanja oziroma podobnega razmišljanja, dojemanja sveta in čustvovanja, ki ga ena izraža v pesmih, druga v slikah. Velik vpliv na nastanek zbirke je imelo tudi spoznanje o večnosti človeka in kozmični energiji, ki nas lahko približa neskončnosti slutenega s pomočjo reikija. ki ga obe dobro obvladata.
J.K.
Trbovlje: 19. aprila ob 10. in 13. uri bosta v DD dve predstavi za osnovnošolski abonma gledališke skupine Mojc gledališče i/. Kulturnega doma španskih borcev Rogovilež avtorja Otler Fried Preusslerja. Gostovanje organizira ZKO Trbovlje.
RAZSTAVE
otvoritev razstave Krajinski poudarki s podnaslovom Cerkev kot motiv v slikarstvu.
Trbovlje: V muli galeriji Knjižnice Toneta Seliškaija je do 30. aprila na ogled razstava slikarke Ivanke Uršič.
Trbovlje: Slikar Vinko Hrovatič samostojno razstavlja v prostorih podjetja RSH.
Trbovlje: Slikarja Tomislav Hutar in Silvo Lipičnik sta v poslovnih prostorih Razvojnega inženiringa v Dolnjem Lazniku pripravila samostojno razstavo del. Na ogled bo do konca aprila.
Trbovlje: 21. aprila ob 18. uri bodo v DD odprli razstavo del slikarke Erne Ferjanič -Fric iz Rogaške Slatine. Razstava bo odprta do 5. maja vsak dan od 16. do 19. ure.
Zagorje: 22. aprila bo v DD
KONCERTI
Trbovlje: 15. aprila ob 19.30 bo v poročni dvorani gradiča Trbovlje koncertni večer s citrami. Nastopila bo Katarina Guzej.

Vsi poznamo prijetno žival, pando. Tista Panda, pisana z veliko, pa je skupina, ki deluje že od leta 1985. Že naslednje leto so zmagali na Pop delavnici s pesmijo Lino.
Takrat je pri njih še pela pevka Suzana Jeklic. Skupaj so posneli dve kaseti, pred dobrimi tremi leti je Suzano zamenjala druga Suzana -Werbole. Kako se je vklopila?
"Zelo težko je zamenjati nekoga, ki je bil pred tabo tako dober," je dejala na začetku, “nisem hotela “stopiti v njene čevlje", pač pa sem stvari že od vsega začetka počela na svoj način. Bilo je seveda težko, ampak zdaj je vse super (smeh)."
Dobrega pol leta kasneje je v skupini prišlo še do nekaterih sprememb, zdaj že skoraj tri leta delujejo v isti postavi. Panda je ena redkih slovenskih skupin, ki ima žensko vokalistko. Suzana pravi, da so obiskovalci do njihovih nastopov še bolj kritični, saj mora ob
dobrem petju poskrbeti tudi za svoj dober izgled. "Za obleke bi lahko zapravila celo premoženje, vendar so mi v veliko pomoč sorodniki, z eno izmed sorodnic celo kreirava obleke in ona mi jih tudi izdeluje."
Jeseni bo izšla njihova nova kaseta ter CD. Večino pesmi imajo že posnetih, vendarbodo počakali, saj upajo, da se bo katera izmed pesmi uvrstila na Pop delavnico ali na MMS. Kmalu bo tudi obletnica. Deset let delovanja. Načrti? "Andrej (Pompe, vodja skupine, op.p.), pa tudi ostali želimo izdati CD z naj večjimi uspešnicami. Ampak, vse lepo po vrsti." Seveda nisem zamudil priložnosti in vprašal, kaj so iriislili z besedilom - ...kako ga čutim, ko sem sama s seboj... Suzana seje prešerno nasmejala in odgovorila, daje to opis doživetja skoka s padalom. Vendar si lahko vsakdo misli svoje..Se strinjam. Panda sodi med boljše komercialne skupine v Sloveniji in tudi njihovi novi posnetki so dokaz, daje temu
tako.	TomažA. Štojs J
SEATLU (kom.), sre., čet. ob 19.	čet., pet. ob 19. uri.
uri KINOHRASTNIK	KINO DOL PRI HRASTNIKU
15. PETELINJI ROCK (ris ), pet ob 10. uri 15.-17. PRI ADAMSOVIH 2 (kom.), pet., ned. ob 17. uri. 15.-17.OČKA V KRILU (korn.), pet., ned. ob 19. uri, sob., ob 17. in 19. uri. 20.-22. PRŠUT (drama), sre..	!6 PETELIN" i>OCK (ris.) sob. ob 16. uri. 16. PRI ADAMSOVIH 2 (kom.), sob. ob 18. uri.
	KINO IZLAKE
	17. RED ROCK WEST (krim.), ned. ob 20.15. uri.
MONTK CARLU (kom.), tor. ob 17. in 19. uri. sre., čet., pet ob 17.
TRBOVLJE - DELAVSKI POM
15.-18. ROMANCA V SEATLU(kom.), pet., sob., ned., pon. ob 17. in 19. uri.
19.-22. NORA ZABAVA V
ZAGORJE - DELAVSKI DOM
15.-19. OČKA V KRILU
(kom.), pet., pon., tor. ob 19. uri. ned. ob 20. uri.
17 RED ROCK WEST
(krim.), ned. ob 18. uri.
20.-21. ROMANCA V
skupittìh ..............................
ne bo šlo. Miran oh pesmi. Bolj kot pelje nas v
“p
g lede na pevčeve spose
ploščo z naj
"tesali:::::
*|1II	uspešnem Bajag:nco!
*—1 1	1	1 -''uspešnicami. koncertu v Ljubljani m po
Že nekaj	skupini Lebrsol se nam poleti
{ nedelj /a-	obeta še en obmk skupme iz
po vršijo lahko e.\-Jugoslavije. Prihaja Parili na nacionalni TV valjak. ki bo svojo turnejo


je v ninni komičnih trenutkov	konnintičnn... komedija ni,	očeta)/. it>ro v Hlmu Philadelphia.	všeč. Sleepless in Seattle kot
bolj tnalo. Oni morajo pač	drama tudi ne, ah - ne vem. Meg	Na žalost se (še) ne morem	film sam po sebi ni preveč
misliti na prodajo kart in	Kyan je srčkana in precej dobro	prepričati, če je bila odločitev	briljanten. Ne bom ga
imajo /ato čisto vest.	igra. On (Tom Hanks) je malce hollywoodske "komisije" pobruha! samo zaradi kolikor
lire/ macho-šovinističnih	zmeden, revež. Dobra je tudi tista	upravičena, saj Philadelphije	toliko dobre igre Rvanove, saj
pretenzij bi lahko trdil, da je	ženska na radiu, ki privabi	(uradno) pri nas še ne moreš	sem Hanksa že videl v precej
Romanca v Seattlu izrazito	Hanksa na telefon. Najbolj pa je	videti. Neuradno ga najdete v	boljših izdajah,
ženski film. Ženski zato, ker	posrečen otrok/sin Torna Hanksa.	vseh bolje založenih videotekah.	Tommv
Tanja Ribič, vsem zelo poznana gledališka igralka (vsaj iz igre Klinika Tivoli), seje poskusila tudi kot povezovalka na prireditvi za izbor Viktorjev, ki jih vsako lelo izbira revijaStop.Moramo priznali, da je Tanja skupaj z Romanom Končarjem to prireditev izredno uspešno pripeljala do konca in ji tudi vodenje in ne samo igranje izredno leži. Mogoče pa bo zamenjala Mišo Molk.
Maja Mavec, "sveže pečena"
voditeljica oddaje Tok - Tok, ima veliko željo po letenju. Pa ne samo z letali, tudi s padalom si želi ieleti. Če bo zbrala dovolj poguma, seji bo lahko želja tudi uresničila.
Vas zanima, kako je dobila ime skupina Strmina in zakaj takšno ime? Odgovor je tu. "Takšno ime smo si izbrali zato, ker vsi radi smučamo, hodimo v hribe, naši kraji so bolj v hribih in vse tojc povezano s strmino. Pa to je tudi slovensko ime in ne vemo, zakaj bi si izbirali
angleška imena, če pa imamo toliko zanimivih slovenskih imen." Pa še prav imajo.
Orleki bodo izdali novo kaseto z naslovom Melodije smoga in premoga, naslovnico pa jim bo ustvaril akademski slikar in profesor umetnostne vzgoje Samo Siles iz Zagorja (dijaki Gimnazije in Ekonomske šole ga gotovo poznajo). Zanimivo je. daje to ena izmed redkih tako oblikovanih naslovnic. Pa saj so Orleki vedno
nekaj posebnega (seveda le v pozitivni luči, da ne bo slučajno kakšne zamere).
Vas zanima, katera pesem je najbolj všeč starima mačkoma llcnču in Toniotu? To je pesem Nosila je rdečo rožo, ki sta jo prepevala lani na Melodijah morja in sonca. Fanta sta priznala, da sta res romantika (tako kot seje go vorilo in se še vedno). Ja, romantiki so v teh prelepih spomladanskih dneh najbolj popularni.	S.G.
%
ili
\tjO
n i
g I I
il
Diskoteka Mesečina je edini prostor, kjer se lahko mladi in tudi malo starejši ob koncu tedna malo pozabavamo in pozabimo na vsakodnevne težave. Vendar je Mesečina delovala nekoliko pusto. Razen v pizzeriji ni bilo v njej nič takšnega, kar bi nam lahko padlo v oči ali pritegnili našo pozornost. In nadrejeni v Mesečini - Nataša Flere ter Romana in Dragan Božič so se
odločili, da bodo klub preuredili in pripravili nekaj posebnega za vse svoje obiskovalce. In res se je zgodilo.
V četrtek. 7. aprilu, so se v Mesečini zbrali najpomembnejši ljudje iz Zasavja, saj so se lega dne odprla vrata preurejene diskoteke, ki ima sedaj "v sebi" nekaj novosti. Najprej zavese v baročnem stilu. Poskrbeli so za udobnejše sedeže in stene, na katere se izredno radi naslanjamo mladi. Tudi mize so nekaj posebnega- imajo obliko limone. Tega dne niso potekali le prijetni, prijateljski pogovori med povabljenci, kajti v Mesečini so pripravili tudi kratek, a pester zabavni program. Za glasbo sta poskrbela Janez Bončina - Bene in Tomo Jurak, ki sta menila, da je Mesečina izredno lepo opremljen klub, ki pritegne pozornost še tako nečimernih obiskovalcev. V Sloveniji bi moralo biti več takšnih klubov. Z. modno revijo sta svoje izdelke prikazala butik Dominancc in modna kreatorka Vesna Škodnik, ki smo jo v Zasavcu že predstavili. Seveda ni manjkalo dobre hrane in pijače, ter plesa, za katerega je izbral glasbo Dl Dražen. V veselje vseh prisotnih so žrebali vstopnice, nagrade so bile res krasne. Od avto - radia do izleta v Gardaland...
Tudi lastnica Mesečine Nataša Flere je z novo podobo kluba zadovoljna, toda sklenila je. da bo vstop v klub dovoljen le osebam, ki so starejše od sedemnajst let, kar bo verjetno marsikaterega najstnika presenetilo. Klub je sedaj res lep in bilo bi škoda, da bi ga kateri izmed listih mladih, ki se .še ni srečal s kulturo, uničil v dveh vikendih.
Saša Grobljar
z



mmm
v.v.v
I
::::
«	^	. |	. Jt
JJ-i' M l r i M n
		
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
STANOVANJA IN PARCELE
PRODAM dvosobno stanovanje v centru Hrastnika. Možen ogled stanovanja po predhodnem dogovoru. Cena zelo ugodna, potrebno plačilo avansa. Tel.: 43-756 vsak dan od 10.
Standard Kitajcev
Kitajski delavec zasluži med 20 in 50 dolarji na mesec. Če zasluži 30 dolarjev, plača tri dolarje za stanovanje in elektriko, s preostalim denarjem preživlja družino. Plačo drugega zakonca naložijo na hranilno knjižico ali pa zanjo kupujejo predmete kot so kolo, televizor, videorekorder in podobno.
Vsakemu Kitajcu so zagotovljeni štirje kvadratni metri stanovanjske površine. Povprečna kitajska družina, ki jo sestavjajo starši, mladi starši in en otrok, ima na voljo stanovanje z. okoli dvajsetimi kvadratnimi metri; dve sobi in toaletni prostor. Eno sobo uporabljajo mladi starši, drugo stari starši, ki imajo po kitajski navadi pri sebi še vnučka. Omar na primer Kifajci sploh ne poznajo. Zjutraj najprej sestavijo posteljo, na njeno mesto postavijo zložljivo mizo in stol.
Dvorišča med hišicami so polna koles, drv in premoga. Vmes so postavljena ognjišča, kjer pripravljajo kosila. Do gmotnih vrednot bivalnega okolja so kazali popolno brezbrižnost. V začetku mi je bilo nerodno potikati se po njihovemu okolju, prebivalci pa so bili zelo prijazni. Na teh zaprašenih dvoriščih so bili stanovalci lepo in čisto oblečeni, posebej ženske. Mačke in pse je strogo prepovedano gojiti.
Posebej lepo so oblečeni otroci. Do četrtega leta starosti nosijo preklane hlačke. Mladeniči se lahko poročijo s 25. leti. mladenke z 21. leti. Imajo lahko le enega otroka. Nato se sterilizirajo. Država je zelo stroga, kar zadeva otroke. Če se že zgodi rojstvo drugega otroka, plačajo Kitajci zanj visoko takso (6000 dolarjev). Po šestem letu država otroka odvzame in ga pošlje na podeželje. V Peking se vrne
UGODNO PRODAM v Čečah pašnik vel. 4103 m2 in garažo s parcelo, garaža 21 m2, parcela 108 m2. Cena po dogovoru. Tel.: 44-458.
ODDAMO v najem poslovni prostor cca. 70 m2 v središču Trbovelj. Tel.: 26-097 ali 24-859.
AVTOMOBILI IN DELI
do 14. ure.
PRODAM zidano garažo v Trbovljah. Tel.: 27-267.
PRODAM dve parceli po 1500 m2 in parcelo 400 m2 v Strahovljah (pod Marcio). Tel.: 061/13-19-166 int. 234 (dopoldan, ali Metka Veteršek, Orehovica 8, Izlake.
za brezplačni mali oglas
Tekit: .
g .............
g
5; Moj naslov:
UGODNOPRODAM Audi.letnik 88. Tel.: 6l-775.
ZADELE PRODA M Zastavo 101. vozno, registrirano do junija-. Cena po dogovoru, tel.: 71-820.
PRODAM ali MENJAM Gol f JxD letnik 87, bele barve (menjam za Fiat Uno letnik 89-90). Tel.: 21-613.
PRODAM Golf. letnik 81, registriran do 9/94 z dodatno opremo. Tel.: 61-351 od 10. do 12. ure.
PRODAM Zastavo 101-1300 cm3. letnik 1979. karambolirano. Tel.: 73-615.
OSTALO
PRODAM malo rabljen kombinirani voziček, nevtralno terkiznih barv (nepremočljivo blago) z vijoličastim ogrodjem, tel.: 41-163.
KUPIM lepo ohranjeno brako ali Adria prikolico (za katero ni potrebna registracija). Tel.: 41-960.
PRODAM lepo ohranjen otroški voziček - marcia. Tel.: 64-431.
PRODAM karto za premog 3.600
kg. tel.: 24-965.
PRODAM karto za premog 5.400 kg (velenjsko). Tel.: 24-965.
PRODAM aluminikista platišča 15 col. Tel.: 73-615.	*
PRODAM smrekovo stensko oblogo. Cena 560 SIT/m2. Tel.: 063/ 725-066.
UGODNO PRODAM PC - AT 286 računalnik, tiskalnik malo rabljeno in italijansko gorsko kolo. Tel.: 21-247.
PRODAM mlado kravo tik pred telitvijo in 80 vreč hlevita. Tel.: 061/ 873-032.
PRODAM škotske ovčarke, čistokrvne, brez rodovnika. Tel.: 63-485
PRODAM športni voziček Chicco marcia, lepo ohranjen. Tel.: 62-563.
PRODAM gorsko kolo Uniš: 18 prestav, staro eno leto in pol. Cena 200 DEM. Tel.: 24-283.
KUPIM rabljen kotel za žganjekuho 60 ali 80 1. Tel.: 21-613.
PRODAM motorno kosilnico IMT, je lahka kot motokultivator. tel.: 21-613.
PRODAM otroški stol - Brevi, zelo malo rabljen, tel.: 21-613.
___ INŠTRUKCIJE

INŠTRUKCUE iz matematike, osnove elektrotehnike itd. ob sobotah in nedeljah. Tel.: 23-519.
Stanovanjski blok, na katerem so si stanovalci skoraj vse balkone zasteklili in s tem pridobili nekaj dragocenih kvadratnih metrov površine.
šele po izučitvi in ko dobi delo. Narodnostne manjšine in družine, katerih prvi otrok je invalid, imajo lahko več otrok.
Kitajska je pred nekaj leti sprostila privatno iniciativo. Nastal je velik razkorak med običajnimi državljani in novimi kapitalisti. Kitajci še vedno občudujejo nekdanjega voditelja in ustanovitelja kitajske republike Mao ce Tunga. katerega kip se sveti na večjih trgih v Pekingu. Kitajska v gospodarstvu hitro napreduje. V bodočnosti bo verjetno postala največja gospodarska sila na svetu.
Marjan Skok
JJ

Komisija za odlikovanja Občine Zagorje ob Savi objavlja na podlagi 9. člena odloka o priznanjih občine Zagorje ob Savi (Ur. vestnik Zasavja št. 18/92) in 7. člena Poslovnika o delu komisije
JAVNI RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ZAGORJE o/S
I.
Priznanja občine Zagorje ob Savi so:
-	naziv častni občan občine Zagorje ob Savi
-	zlata plaketa občine Zagorje ob Savi
-	srebrna plaketa občine Zagorje ob Savi.
II.
Priznanja občine Zagorje ob Savi se podeljujejo posameznikom, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom, ki so s svojim delom pomembno prispevali k razvoju in ugledu občine Zagorje ob Savi.
III.
Predlog mora vsebovati:
-	naslov predlagatelja
-	naslov predlaganca
-	vrsta priznanja
-	utemeljitev predloga
-	datum in podpis predlagatelja.
IV.
Predloge pošljite komisiji za odlikovanja občine Zagorje ob Savi, C. 9. avgusta 5, najkasneje do 15. maja 1994.
Predsednik komisije za odlikovanja: Leopold DROBNE, l.r.
DIPLOMIRANI | EKONOMISTI i
ČE STE USTVARJALNI, IMATE RADI IZZIV IN VAS ZANIMA DELO NA PODROČJU EKONOMSKEGA SVETOVANJA,
POSTANITE NAŠ SODELAVEC.
SVOJO PRIHODNOST LAHKO URESNIČITE Z NAMI.
Pokličite nas!
Dogovorili se bomo o nadaljnem sodelovanju. Možnost stalne zaposlitve.
ORIA d.o.o., tel.: 0601/64 477
SwsSSSSSSÌ:«™^
1
SSSJSHSRJfiSSWwgoSH
ZPS STROJNA TOVARNA TRBOVLJE,
Vodenska c. 49, Trbovlje
Sindikat podjetja STROJEGRADNJA d.d. Trbovlje daje v najem
počitniški dom
STT LONTOVŽ.
Vsi zainteresirani kandidati naj pošljejo svoje prijave do 22.4.1994 na naslov:
SINDIKAT PODJETJA STROJEGRADNJA d.d. Trbovlje, Vodenska cesta 49.
Vsi prijavljeni kandidati bodo povabljeni na razgovor.
CENTER ZA SOCIALNO DELO
ZAGORJE o/S
obvešča občane, da so uradne ure od 18.4.1994 dalje v: PONEDELJEK:
od 8.00 do 10.00; 10.30 do 12.00; 13.00 do 14.30. ure SREDA:
od 8.00 do 10.00; 10.30 do 12.00; 13.00 do 16.30. ure PETEK:
od 8.00 do 10.00; 10.30 do 12.30. ure
V obdobju julij - avgust se delovni čas in uradne ure premaknejo za eno uro nazaj, tako da trajajo:
PONEDELJEK do 13.30. ure SREDA do 15.30. ure PETEK do 11.30. ure.
1
r/'YjAV'(
-l—J d.fl.o. V
'i
d.o.o. VJ'
podjetje za zdožništvo. marketing in trgovino
Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje o/S tel-. 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
za območje r°daialCe ZAGORJA
........A "KA
mA
llm

Dodatne informacije po telefonu.
								m				Z' DEL SKELETA	J 3			
RUDI Šeligo			HIPNOZI PODOBNO STANJE	DRAGO KRALJ			PEVCEV	RADO LIKON			KAUJ		VOJKO DULETIČ			PREBIVALEC RAČ
											PASMA, PLEME					
METRIČNI POUDAREK				VOJAŠKA FORMACUA				TOVARNA V CELJU					SKANDI- NAVSKI DROBIŽ			
VRSTA IGLAVCA				JAPONSKI REŽISER (YASUIRO)				SREDSTVO ZA VZHAJANJE TESTA					ENA IN ENA			
													ZU DUH PRI PERZUCIH			
RIMSKA BOGINJA JEZE				PEVEC CUCKER				ŽEPNA DRŽAVA V PIRENEJIH	PRITOK DOBAVE V AVSTRIJI	SL VIOU-NISTKA (JELKA)						
										KLAUS TENNSTEDT						
PAUL N	EWMAN			TABELA								DOMAČA PERNATA ŽIVAL				
SL. ROKOPISNI LIST UUBUANSKIH OSMOŠOLCEV 1854/55				STARA MAŽA ZA REVMO												
												KRAVJI GLAS				
ROJSTNI KRAJ IVANA TAVČARJA											POUTIK POTRČ					
											GOJENEC ČASTNIŠKE ŠOLE					
							AKUT									
ANTON JANŠA			BUDISTIČNO SVETIŠČE							BOTER				KROŽNI TOK ŽIVLJENJA V BUDIZMU	VRSTA DALJNO- GLEDA	REKA V ŠVICI
										VRSTA RIBIŠKE JADRNICE						
			MESTO NA MORAVSKEL													
IGRAČKA NA VRVICI					AVTOR: KARU DREMEL	VRSTA BLAGA						FILMSKA IGRALKA NIELSEN				
						RIMSKI STOIšKI FILOZOF										
MESTO V AMERIŠKI ZVEZNI DRŽAVI OKLAHOMA					PTICA PEVKA							PONSKA PRESTOL-				
					TITAN							MESTOV LI BUI				
Z'	PREBIVALEC OB BALTIKU	STARO- GRŠKA HOTNICA							UREJE- NOST				ČAS BREZ VOJNE			
									EGIPČANSKA BOGINJA NEBA				ARABSKI SREBRNIK			
		DRŽAVNA BLAGAJNA														
AVTOR OPERE ‘NORMA* (VINCENZO]								JEZERO V AVSTRIJI								
								IGRALKA MIRANDA								
MESTO V ZAHODNI ROMUNU!					ŽENA NEKDANJ. ARGENTIN. DRŽAVNIKA PERONA						GL MESTO SAUDSKE ARABUE					KSAVER MEŠKO
SLOVENSKI FIZIK ČERMEU					ZVON ZA PODVODNA DELA						DIKTAT					
OZEK KONEC BLAGA					REKA V BRAZILUI						ZNAK ZA PREPLAH					TLEL
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 21.4. 1994 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Nagrade, ki vas čakalo:
1.	nagrada: Blago v vrednosti
3.500	SIT, Pletiljstvo Breza Ljubljana
2.	nagrada: Blago v vrednosti
2.500	SIT, Pletiljstvo Breza Ljubljana
3.	nagrada: Blago v vrednosti 2.000 SIT, Pletiljstvo Breza Ljubljana
Izžrebanci naeradne križanke 13/94:
1.	nagrada: 5 litrov olja Total quarz 5000, Avtoservis Špajzer d.o.o., Trbovlje. Erna Grošelj, Ul. Tončke Čeč 35, Trbovlje
2.	nagrada: Predpražniki zaavto po izbiri, Avtoservis Spajzer d.o.o., Trbovlje, Štefan Sapač, C. zmage 12 a, Zagorje
3.	nagrada: SvečkeBosch 1400, AvtoscrvisŠpajzer d.o.o.,Trbovlje,
Aleksand ra Murko, No vi dom 46, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje do 22.4. 1994. Če sc po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 14/
SLOVENIJA, TAHIMETER, EKONOMIKA, KOLO, AN, NP, SALTO, SNEG, ALPE, TRIAS, TIRAN,	KORMORAN,
TRAČANI, OČE, TAMAR. IR, RAL, VETRIH. OKLEP, VERONIKA, OSIR, LAO, APELATIV, VOL, IGRALEC, OROŽEN, VANDOT,GALALIT, A VIA. ELIMINACIJA, RAK, CENIK. NAČRT.
7pm:
BREZA
AKCIJSKA PRODAJA TEKSTILA.
19. IN 20. APRILA V STEKLENI DVORANI DELAVSKEGA DOMA ZAGORJE
OD 9.-19. URE.
NAKUP NA ČEKE,
VSAK KUPEC DOBI DARILO.
»
VRBI PLETILJSTVO BREZfl
ZA Hi Al i REŠEVALCE
Uganka 1
Bela njiva - pa ni ajda, črno seme - pa ni mak; kdor to seme rad prebira, bo morda še učenjak.
Srček ima iz grafita in životek iz dreves; polja bela lesovlta prepotuje vse počez.
Uganka 3
Ni padalo, samo krov, ko v dežju greš z njim domov.
Uganka 4
Nese, nese, ni nosač, bele sodčke za kolač.
oajp

s
1 1
II
1
M
vXv
Rešitve križanke za mlade reševalce, štirih ugank in treh rebusov boste našli na 41. strani.

SOBOTA 16.4.1994
14.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 15.00OTROŠKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM
PONEDELJEK 18.4.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK TV, 20.15 ŠPORT, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA,
16.45	OBVESTILA IN EPP. 17.00 SOBOTNO POPOLDNE. 19.00 SLOVO
NEDELJA 17.4.1994
8.00-9.00 DOBRO JUTRO. 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA. 10.00 Z VAMI SO.... 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA,
13.00	ČESTITKE POSLUŠALCE V. NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO
PONEDELJEK 18,4.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK. 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM
SREDA 20.4.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI. 19.30 DNEVNIK,20.15ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
ČETRTEK 21.4.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI. 19.30 DNEVNIK. 20.15 DANNY VAM PREROKUJE. 21.15 SATELITSKI PROGRAM
PETEK 22.4.1994
18.00	KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 NADALJEVANKA. 21.15 SATELITSKI PROGRAM
1
SOBOTA 16.4.1994
8.00	- 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA. 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45
6.00	-	8.00 JUTRANJI
PROGRAM. 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA, 14.45. OB VESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM.
16.45	OBVESTILA EPP. 17.00 SNOOPY. 18.00 ODDAJA O KULTURI . 18.45 POROČILA.
19.00	SLOVO
TOREK 19.4.1994
6.00	-	8.00 JUTRANJI
PROGRAM. 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ . 14.30 POROČILA.
14.45	OBVESTILA IN EPP. 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM.
16.45	OBVESTILA. EPP. 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO
SREDA 20.4.1994
6.00	-	8.00 JUTRANJI
PROGRAM. 8.00 - 14.00 PROGRAM MA, 14.30 POROČILA.
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM.
16.45	OBVES TILA IN EPP. 17.00 KON TAK T. 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA.
19.00	SLOVO
V	.... ...................
Naša bodočnost
Rojstva v trboveljski porodnišnici od 5. do 10. aprila dalje:
5.	aprilii: Mevlida Lukavačkič, Zagorje, hči Sclma: DanicaScdcvčič. Lilija, hči Anamarija;
6.	aprila: Manda Jakovl jevič. Trbovlje, sin Bcrnad: Katarina Zupan. Radeče, sin Matej; Angela Zupančič. Litija, hči Jožica; Ivica Debelak. Šentjur pri Celju, sin Blaž;
7.	aprila: Nevenka Gršak, 'Trbovlje, hči Anja; Irena Jurca. Ljubljana, hči Katja; Andreja Otrin. Litija, sin Dejan; Mojca Kovač. Zagorje, hči Neja:
8.	aprila: Mojca Sostar. Hrastnik, sin Jan: Nataša Razgoršek, Trbovlje, hči Nina: Dušanka Grahor'Železnik, Zagorje, hči Lara:
9.	aprila: Darja Zupan. Zagorje, hči Tamara:
10.	aprila: Darinka Plevnik. Šentjur pri Celju, sin Malic: Valentina Hrastnik, Celje, hči Julija.
Iskreno čestitamo!
.. .......................................... š!/
ČETRTEK 21.4.1994
6.00	-8.00 J UTR AN JIPROČ IRA M.
8.00-	14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.00 LITIJSKO OKENCE.
18.45	POROČILA. 19.00 SLOVO
PETEK 22.4.1994
6.00-8.00 JUTRANJI PROGRAM.
8.00-	14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM. 17.00 MLADINSKI VAL. 18.45 POROČILA. 19.00 SLOVO
TV SIGNAL LITIJA
■	skk;:: :
NEDELJA 17.4.1994
9.30 RISANA SERIJA, 10.00 I N F O R M A T I V N A ODDAJA:CELOVEČERNI FILM.
DEŽURSTVA
Zdravstveno varstvo: 24 - urno (Je/nrstvo v zdravsivviiih domovih Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322). Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855).
Zobozdravstvo: De/urna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure. v Liliji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110)
Veterinarska slu/.ba Zagorje, Trbovlje. Hrastnik: od 15. aprila do 21. aprila je dežurni veterinarlztok Soban dr. vel. med.. 22. aprila je dežurni veterinar Liza Pokorn dr. vel. med..
Godovi
15. aprii: Jelica: Anastazija, Helena;
16. april: Beno, Veno;
Bernardka:
1 7. april: Rudi, Doifc: Rudolf, Inocenc:
[ S. april: Polo, Jaka; Apolonij:
I 9. april: Levin, Lina; Leon;
20. april: Sveto; Hilda; -I	Anzck. Hun
An/eliii, Konrad.
OVIÌN Ilitro poprimite za kakšno delo, denarnica je že skoraj suha. Z denaijcin sle bili malce preveč razsipni in to se vam sedaj obrestuje. Pričakovani obisk ne bo prispel. Št.39.
MK Ne popustite se pregovoriti v zadevi, kjer sle se že odločili. Oseba, ki vas prepričuje v nasprotno, nima dobrih namenov. Bodite maksimalno previdni, ko ste v bližini te osebe. Št.: 33.
DVOJČKA Doživeli boste prijetno presenečenje, kar vas bo napolnilo z pozitivno energijo. Izkoristite jo v službi, kjer odnosi s sodelavci niso ravno briljantni. Popravite jih. Št.: 4L
RAK Potolažile z lepo besedo partnerja, ki mu ne bo šlo vse tako. kot bi moralo. Vedno se ravnajte po načelu "lepa beseda lepo mesto najde" in med vama ne bo nesporazumov. Št.: 56.
LEV Čaka vas pomembna preizkušnja s strani partnerjevih sorodnikov. Iztekla se bo vam v prid. S tem boste pridobili mnogo simpatij, kar vam bo v prihodnosti večkrat pomagalo. Št.: 38.
DEVICA Za vas se je začelo novo obdobje v življenju. Ker sle si to že dolgo želeli, bo to obdobje plodno, polno veselja in uspehov. Obisk večih ljudi pričakujte v soboto. Št.: 55.
TEHTNICA Slabega zdravja ne morete odpraviti stoje, ampak sc boste morali za nekaj dni spočiti in vleči v posteljo. Združite prijetno s koristnim in v tem času naredite nekaj zase. Št.: 46.
ŠKOKnON Prepir ste začeli vi. Vi ste tisti, ki morate izreči opravičilo. Ne odlašajte preveč dolgo z njim, zamera je z vsakim dnem večja. Prijatelji ne rastejo po drevesih. Št.: 32.
STRELEC Prizadele vas bodo neresnične govorice o vas. Utišate jih lahko le z korektnim in poštenim ravnanjem. Zlobni jeziki pač ne počivajo in tudi vi niste izjema, da bi vas obšli. Št.: 45.
KOZOROG V vodo vam bo padci načrt za konec tedna. Ko boste skoraj že obupali, se vam bo ponudila čudovita priložnost za krajšo pot v dvoje. Preživeli boste sanjski v ikend. Št.: 37.
VODNAR Neka malenkost vas bo tako spravila iz tira. da se boste komaj obvladovali. Ne dovolite si tega, okolica se bo ob lem naslanjala. Okoli sebe nimate ravno le prijateljev. Št.: 42.
RIM Govorite preveč kakor je potrebno, kar vas bo stalo kar nekaj živcev. Ljudje si bodo izrečeno po svoje interpretirali. Ne razmišljajte predolgo, govorite le najnujnejše. Št.: 51.
Saška
Sposojeno iz BBS
Lenoba
Pogovarjata se Trboveljčan in Hrastničan. Prvi pravi: "Kako moreš biti tako len? Cele dneve spiš. Kako misliš zaslužili za življenje? Razumem, da ti delo smrdi, ampak zakaj vsaj ne napraviš nekaj otrok, ki bi delali namesto tebe?" Drugi mu reče: "Prav imaš! Preveč sem lenaril. A mogoče veš, kje bi lahko našel kakšno nosečo žensko?"
Kobilice
Na obisk k nekemu Avstralcu pride sorodnik iz Texasa. Avstralec ga pelje na ogled svoje farme in mu razlaga: "Poglej naše ovce. Kaj niso lepe?" Texasan odvrne: "Ha, naše so štirikrat večje!" Avstralec spet pravi: "Poglej naše zajce! Kaj niso veliki?" Tcxašan zamahne zroko: "Pritlikavci soproli našim!" Nato se odpravita k kengurujem. Texašan začudeno vpraša: "Kaj paje to?" Avstralec bahavo odvrne: "Pri nas temu rečemo kobilice."
Intervju
Novinar Zasavca hoče narediti intervju z najslavnejšim trboveljskim kirurgom. Vendar, ko pride k njemu domov, kirurga pokličejo v bolnišnico zaradi nujnega primera. Doma je le kirurgov petletni sin. Novinar ga pozdravi in vpraša: "Je tvoj oče doma?" Deček odvrne: "Ne, očka je na nujni operaciji. Mogoče je samo apendektomijaali laparatomija,mogočepajeceloholecistokemija." Novinar ga začudeno vpraša: "Pa ti sploh veš, kaj to pomeni?" Deček modro odvrne: "Kako da ne! Apendcktomija pomeni štiri jurje, laparektomija sedem, holecistokemija pa celih deset jurjev!"
Lovska
Turist sreča v gozdu lovca, ki nosi nekaj zajcev in nekaj fazanov. Turist ga pozdravi in pokaže na enega izmed zajcev: "Vidim, da je bil danes lov uspešen. A bi mi prodali zajca?" Lovec odvrne: "Seveda, za 5000 tolarjev." Turist presenečeno vzklikne: "Kaj!!! Tako majhnega zajca za 5000 tolarjev?" Lovec pa od vrne: "Ja kaj pa mislite, majhnega zajca je težje zadeti."
Superman
Izlačan si ni hotel privezati pas na avionu, ko gaje stevardesa za to prosila. Rekel ji je: "Superman ne potrebuje pasu." Stevardesa pa mu je odvrnila: "Superman tudi ne potrebuje aviona."
Kje bi dobil en p ir?
Zasavski tednik št. 30, 28.7. 1954
\Bil je lep dan. Vse se je kopalo v soncu. Magnus je hodil po cesti in prišel potem do stolpa radijske postaje. Še zmerom v mislih seje peljal z. dvigalom kvišku in stopil nato na teraso, da bi si ogledal mesto. Ko je stal tam deset minut, se je pripeljal eleganten^ gosj/od z. dvigalom; Obrnil se je naravnost prdti ~agnu.su in snel klobuk. "Prosim, gospod",jerekel. "Pravkar ste izgubili denarnico. Pred moje noge je padla. Tu imate, prosim!" Z drhtečo roko je Magnus vzel dcnarnieo.Cutii je, kako mu je srce razbijalo. Oprezno je odprl denarnico in glej - v njej so bili trije čislo novi tisočaki. Magnus je za trenutek pomišljal Če bi dal kar tisočak, bi bilo sumljivo. Zato je vžeVrz žepa svoje tri stotake - svojo mesečno plačo. Prijateljsko jih je izročil najditelju. Deset minut nato pomolil Magnus tisočak blagajniku v banki. "S tem pa pri meni ne boste imeli sreče!" je dejal blagajanik. "Saj nisem včeraj prišel nasvet." Magnus si je bankovec natančneje ogledal. Najprej enega, potem še drugega. Bili so ponarejeni, še precej dobro. Potem je Magnus šel s Cramcrjem, kije bil kriv, da ga je slepar tako opetnajstil.
Irena I. Lebar,
arih Zasavcev
ŽIVA

Razum nam lahko pokaže, čemu se je treba izogniti, toda edino srce nam govori, kaj je treba
ueiciii.
Joubert
V.
^	jmjsung :£ stupii
00U3AO1S :£ Stupii
jGSiuia pm :[ sntpji so^o}} usjimhf) sptlZOQ :£ HSjUUitfJ SjlUOUIAg :£ m?ifu){ : j
'INVaV ‘ŽIVNI ‘VDINlSOMOd ‘N3 ‘OTI ‘Sl ‘VdVM ‘NVŽIOM ‘ZI ‘3ŽJVN3 ‘INV ‘VCVAIT ‘ZV1NVN ‘ŽIVAN ‘dVMVŽIVg ‘VMTVŽia ‘isažin mpuim KZ mpiuzuvi
Ili
m


Maturantski plesi se nadaljujejo. Tokrat so imeli svoj dan dijaki Elektro in gostinske šole iz Zagorja. Da, prav ste prebrali. Tokrat so se dijaki obeh šol (2 razreda Elektro in 3 razredi Gostinske šole) odločili, da združijo moči in skupaj organizirajo ples. In tako se je v soboto, 9. aprila, v hrastniški športni dvorani zbralo kar 120 dijakov, njihovi starši, sorodniki, prijatelji.
Fantje so bili seveda v večini. Skoda, da niso pripravili modne revije - niti dva maturanta nista imela popolnoma enakih oblek. Prava paša /a (predvsem zenske ) oči. No. seveda dekletom ne smem delati krivice. Tudi le so bile prisičiie. Zaiiimi\ ■
le.predvsem to. da obleka ni več "nuja". Kar nekaj maturantk se je odločilo za hlačne kostime. Pa baive? Predvsem mladostne, pastelne in moderne. /
Začelo se je. Luči so ugasnile. Maturanti so s prižganimi svečami prišli v dvorano in zapeli Gaudeamus. Ledje bil prebit. Sledil je govor dijaka Miloša iz Llektro šole. Nekaj besed je spregovoril tudi ravnatelj Rudi Regancin. Vse skupaj je izvirno in "neopazno" povezoval Bogdan Barovič. Naj omenim še plesni točki. Najprej so dijaki pokazali, kaj so se naučili v plesnih tečajih, kasneje pa so trije iz plesne šole Miška odplesali nekaj plesov. Razrednikom so se dijaki zahvalili za vestimi s šopki, katerega je poleg razrednikov: prof. Ivana Pavliča, prof. Emanuela Jermana, prof. Irene Lesjak in prof. I Irške Kuhar, dobil tudi ravnatel j (prof. Jožeta ( iabrič - Kolarič naplesti ni bilo). In potem... dunajski valček in ples s starši. Naprej pa zabava z ansamblom Zasavci.
Mateja Leskovšek
Mariborske ulice so bile od 7. do 9. aprila polne gimnazijcev. Vsepovsod se je slišala pesem, ki sta jo spremljala smeh in kitara. Takšni simptomi vsakemu povedo, da je mesto okuženo z Gimnazijado. Gimnazijada je kulturniško srečanje gimnazij Slovenije. Letos sta se Gimnazijade udeležili tudi Gimnazija Celovec in Gimnazija Gradec. Mladi se na tej nepolitični prireditvi predstavijo z različnimi predstavami. Glavni namen prireditve je predvsem druženje mladih. Gostiteljica 3. Gimnazijade (prejšnji dve sta bili v Velenju) je bila mariborska II. gimnazija. Le njej pa prav gotovo ne bi uspelo "spraviti pod streho" 1100 gimnazijcev, brez pomoči I. in II. mariborske gimnazije. Gostitelji naslednje so Ptujčani.
Letošnja Gimnazijada je bila organizacijsko prava polomija. Trboveljski gimnazijci smo doživeli pivi šok že takoj po prihodu. "Naše predstave ni na sporedu," smo se zgražali. Seveda so organizatorji skušali napako popraviti s tem. da so nas posebej najavili na otvoritveni slovesnosti in pa z reklamo naše predstave naslednji dan v Večeru, vendar je bila škoda nepopravljiva. Otvoritev ni bila nič posebnega. Videli smoposehnotočkos "čuperji". V ospredju je bila seveda glasba. Poleg balončkov, ki so jih organizatorji spustili v zrak. so na nas zmeiali Še kakih
50 kg bonbonov, ki so potem Še cele tri dni krasili Trg svobode.
Sledili so dnevi predstav, ko se je 14 gimnazij predstavilo s 56 različnimi recitali, igrami... Ogledali smo si lahko še 6 razstav slik. fotografij in skulptur. Pohvalili moramo musical II. mariborske gimnazije It's Show Time, saj je bila to najbolj obiskana predstava Gimnazijade. V njenem okviru je bilo tudi srečanje ravnateljev. Gimnazijado je obiskal minister za šolstvo in šport Slavko Gaber, ki se je z gimnazijci pogovarjal predvsem o maturi in o problemih, ki jih bo le ta prinesla. Na zaključni slovesnosti so povedali: "Biltena žal nismo uspeli izdati. Dobili ga boste v bližn ji prihodnosti". Ob vsem tem se poraja vprašanje, ali je bilo na tej Gimnazijadi sploh kaj res dobro organizirano? Marko, eden izmed organizatorjev:"()rganizirali Gimnazijado je res odgovorno in težko delo. Še ene Gimnazijade v Mariboru ne bi preživel. Samo v zadnji noči je bilo še 42 sprememb v programu!"
Sedaj je vse mimo. Napak najbrž ne bomo pozabili, prav gotovo pa se bomo še velikokrat radi spomnili lepih stvari in seveda žura oziroma čage v Šinku. "Gimnazijci, vidimo se spel na Ptuju!

Petra Žagar
:: ::::
Mladim
Zasavcem

Tudi tretjeSolci s PK I. Cankar Su se udeležili učne ure v
u dedu, hudo prispevki ra/hent.
Filatelist, kijeohiskaldrupniolee,je verjetnoded Bogdana Šteha s PK 'l ončke Čeč. Čislo slučajno sta se /nalila skupaj na nuSmaševski strani.
Odgovoriti moramo Še na Vesnino vprašanje, kdo si je izmislil, da morajo otroci zgodaj spat. Verjetno zdravniki, ki vedo, da mora imeti telo, ki odrašča, več počitka. Lahko si vesela, da vedo to tudi tvoji starši. Če hi gledala nočne oddaje, bi Imela težave z živci, ti pa povzročajo še druge
ohranijo lepo kožo in spoe.t v.dez/ Zato je treba biti pri
izbiri programa kar izbirčen, sicer postanemo sužnji -
m»*
L-
--------rh
	
Učna ura v prometu
Pred šolo je stal čudovit dvonadstropni avtobus. Vsi so ga občudovali. Srce mi je zaigralo ob pogledu nanj, ker sem vedel, da se bomo tretješolci z njim odpeljali na poučni izlet v Ljubljano. S komolci sem si priboril drugo nadstropje. Spremljal nasje policaj s trboveljske policije. Med potjo nam je pripovedoval o prometu in drugih zanimivostih. Pot smo si krajšali s pesmijo. Oglašati se mi j e začel želodec, ko pa sem izvedel, da se bomo ustavili pred dvorano Tivoli, sem pozabil na lakoto. Pred Tivolijem smo pomalicali, nato smo si ogledali snemanje oddaje Klub Klobuk. Gostje oddaje so
Tina Korinšek, 5.a, Zagorje
bili Čuki. Veselo smo se zabavali in peli. Ura je veliko prehitro pretekla in morali smo domov. Na poti nazaj smo si na avtobusu ogledali film Kekec. Z aplavzom smo se zahvalili šoferju in policistu. Toje bil zame ne samo poučen, ampak tudi nepozaben izlet.
Poldi Herman, 3.h, I. Cankar
Obisk filatelista
V šoli nas je obiskal gospod Bogdan Šteh. ki zbira znamke. Pokazal nam je albume, polne znamk. Z velikim zanimanjem smo si jih ogledali. Slovenec Lovrenc Košir si je prvi izmislil znamke, toda cesar Franc Jožef njegove zamisli ni sprejel. Tako daje prva znamka izšla leta 1840 v Angliji. Najbolj všeč mi je bila zbirka znamk o afriških rožah. V spominu mi je ostala tudi znamka, na kateri je naš prvi letalec Edvard Rusjan. Zanimiva je bila znamka o ladji Titanik, ki seje potopila.
Matej Duranovič, 2.g, I. Cankar Trbovlje
Moj dedek
Lansko leto je moj dedek praznoval osemdesetletnico. Bilo je veselo in z vso slastjo smo pojedli torto. Ko smo sc že nekoliko utrudili, smo se posedli v dnevni sobi in dedek je meni, Vidu in Dejanu pripovedoval o svojem življenju.
Rodil seje pred prvo svetovno vojno v Reki. ki je bila takrat največje pristanišče v Avsto-ogrski. Po končani vojni se je z mamo in bratom preselil v Trbovlje. Kasneje je končal gimnazijo v Ljubljani in se vpisal na Pomorskoakademijo v Bakru. Vse do druge svetovne vojne je plul po vseh svetovnih morjih. Po kapitulaciji Jugoslavije je odšel v Zagreb, kjer se je vpisal na Ekonomsko fakulteto in jo kmalu po vojni končal. Dolga leta je bil profesor v Novem mestu in Trbovljah. Mnogo ljudi se ga spominja kot prijaznega profesorja, ki je bil dijakom vedno pripravljen pomagati. Še vedno pa vsako leto najraje letuje na obali. Tam dolge ure sedi ob morju in se spominja mladih let. Vsi ga imamo radi in mu želimo. da bi ostal še dolgo tako zdrav.
Bogdan Šteh, 6.g, PE Tončke Čeč
Igrača
Ko sem v četrtek prišel iz šole, me je mama presenetila in rni povedala, da bomo ob 17. uri šli na Izlake v neko novo trgovino, ki se ji reče Ika. Nismo vedeli, kje točno je ta trgovina, zato smo večkrat koga vprašali. Končno smo jo našli. Šli smo tja. kjer imajo oblačila in obutev. Mene pa niso zanimali čevlji in obleke, temveč meje vleklo k igračam. Ogledoval sem si škatlo, kjer je bil velik tovornjak s prikolico. Imel je daljinsko upravljanje. Tako sem se zagledal vanj in premišljeval, kako bi bilo, če bi ga imel. da nisem slišal, ko me je poklicala mama. Prišla je po mene in rekla, da imajo zame trenerko. Pomeril sem jo in rekel, da mi ni všeč, čeprav bi jo rad irnel. Še vedno sem hotel dobiti tovornjak in zato sem odpeljal mamo do škatle s tovornjakom. Rekla je, da nima dovolj denarja, da bi mi ga kupila. Potem je prišel čas. da zaprejo trgovino. Morali smo domov. Tako nisem dobil ne igrače ne trenirke. Dan seje zame klavrno končal.
Marko Gorjup, 6.a, Dol
Abraham
Februaijajc imel moj oče rojstni dan. Star je 50 let. Zjutraj smo mu vsi čestitali. Ob enajsti uri je prišla moja teta, ki je pomagala mami pri pripravljanju hrane. S seboj je prinesla kekse, ki so bili zelo okusni. Ob šestnajsti uri so pričeli
prihajati gostje. Bilojih je veliko. Jaz in Igor sva bila napeči. Ponudil sem mu čokolado in sva jedla. Potem pa smo dobili še torto. Čez čas sva z Igotjem začela igrati, tako da sem bil na tleh, on pa na peči in sva si metala zamaške. Čez nekaj časa so starej ši tudi malo zapeli. Na Marnem smo bili pozno v noč.
Viktor Organ, 6.a Dol
Nočne TV oddaje
Večkrat si zaželim, da bi lahko gledala televizijo pozno v noč. Zdi se mi, da ravno takrat, ko moramo otroci spat, začnejo predvajati zanimive oddaje ali filme. Kdo sije izmislil pravilo, da moramo otroci v posteljo ob 8. uri? Tudi starši zjutraj vstajajo in gredo v službo, pa vseeno gledajo televizijo. Včasi h si poskušava z bratom izboriti pravico, da bi tudi midva lahko gledala pozno v noč, vendar nama, razen v novoletni noči, to ne uspe. Ko bom velika, bom gledala vse televizijske nočne oddaje. Vesna Vrečar, 3.e T. Čeč
Prvošolci na plavanju
(učenci OŠ Alojz Hohkraut)
Na plavanje se vozimo z avtobusom. Tega se vsi veselimo. Jaz se rad potapljam.
Franjo Šimunič
Na plavanju je lepo. Plavam v bazenu. Najprej se ogrevamo. Danes sem plaval z žogo.
Tilen Kovač Prvi dan smo se držali za rob. Drugi dan smo plavali po celem bazenu. Tretji dan smo skakali s številk. Četrti dan srno se držali za roke in skočili v vodo.
Ana Klenovšek Vsako jutro se z avtobusom peljemo v Cementarno na plavalni tečaj. V bazenu plavamo in škropimo z vodo. Nekateri plavajo z baloni ali blazinicami.
Marko Cerovšek Skakali smo v vodo. Bilo je lepo. Peljali smo se z avtobusom. Otroci srno plavali z žogami. Dobili smo tudi sok.
Simona Izgoršek

"V menjalnici sem bila sama. Vstopil je droben moški, star okrog 30 let, kostanjevih las in z brki. Hotel je kupiti 8000 mark. Ker nisem imela toliko deviz, sem mu dejala, naj počaka ali pa se kasneje vrne po devize. Medtem je v menjalnico prišla še ena stranka, spustil jo je naprej in ta čas gledal skozi okno," je ob našem obisku pripovedovala Bernarda Rebolj, uslužbenka v menjalnici KZ Izlake o začetku nedavnega ropa.
V zadnjih dneh smo lahko prebrali v dnevnem časopisju o večih oboroženih ropih na Primorskem. Roparje še niso našli. Bolj uspešni so bili policisti pri lovu roparja na menjalnico KZ Izlake 11. aprila okoli 9. ure zjutraj. Bernarda Rebolj je nadaljevala pripoved: "Ko je stranka odšla, seje neznanec zopet obrnil k meni. Ponudila sem mu toliko deviz, kolikor sem jih imela v menjalnici." Ko jih je preštevala in bila sklonjena nad pultom, je moški zahteval denar takoj in dejal: "Čakajte! " Ko je dvignila glavo, je vanjo že brizgnil solzilec. Z rokami jeotepalaplin, ki jije silil voči. Začelajc vpiti na neznanca. V tem času je moški prišel na njeno stran pulta, vzel škatlo z devizami ( 1000 mark, 3100 šilingov in 50.000 lir), raztrgal službeni dnevnik in odšel, ko je Bernarda že sprožila alarm. Ker hišni ni delal, je vključila zunanjega. Pri begu je izgubil 100 mark. Šofer KZ Izlake Vojko Jesenšek ga je videl in odpeljal za njim, na Trojanah je.sled za njim izgubil, zapomnil pa sije njegovo registrsko tablico vozila. Ropar denarja ni vzel, čeprav ga je bilo veliko več kot deviz. Bernarda pripoveduje: "Bila sem omotična in dejala sem si, da ne smem zaspati. Nisem pa imela moči, dabi odšla ven. Popoldne sem obiskala zdravnika. Moškega nisem prej še nikoli videla. Obnašal seje normalno."
Policisti, ki so prišli na kraj dogodka kakšne pol ure kasneje, so na
bencinskem servisu Petrol izvedeli, daje isti dan neznanec natankal poln rezervoar bencina v avtomobil. Prodajalcu je z osebno izkaznico jamčil, da bo natočeno gorivo plačal prijatelju, ki na tem servisu dela. Odpeljal seje do Kamnika, na Kozjaku pa je Hrastničana S.S. prijela patrulja kamniških policistov. Med potjo seje storilec preoblekel in obril brke. Policistom je povedal, daje to storil iz obupa, ker je bil zadolžen, dolžan naj bi bil prijatelju. V avtomobilu so našli ves ukraden denar. Policisti so storilca odkrili predvsem zaradi tega, ker so jim občani posredovali dovolj hitro točne podatke, da so ga lahko hitro odkrili. Pa naj sedaj kdo še reče, da se pri nas ne dogajajo podobne stvari kot v Ameriki?!
Katarina Gavranovič in Gregor Nagiav
Cesta pri hrastniški steklarni je nevarna precej bolj, kot si to mislijo nekateri vozniki. Tako pri spodnjem delu tovarne kot zgornjem. V preteklih dneh je bilo na obeh koncih pestro. Osmega aprila 9.15 uri je H. J. iz Litije vozil osebni avto Golf po regionalni cesti od savskega mosta proti Riklovem mostu v Hrastniku. Pri Steklarni je zaradi neprilagojene hitrosti v levem ostrem ovinku izgubil oblast nad vozilom, zaradi česar je pričelo vozilo zanašati bočno tako, daje s prednjim delom zadel v dvignjen rob pločnika. Vozilo je obrnilo za 180 stopinj, nato pa bočno trčilo v steber betonske ograje, ki se je ob silovitem trčenju podrl. Golf seje prevrnil na streho in padel v globino skoraj pet metrov v potok Boben, kjer je obležal na strehi. V vozilu so
bili še trije sopotniki. M.J. in J.U. sta bila lažje poškodovana, voznik H.J. in sopotnik M.M. pa sta jo odnesla le s praskami. Golf je popolnoma uničen, materialna škoda je okrog 800.000 SIT. Tokrat so imeli mladeniči srečo. Gotovo je ne bodo tako kmalu spet izzivali.
Tri dni prej ob 12.35. uri pa je O.M. iz Trbovelj vozila škodo od Riklovega mosta proti Steklarni. Zaradi neprilagojene hitrosti je pri avtobusni postaji pri Steklarni izgubila oblast nad vozilom, med zaviranjem zapeljala na nasprotno stran in s prednjim delom vozila trčila v ustavljen avtobus. Na obeh vozilih je nastala materialna škoda za okoli 300.000 SIT.

OO/I
Promet
Litija - 4. aprila je P.T. iz Krškega vozil iz Ivančne Gorice proli Liliji čez Bogenšperk. Za njim je vozil T.B., ki se mu je v ostrem levem ovinku, ko je začel P.T. zavirati, zaletel v zadnji del vozila. Vzrok je hila prekratka varnostna razdalja, škode je za 300 tisočakov.
Zagorje - 7. aprila ob 9.05 uri je V.l. vozil osebni avto po Cesti 9. avgusta. Pri zavijanju levo na Pintarjevo je izsilil prednost vozniku kolesa z motorjem G.J., kije po trčenju padel po vozišču, vendar se na srečo ni poškodoval.
Trbovlje - 8. aprila ob 12.15 uri je voznik tovornega vozila s polpriklopnikom A.N. vozil iz Zagorja proti Trbovljam. V levem ovinku je zaradi neprimerne hitrosti vozilo prevrnilo na bok (na fotografiji). Ker je bil natovorjen s štirimi metri dolgimi deskami, so se le te razsule po vozišču, tako daje bil promet kar nekaj časa zaprt. V oznika so predlagali sodniku za prekrške, poškodovan na srečo ni bil nihče.
Kradejo huje kot srake
Hrastnik - Desetega aprila (nedelja) je bila PP obveščena, daje neznanec na gradbišču cestnega podjetja, ki izvaja dela na Dolski cesti, ukradel samokolnico. Policisti so takoj pričeli zbirati obvestila in še istega dne izsledili L. J. iz Hrastnika, pri katerem so našli ukradeno samokolnico. Vrnili sojo lastniku.
Litija - Neznanci so v noči na 3. april vlomili v delavnico litijskih železničarjev in ukradli kotno brusilko, vrtalnik in več kosov raznega orodja. "Mojstre" še iščejo.
Zagorje- V noči na 6. april je mladoletni K.M. izTrbovelj poskušal vlomiti v kiosk Tilen na Cesti zmage. Ni mu uspelo. Pa ne zaradi vrat Jelovica, spodili so ga občani, policisti pa izsledili.
Litija - Ljubitelj suhomaslnih izdelkov je 8. aprila vlomil v vikend v Gradišču, last G.Z., kjer je sunil 10 suhih salam.
Litija - Bosonogi nepridiprav je 10. aprila v ranih jutranjih urah razbil izložbeno okno čevljarske delavnice na Parmovi ulici, se obul v črne usnjene pletene čevlje in odkorakal v noč.
Trbovlje - Neznanec je S.Ž.. sunil tovorno prikolico z.aavto, ki jo je imel shranjeno za garažo na Nasipih. Pogrešajo od 8. aprila.
Trbovlje - Na Partizanskem vrhu 15 so gospodarju iz vozila odmontirali več delov in pobegnili. Storilca sta bila prijela v Žalcu.
Tatovi Oplov spet na delu
Trbovlje - Pomočnik komandirja trboveljske policije je med svojini nočnim počitkom 8. aprila okrog enih zaslišal čudne zvoke na parkirišču pod blokom na Sallauminesti. Opazil je dve moški osebi, ki sla tekli za vozilom Opel Kadet brez prižganih luči. Ker je lastnika vozila A.B. poznal in je vedel, da oh taki uri ne vozi. je obvestil patrolo, ki je takoj pričela z akcijo. Vozilo so izsledili na Neži in ga zasledovali. Po približno kilometru dirkanja so nepridipravi vozilo parkirali in zbežali v močno poraščen močvirnat teren. Policisti so v vozilu našli našli večjo količino tekstila (kavbojke, trenirke,...), več parov čevljev ter denarnico in etui s čeki. Itisi T.V.M., kateremu so tatovi vdrli v vozilo Opel Kadet, ki je bilo parkirano na Kešelovcm in ga na srečo niso mogli odpeljali. Tekstilne izdelke in čevlje so "nabrali" v trgovini Mojca na Partizanski cesti.
Zjutraj pa seje na policijsko postajo zglasil K. B. in prijavil tatvino vozila Opel Kadet, ki ga je imel parkiranega na Neži. Tako so osumljenci že drugič ukradli vozilo lastniku A.B.. ker so imeli lahko delo. saj pri tatvini odlomijo ključavnico volana in spojijo kable. Vozilo K.B. so v naslednjih dneh našli. Osebe, osumljene teh dejanj so še na begu.
Najverjetneje gre za dobre "znance" policije, ki so na begu iz vzgojnega zavoda Radeče.
Našel ukraden Mercedes
Vače - Občan iz Ržišč pri Vačah je 5. aprila obvestil policiste, daje na njegovem posestvu od jutra parkiran Mercedes modre barve z razbitim zadnjim oknom. Policisti so z ogledom ugotovili, daje odlomljen tudi vložek ključavnice volana, da registrske številke niso ustrezale vozilu in so že potekle. Očitno je bilo. da je ukraden, zato so z nadaljnim preverjanjem ugotovili, da ni bil ukraden v Sloveniji in so o lem obvestili Interpol, preko katerega iščejo lastnika.
Našli kolo
Zagorje - Na železniški postaji že dalj časa sameva rdeče kolo - City bike, zaklenjeno s ključavnico na številke. Morebitni pozabljivi lastnik naj pokliče na policijsko postajo.
Vandalizem
Litija - Neznanci so 4. aprila pri bifeju na železniški postaji poškodovali več stolov, katerim so zvili kovinska naslonjala. Vandalom svetujemo, da naj v prihodnje odvečno energijo porabijo v bolj koristne namene.
Javni red in mir
5.4.94. ob 16.30. uri je G.Z. iz Hrastnika prišel močno pijan v bistro BC v Hrastniku, kjer je naročil mineralno vodo. Med pitjem je sedel na barskem stolčku, s katerega je zaradi močne pijanosti padel po tleh. Ko je vstal je od natakarice zahteval še alkoholno pijačo, nato pa grozil z razbijanjem. Pomirili so ga šele policisti, ki so prišli na kraj in ga po razgovoru napotili domov. Zoper njega pa podali predlog za sodnike za prekrške.
1^ ............
Aufbiks
r D.M. je 5. aprila malo pred polnočjo ^ iz. čistega mira razgrajal in razbijanju stekla na C. oktobrske revolucije. Ko je slekla policijska akcija, je z akcijo prekinil.
JA Šoferski) je res težka. Mladoletni V.11. je 8. aprila ob 20. uri krepko nagačen vpil in brizgal s solzilcein po avtobusni postaji in grozil šoferjem s pretepom. Možje so ga odpeljali na mirnejše mesto, tam oddali socialni, ta pa staršem. Današnja mladina, današnja mladina...
JA Iz ŽP Kresnice so 7. aprikt ob 8. uri 9 zaprosili policiste, da ima sprevodnik na vlaku iz Uttbljane v Zidani most težave s potnikom, ki ne želi plačati karte. Ž.M. iz Ljubljane seje želel peljati v Zagorje.
ktirto paje kupil le do Jevnice. Razlike seveda ni hotel plačali, tudi može postave je na hitro odpravil. Peljal sc je le do Litije, svoje stiskaške sposobnosti pa bo primerno obrazložil sodniku. Pa ne nogometnemu.
JA G.Z. iz Hrastnika je 5. aprila Q popoldan prikolovratil precej pod paro v bistro BC v Hrastniku, kjer je naročil mineralno vodo. Med pitjem je sedel na barskem stolčku, s katerega je revež omahnil. Ko se je naravnal spet v stoječi položaj, je pogumno zahteval kaj bolj krepkega. In pri tem zagrozil z razbijanjem. Primerna beseda pravih mož je zalegla in na kaj bolj krepkega se je odpravil domov. Res je: povsod je lepo, doma je najiepše.

JeTRniCEu®'
! I Amerika. Amerika je še vedno obljubljena dežela. Uroš Zupan - Smučkasi je na velikem tekmovanju v Whistlerju prismučal slalomsko zlato, Janeza Drnovška - Gablea so v Bostonu okinčali s častnimi oblačili, pokrivalom in doktoratom,...
j 1 Zmagoslavje. Državni svetnik Sandi Češko - Čvekič preživlja zvezdne dneve. Verjamemo, da so uspešno potovanje po Ameriki, selitev StudiaModerna v nove prostore in razprodanost revije Viva posledica znanja. Toda to, daje slavil tudi pri taroku, to je nerazložljivo in neumljivo.
'Zahtevam, da se takoj ustavi vsakršna korupcija; ali pa naj imam tudi jaz kaj od nje."
N.N.
□	Izlake - občina. Občina Izlake bo večja, kot natolcujejonekateri.Zdajšnjipredsednik Janez Vidmar-Ekolog
bo mendapokupil ves okoliš. Sicer pa Izlake status občine nedvomno zaslužijo; zdaj se lahko pohvalijo že tudi z bančnim ropom.
□	Velemojstrstvo. Vodenje hrastniškega gospodarstva je očitno pravo velemojstrstvo. Potem ko Miro Končina - Zavarovalničar ni bil prepričljiv sanator tamkajšnje Jelke, je zdaj na ljubljanski univerzi prepričljivo osvojil doktorski naslov.
Q Clldni Časi. Zdaj je že tudi večni optimist in prvi zasavski gostinec Drago Butja - Bue prepričan, da so današnji časi čudni. V vodo sta mu padla že dva poskusa, da proda nekaj lokalov.
I I Otoški turizem.' Litijanom se kljub Vačam, Bogenšperku in še čemu nikakor ne uspe turistično razcveteti. Morda jim bo uspelo po uvedbi nove lokalne samouprave, saj se bodo lahko zaradi Šmartnega proglašali za enega redkih otoških krajev.
I Agitator. Bivši trboveljski prvak Socialdemokratske stranke Marjan Bebar-Cvetko, zdaj ljubljanski "nepomemben člen naše države", se razvija v obetajočega publicista z visokimi cilji. V kar nekaj pismih bralcev zahteva odstop Milana Kučana - Očeta naroda.
■ ’Klein aber tein’ !
Predsednik male države Milan Kučan in predsednik male občine Leopold Grošelj sta se najprej rokovala in se nekaj časa | pogovarjala stoje. Pri tem je župan Leopold I |	lahko zadovoljno ugotovil, daje šest	|
■ centimetrov manj majhen kot predsednik Milan. Zatem je predsednik Milan sedel, župan Leopold pa zbrane nagovoril stoje.
Razlika je narastlana štirideset centimetrov; predsednik Milan je hitro pozval župana Leopolda, naj sede tudi on.
Razlika je padla na zanemarljiva dva centimetra in zanimiv pogovor je stekel.
L..................J
mm:
AVTOSERVIS
SPAJZER
Partizanska 51, 61420 Trbovlje tel.: 0601/24 295
-	prodaja novih vozil iz programa CITROEN in FIAT.
-	pooblaščeni servis, originalni rezervni deli.
Na zalogi vsa vozila iz programa CITROEN in FIAT:
AXfirst 1.255.280 SIT AXcaban 1.323.440 SIT AXTRE 1.379.280 SIT ZX avantage 1.965.280 SIT ZX reflex 1.418.460 SIT XANTIA 2.675.280 SIT
Za vozila XM nudimo 10% popusta.
UNO od 13.990 DEM TIPO 1.4 od 18.990 DEM
Za vozila CITROEN nudimo enoletno brezplačno servisiranje, z vsemi pripadajočimi deli.
Možnost staro za novo.
Možnost kredita ali leasinga.
&ALON POHMVAI
IDIOTOe®!
IMA
Obrezija 19, 61411 Izlake tel.: 0601/73 631
-	KUHINJE
-	DNEVNE SOBE
•	MLADINSKE SOBE ■ PREDSOBE
•	SEDEŽNE GARNITURE •JEDILNICE
•	SPALNICE
-	PISARNIŠKO POHIŠTVO
-	AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ AAARLES ( 22% POPUST GOTOVINSKO PLAČILO).
-	AKCIJSKA PRODAJA DNEVNIH SOB ALPLES (20% POPUST ZA GOTOVINSKO PlAČILO).
-	KLUBSKE MIZE, STOJALA ZA ROŽE, STOJALA ZA TELEFON; VSE IZ MEDENINE
-	PISARNIŠKI STOLI IZ UVOZA
delovni čas: 9.00 -12.00,15.30 -18.30; sobota: 9.0012.00
:
mladinska knjiga
maloprodaja, grosistična prodaja
61410 Zagorje ob savi cesta zmage 27 tel 0601/64 261, 62 318 fax 0601/64 039
Ponuja kupcem kvalitetne izdelke, in sicer:
-	računske in pisalne stroje
-	pisalne trakove vseh vrst
-	računalnike in tiskalnike
-	kolesa Rog
-	toaletni program Paloma
Na voljo pa so poleg knjig še drugi najrazličnejši artikli.
-	ugodna ponudba telefaxov, fotokopirnih strojev CANON
-	fotokopirni stroji MINOLTA
Pri nakupu omenjenih izdelkov je možnost plačila s tremi čeki brez obresti.
mesnica-delikatesa
S'
ferdi
POSLOVALNICA TRBOVLJE Ulica 1. junija 1, tel.: 0601/26 650
POSLOVALNICA ZAGORJE Kidričeva 15, tel.: 0601/61 344
SE PRIPOROČAMO!

VW - AUDI TRBOVLJE
-------- M ALBA J j 00 (rt ------------
-	prodaja novih vozil
-	prodaja rabljenih vozil
-	staro za novo
-	kredit, leasing
-	pooblaščeni servis
Vozila na zalogi, dobava takoj!

Celje - skladišče
D-Per
r F i F\	f““▼*■-	^Jf( 6/1994
Trbovlje

Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje » ìvj'I'j i3iViJšjJ£i’jJ À'Jiiiìi'.i'itu
Da bi vam prihranili čas, smo v LB Banki Zasavje d.d., Trbovlje pripravili za vse, ki že sedaj uporabljate bančni avtomat, še dve novi stvari:
-	polog denarja na svoj tekoči račun
-	plačilo položnic
Uporaba obeh novih samopostrežnih storitev (polog denarja in plačilo položnic) je tako preprosto kot dvig gotovine, le na navodila, ki se sproti izpisujejo na ekranu, morate biti pozorni.
7/ Vložite kartico
2/ Vtipkate osebno številko (PIN)
3/ Poiščite in pritisnite tipko DRUGE STORITVE (zadnja tipka)
4/ Izbirate med možnima storitvama:
-	polog gotovine na tekoči račun
-	sprejem plačilnih nalogov
5/Odpre se predal in iz njega vzamete ovojnico 6/Bankovce vstavite v ovojnico (največ 50 komadov)
Položnice vstavite v ovojnico (največ 15 komadov)
7/Samodejno se odpre reža na bankomatu (pod režo za kartico)
8/Zalepljeno ovojnico z bankovci oz. položnicami vstavite v režo 9/ Počakajte, da vam avtomat vrne kartico in stiska potrdilo, na katerem so navedeni vsi bistveni podatki o transakciji.
PREPROSTO KOT DVIG GOTOVINE
Nova storitev vam je vedno pri roki na bankomatih v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju.
Ljubljanska banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi -
m v r
COBISS ©
NAROČILNICA
‘J0%
I	ZASAVC. Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi
I • tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC
| Imo in prwiiOK . .
Datum rojstva /j;
I
P
I
kraj .... ulica
datum . .
Z . .
.
. . . .
j.v
požtna St. telefon . . ,
.sj/j/jLiPPdpis::/;;./;::
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
^	sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkro/i)	y