m
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO' OSVOBOOILN
FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
2. Štev 361 - nuna 4 - llrn Poštnina plačana v gotovini ^ n i'	^Spedjzion£inabbon^o9tale
TRST, petek, 9. avgusta 1946
Ursdttiltvo in uprava, Ptazza Goldoni HM 93808. Kokopial ae ne vračajo
Konferenca mora omogočiti narodom, Id so bili razkosani med raznimi do včeraj agresivnimi državami, da s«-končno združijo in postanejo svobodni.
Kardelj
IZJAVA IZURSHEGA ODBORA S.I.A.U.
za JuliisKo krajino in Trst
M odbor SIAU za Julij-•ra/tno in Trst je na svoji 116 i- avgusta 19^6. razprav-°<*»wstt ZVU do demokra-antifašističnega gibanja P osebno Se v zvezi ki jih je podal na ■ konferenci dne 30. jw o imenu ZVU ViSji bast-oivibie zadeve, polkovnik 7j C. Boivman.
diskusiji o gornjem, je izvršni odbor SIAU
^ ugotovil,
^ ve« Sas svojega po-j. J® Posredno ali neposredno razvoj antifašističnega d > Posebno pa Se v Času, ko "aostrila borba demokra-cone <A> proti ve-jlj^ 'rastoči aktivnosti neofa-***, ki so se razvile in
ISdniT ravno vsled takega pola ZVU proti demokratih-y Pokretu,
lhli>Crepitev te ugotovitve U5»io med neštetimi sledeči I j> • 0 katerih je razpravljal [iiovni konferenci tudi pol-Alfred C. Bovrman.
5..®edba prostorov in kulturnega ^°žka R. Rinaldi
zasedbe prostorov *da 1e bsb'ra padla n' neke vojaške edinice, •» dl <(* poznala značaj stav-n* posredovala v ‘oprašdnjih prej in da ne i^^edooa« niti v tem pri-
C0« trditvi izjavlja
kim** °dbor' da ^ po inf°r~ i >M so bile svoje dni da-», d nierodalne strani, izklju-£ a vojaška edinica izbra-iJ^ore brez vednosti in I ** Z\U. Ker je tako, po-( j taogoč samo ta zaklju-
ia
je zasedbo teh prosto-
samo zato, da bi se
Jgtt*
^	Onli/aJis/iČni	politič-
*!5, aw*«ciji z odvzemom nje-6ffo	dejansko	in
oviralo njeno delova-®a ^e tudi v resnici zgo-
)e, t kj 0
di, Mplembi krotka »B. R<-triilo, tda je poslopje lj(, *Htnald i» idealno za po-Voj, ■po®tojo in vojašnico na p,. ,* kjer je taka postojan-
wm°K
I 7rKo, do je ZVU priila \ ®enfoIno iznajdbo Sele po Kij, “ svoje uprave na tem ' k,, *n to ravno v času, ko S^jJ^Hfahstične množice v Si,k borbi proti zločinski ak-N> 2 Htofa$ističnih tolp. Tak N jjj. S storjen v takem ča-S, *e svoj poseben po-*® kulturni krotek *R. Sl,, nahaja v tistem delu V* Wlesta, ki je od nekdaj demokratičnega in im**** gibanja in ki je tega vedno trn v peti S^kor je seifaj neofali-| (% . v tem primeru je mo-I VV *0wi Jo^<Cen zaključek: I ^ k, * to zasedbo hotelo u.da-ijtomokratiinih množicah Jtfrati v njihovi borbi v tif^Unbn tolpam, obenem 'h ®*i«ti*ne tolpe ohrabriti zločinskem delovanju °^rotiSn(m ustanovam jam. i!
, ‘i ravnim ."l^tične *»<*
K
Slemba živil,
h, ulocim delavcem
zaplembe živil,
“i djj imetje poslali stavku-e zatrjuje, da so Xn^«« »e Je zakoni o L Mn!\ternve6 tudi v neka-°	zakoni,	ki	ureju-
to področje ter da
S" *s 0 * drugih drtav sveta,
> ®kJe najnujnejšim O-“ *» ^ pošljejo v to '« Siv^tnf^ne Pokrajine, <u-
** poiition« namene
. —.... h "»o	predstavlja
u	dejstvo,
P '‘Sel 7* 0 r«otonironj», ki «Vojep°V<i<loti posamszni-S?6* ki,/ °*,r°k prostowt]iio
1 !!"»C ve t'o,i f°trebne'
k »® _ ‘ 'Vprašamo nadalje, ”* ° racioniranju
^et PT- 9led* *v,}> W
hj0 Jen» koJieini prosto
S
K
; 1« (JeffdJi«irani ' n«
trn*
zprostem trgus t
pr* Julijskih sindikatih,
 ,
SN "l^orsi della Oom-RV P floias in drugih
■ Vogvndističnih u-»e «a
0(li>oj- B <n«n»orotno«ti» - ^ v imenu v»e-•90 anti/ošistio-
4. ^
»Q >^atix
’!«onn/aet««w> i.S«0<tt,>d» ulijske krajine in ^a»ii ° °dklanja pitanje
‘n° n? *n°raJ<< ko bi biti
^n° Potrebni kon-
kretni ukrepi za pobijanje črne borze, za zagotovitev življenjskih nujnosti delovnih mnotic, za odstranitev fašističnih band, za zagotovitev demcfkratičnega razvoja najširših ljudskih množic. Demokratične množico STAJI, ki so ves čas štiriletne narodno osvobodilne vojne hranile svoje borce po gozdovih z živili, katera so si v skrajnem pomanjkcu-nju in v stalni življg/ijski nevarnosti trgale od ust, se zavedajo visoke moralnosti svojega žrtvovanja. Ne morejo spraviti v sklad s svojo politično moralo dejanj, kakor je zaplemba živil, prostovoljno odstopljenih delavcem, ki se nahajajo v odločni borbi proti fašističnim tolpam in pod obtožbo tatvine samo zato, ker so prevzeli ta živila, in kakor je grožnja, vsebovana v besedah sin če bo količina (zaplenjenih živili zadostno velika, bomo zahtevali, naj se pošiljke živil v pomoč sorazmerno zmanjšajo na tem področju na ta način, da bodo lahko presežek živil poslali v druge kraje, kjer jih nujno potrebujejo*. Tudi ne morejo spraviti v sklad * svojo politično moralo ukrepov, kakor je samovoljen ukaz, izdan šele tretji dan stavke, da se ta stavka, ki je izbruhnila kot- spontan protest proti vandalskemu 'razdejanju kulturnih, socialnih in političnih ustanov antifašističnega ljudstva pred očmi in v nekaterih primerih celo s sodelovanjem policije, ima za eilegalnoz, češ da je politična, kakor da tega značaja ne bi imela že v začetku. Končno ne morejo spraviti v sklad * svojo politično moralo ukrepa, kakor je obtožba celokupnega stavkovnega odbora, sestavljenega od znanih antifašističnih borcev, ki so vse svoje življenje posvetili borbi proti fašizmu in ki uživajo največji ugled pri najširših ljudskih množicah, in to samo zato, ker so kot taki stati na čelu antifašističnih množic v borbi proti zločinskim napadom fašističnih tolp na ljudske demokratične ustanove.
Gornji ukrepi, ki so vsi naperjeni izključno proti antifašističnemu ljudstvu, ne morejo torej imeli drugega namena, kakor da s silo postopoma zatrejo demokratično gibanje naprednih ljudskih množic in s tem opogumijo in podprejo ter oživijo neofašistične pretepaške in potigalske organizacije.
O ljudskih sodišč h
je izjavil legalni predstavnik ZVU, tda so se osebe, ki so najbolj kritizirale, branile, da bi dale člane Izrednemu porotnemu sodišču in da če ni poslovalo tako, da bi bilo v milosti pri teh osebah, morajo pripisati krivdo samim sebi*. *Jaz nisem pregledal spisov teh razprav» — je nadalje izjavil zastopnik ZVU — ttoda v nobenem primeru ne bi posredoval, ker imam to sodišče za ljudsko sodišče».
Ali naj to pomeni, da bi bilo... antifašistično ljudstvo krivo, če se pred Izrednim porotnim sodiščem sistematično oproščajo razni notorični kolaboraoionistični tpa-trioti» in znani fašisti, kakor Vi-dusso, Cooeani, Pagnini itd.t
Izvrlm odbor S.I.A.U. ugotavlja, da je Z.V.U. z oktroiranim odlokom štev. tl sama prevzela nase njegove posledice, kakor tudi dol-, Inost, da sama skrbi za poslovanje antifašističnih sodišč v antifašističnem in ne fašističnem duhu. Samo nanjo pada odgovornost, te ne more, ali — kakor pravi njen zastopnik — note skrbeti za to, da tako vaina ustanova, kakor je Izredno “porotno sodišče, ne služi za izigravanje zakona, poštenosti in demokratične zavesti tukajšnjega prebivalstva.
Slovensko šolstvo
Med najosnovnejše pridobitve otvilsziramih narodov spada obvezen pouk v osnovni/i šolah, ki imajo pravico javnosti. V najteljih časih oboroiene borbe z okupatorjem je naše ljudstvo vzdrževalo na osvobojenem ozemlju Slovenskega Primorja 201 osnovnih Sol, ki so vse vmele pravico javnosti. • Odlok s katerim Z.V.U. odvzema pravico javnosti velikemu številu slovenskih šol z motivacijo, da se te šole ne drle učnega načrta Z. V.U-, pomeni najosnovnejšo kršitev načel demokracije in enakopravnosti. Vsiljevati slovenskemu ljudstvu učni načrt, ki *u> upošteva pridobitev narodno osvobodilne borbe, ki ne vzgaja slmrenskih o-trok v duhu te borbe, ki nasprotuje sedanjemu narodnemu bistvu in omalovažuje slovensko zgodovino v najtežjem razdobju narodno osvobodilne borbe, pomeni odrekati slovenskemu ljudstvu kulturno avtonomijo in pravico, da si
vzgaja svoje otroke po svoji volji. Odrekanje take pravice pa pomeni kršitev splošno veljavnih o-snovnih kulturnih načel in je v nasprotju s principi demokracije.
Kdo je fašist
Na to vprašanje je zastopnik Z. V.U. dejal:	ranili	smo se spre-
jeti mnenje, da so vsi Italijani fašisti in ne moremo misliti, da bi lahko vse fašistične akcije pripisali le tem skupinam». Dodal je, ida je definicija, kaj je resnično fašist, eno najbolj nedoločenih vprašanj, s katerimi ima Z.V.U. opravka».
Ugotavljamo predvsem, da s strani množio 8J.A.U. gotovo ni bilo Z.V.U. sugerirano mnenje uda so vsi Italijani fašisti*, saj bi bilo to v kričečim nasprotju že s samim imenom in sestavo te politične organizacije. Ce pa bi nam bilo dovoljeno pomagati Z. V JU. iz zagate, bi ji glede definicije efašista* sugerirali, da v tem oziru ni važno ime, pač pa je odločilna vsebina. In ta vsebina je
menda dovolj jasno prišla do izraza v zadnjih mesečih po celi coni «A*. Z.V.U. je po svojih organih gotovo že ugotovila, kdo seje mržnjo med narodi, iz katerih vrst prihaja nestrpnost proti slovenskemu jeziku, proti slovenskim napisom, kdo so tisti, ki požigajo in napadajo slovenske in italijanske kulturne, socialne in politične antifašistične ustanove in po čigavem nalogu izvršujejo svoja zločinska dejanja, in — definicija a fašista* bo na dlani.
Toda vse kaže, da si Z.V.U. pred vsem tem zapira oči. Vsaj njena dejanja kažejo na to. Zato ni čudo, če je slovansko in italijansko antifašistično ljudstvo na tem, da izgubi še zadnjo iskrico zaupanja v Z.V.U. Ce bi se to končno zgodita, bo nosila odgovornost za to le sedanja anglo-ameriška vojna uprava.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Trst, 4, avgusta 194«.
Izvršni odbor SXA.U.
Primorski otroci v Sloveniji
Ljubljana, 8. Tanjug. — Kakih, tisoč otrok je Iz Julijske krajine dospelo v Ljubljano. S*rebiH bodo' počitnice v raznih zdraviliščih Slovenije. 600 obrok prihaja iz con« A, in sicer i® Trsta, drugih pa iz cone B. Druga skupina 1.500 otrok jz cone A in B, ki ni do sedaj imela dovolj možnosti, da bi se učila slovenskega jezika, je dospela v Ljubljano. Prebila bo poletne počitnice v otroških kolonijah, kjer ji bodo posvetili posebno pozornost, da bi se učila materinega jezika.
Jugoslovanski otroci v CSR
/ Praga, 8. Tanjug. — Prva skupina 300 jugoslovanskih otrok je prispela na CeškoslovaSko, kjer ho prebila en mesec v otroškem okrevališču.
Celkoslovaško • poljski razgovori
Varšava, 8. — Češkoslovaški minister v Varšavi Je danes ,odpotoval v Prago, kjer se bo posvetdval z vlado glede pogajanj, ki bodo utrdila vezi med obema državama. Tudi med češkoslovaško in poljsko delegacijo na pariški konferenci so v teku razgovori. Pogajanja Se tičejo gospodarskih in konzularnih
Tati/ine Lurinep blaga i Trstu
Izjave ravnatelja Zavoda za izredne nabave Miloša Tasiča
Beograd, 8. — Direktor zavoda za izredne nabave Miloš Vasič je objavil naslednjo izjavo:
Komandanta zavezniških sil na Sredozemlju general Morgan in polkovnik Bovvman sta podala izjave, v katerih demantirate trditve Ijb Guardle o tatvinah blaga, ki ga po šilja Uhrra Jugoslaviji preko Trsta.
V svoji izjavi. 19. julija t. 1. sem navedel konkretne podatke o velikih tatvinah blaga med tržaškim pristaniščem in mejo cone A in B.
Želim pripomniti, da je težko takoj ugotoviti iz katerega vagona je bilo ukradeno blago in v kolikšni količini, ker se pri natovarjanju z ladje v vagon ne vrši tofno merjenje. Vendar pa lahko podam javnosti nekatere nove stvarne podatke v podkrepitev naše trditve, da so se tatvine dogajale in da se dogajajo tudi danes, ko je svetovna javnost obveščena o teh primerih.
Očitno je, da se izjave Morgana ih Bowmana naslanjajo na popolnoma netočna obvestila.
Dne 5. aprila 1946. leta je zmanjkalo- te vagona številka 112.398, 242
za Julijsko Krajino -in Trst. I pribežali na Češkoslovaško.
vprašanj, kakor tudi vprašanja | poljskih 2’dov, ki so zadnje čase I vreč sladkorja. Po prvi tatvini bla-
I ga so bili vagoni plombirani s plom-
bami štev. . 19, ki so bile preko noči spremenjene v plombe štev. 18.
Dne 24. maja 1946, leta ponoči je bil mod železniško postajo Nabrežino in Prosekom nasilno odprt en vagon z Unrrinim blagom za Jugoslavijo in odnešenih nekaj bal blaga. Oseba, ki je o tem obvestila naše predstavništvo v Trstu, je izjavila, da sta prodajala blago Prane Cartoli in Bruno Babi, železničarja iz Nabrežine. Obveščeni smo tudi, da sta železničarja iz Nabrežine Pino Politano in Alfredo PoUtano prenesla del ukradenega blaga tudi v Trst.
Dne 1. junija 1948. leta je izginilo iz vagona 126.781, 23 vreč sladkorja. Dne 14. junija 1946. leta j8 izginilo iz vagona štev 263.787, 27 zabojev slanine. Dne 15. junija 1946. leta je zmanjkalo i* vagona štev. 118.093, 82 vreč sladkorja. Dn« 17. Junija 1946. leta je bilo ukradenih iz vagona štev. 114.689, 40 vreč kave.
Dne 27. julija 1946. leta ob 2 ponoči je naša patrulja v Trstu pri pregledovanju vagonov na glavni železniški postaji operila, da je.prihajal iz nekega a silo odprtega vagona civilni policaj. Na poziv naše pa-
trulje, naj se ustavi, je poklical še 3 sodelavce civilne policije, -ki so bili oboroženi s strojnimi puškami, ter je zagrozil naši patrulji. Nato so se vsi štirje umaknili.
Dne 3l! julija letos je bil na postaji Čampo Marzio razbit vagon, iz katerega je bilo ukradenih 21 velikih bal blaga.
Ne dvomim, da bodo ti stvarni podatki prepričali vsakega objektivnega človeka o resničnosti naše trditve, da se dogajajo v Trstu še sedaj velike tatvine blaga namenjenega opustošenim krajem Jugoslavije. Ce pa bi se tudi. sedaj našel kdo, ki bi poskušal trditi nasprotno, bomo radi dali javnosti nadaljnje podatke, ki jih imamo na razpolago.
Za uodaliSanie delovanja Dare
London, 8, VZN. — Na današnjem plenarnem zasedanju ustanove Unre v Ženevi so predstavniki petih držav, ki dobivajo pomoč od Unre, vzpodbujali k nadaljevanju pomoči v Evropi tudi v prihodnjem letu. Te države so Poljska, Češkoslovaška, Jugoslavija, Grčija in Avstrija,
KARDELJEV PRIDRŽEK V PARIZU
Nadaljnje sodelovanje ludoslavije podojim
/ dokler konferenca ne dokaze, da si zares prizadeva doseči čim večje soglasje
Pariz, 8. — Po petih dneh se je danes spet sestal plenum mirovne konference, da odobri postopek, kakor ga je s toliko težavo pripravil odbor za poslovnik konference. Vsa seja Je bila danes pod vtisom govora, ki ga je imel sovjetski zunanji minister Molotov, ki je v njem obsodil odločitev odbora o navadni večini, na osnovi katere naj bi se zaključki konference že predložili Svetu zunanjih ministrov velesil.
Štirje načrti tržaškega statnta
Medtem se je izvedelo, da odbor strokovnjakov, ki ga je ustanovil Svet zunanjih ministrov velesil pretekli mesec, da pripravi načrt statuta za tria o ko mednarodno ozemlje, ni dosegel popolnega sporazuma in da bodo konferenci predložili ?tiri različne načrte. Po informacijah agencije «Reuter» načrti Američanov, Angležev in Francozov ne vsebujejo bistvenih razlik. Močno pa se od njih razlikuje sovjetski načrt.
V Parizu so se danes dopoldne sestali tudi zastopniki britanskih dominionov ter razpravljali o svojem nadaljnjem zadržanju na mirovni konferenci. Južnoafriška delegacija pa je posebej preučila spomenice, ki jih je italijanska delegacija predložila konferenci. Kar se tiče bivših sovražnih držav, bo-
na plenarni seji konference, nakar jih bodo posamezni odbori proučili skupno z načrti teh pogodb. •
Vprašanje grške Makedonije
Izvedelo se je tudi, da jo jugoslovanska delegacija na parili konferenci sklenila načeti vprašanje onega dela Makedonije, ki je pod grško oblastjo. Opirala se bo pri tem na Resolucijo, ki je bila sprejeta na kongresu makedonske Ljudske fronte; v kateri je makedonsko ljudstvo zahtevalo, da se tudi zanj upoštevajo in uveljavijo načela atlantske karte.
V Parizu pa so danes z zadoščenjem ugotovili, da so tako moskovska radio postaja, kakor tudi sovjetski listi v celoti objavili zadnji Byrnesov govor v odboru za poslovnik konference, na katerega je sovjetski zunanji minister takoj temeljito odgovoril.
Med tem je prispela v Pariz madžarska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Gyoengyoe-syja. Madžarski krogi sodijo, da bodo zanje predstavljali največje težave mirovni pogoji gospodarskega značaja ter zahteva Češkoslovaške o repatriaciji Badžarov iz slovaških krajev.
Jutri odpotuje Bevln v Pariz, obenem pa nameravata te dni priti na paruVo konferenco tudi ameriška senatorja Connaly in Van-denberg, ki nameravata sodelovati
do njih zastopniki podali svoje pri- j tudi na bližnjem zasedanju Sveta pomite o osnutkih mirovnih pogodb j zunanjih ministrov velesil.
Nevarna napaka v proceduri
Molotov za čim večje soglasje, ki je osnovno načelo sleherne konference
Plenum mirovne konference se (le so jim pogostoma vsiljevale svojo
voljo. Dosegle so tudi s tem, da so ponekod obdržale svoje oborožene sile na njihovem ozemlju. Tak« metode je treba na mirovni konferenci odkloniti. Vemo, da določa tudi ustanovna listina Združenih naro-dpv, da se smejo zažne odločitve sprejeti le "z dvotretjinsko večino skupščine. Tudi varnostnemu svetu je za določene probleme potrebno soglasje
je sestal v prvih ' popolransklh urah. V dvorani se še nista zbrali niti dve tretjini udeležencev, ko je predsednik Bidault že predlagal glasovanje o načrtu poslovnika, .kakor ga je zadnje dni pripravil pri: stojni odbor. K besedi se je takoj oglasil sovjetski zunanji minister, ki je v svojem govoru izvajal: Poslovniški odbor ni storil prav, da ni sprejel sovjetskega predloga o dvotretjinski večini za sklepa konference. Zaradi tega je potrebno, da plenum zavzame v tej stvari svoje s(,alit?če.
Sovjetska delegacija se je strinjala z načrtom, kakor je bil predložen, razen v točki, ki določa za posamezne predloge navadno mesto dvetretjinske večine, kakor je spočetka predlagal Svet zunanjih ministrov velesil. Sovjetska delegacija ne more pristati na to„ da bi konferenca sprejela kakršen koli predlog z- enim samim glasom večine da bt tako 11 delegacij 10. vsililo svojo voljo. Sklep odbora za poslovnik imamo za napako. Potrebno bt bilo, da revidira ta sklep poseben odbor, ki bi nato konferenca po njegovih nasvetih sklepala o njem.
Postopek pri glasovanju na mednarodni konferenci je zelo važna stvar. Konferenca mora2 izraziti svoje stališče o vrsti resnih vprašanj. Sovjetska delegacija je prisiljena opozoriti na osnovno načelo sleherne mednarodne konference, ki ga predstavlja soglasje. Res dn ni tako lahko doseči soglasje, Je teže pa je če se nihče ne prizadene, da bi se v svojem stališču čim bolj približal drugim. Treba je vsaj težiti po pristanku vseh in treba j? upoštevati stališče vseh, velikih in malih, ne pa z neznatno večino vsiljevati jo na voljo manjšine.
Posebej so na tem načelu, zainteresirani majhni narodi. Velike si-
Dosledno sklonom štirih velesil
Tudi na vseh konferencah v času vojne Je obveljalo načelo sporazuma. Končno je Svet štirih vselej soglasno sprejemal svoje sklep«. Samo na ta način lahko služimo koristim demokratičnih držav, ve-
likih in malih, vseh onih, k; so nas s svojimi ogromnimi žrtvami privedli do zmage in sedaj čakajo na trajni mir. Svet štirih je po dolgem in skrbnem preudarku stavil predlog o dvetretjinski večini v poslovnik konference. Podprli so ga vsi štirje zunanji ministri. Angle-Ska delegacija ga je v odboru spremenila. Na ta način j« dana že samo eni delegaciji možnost, da spre-meni na konferenci predlogov sklep. Toda razočarali se bo4o vst oni, ki pričakujejo, da bodo imeli taki sklepi prave vrednost. Sklepi konference za svet štirih niso obveznega značaja. Soglasni sklepi konference bodo imeli vse večji pomen za nas, kakor tudi za vso svetovno javnost. Sovjetska delegacija je podprla predlog za dvotretjinsko večino, ker se bolj približuje soglasju. Odbor pa se je odločil za on«, ki jim ni mar, da bi bili konferenčni sklepi čimbolj soglasni. Ng ta način bo lahko nastala zmeda v vsem delovanju kohfe-rence. Odgovornost zato pripada tako britanski kakor ameriški delegaciji, ki sta se aktivno zavzeli za tak sklep poslovniškega odbora. Podali sta si roki. prav v ta namen. Očitno sta hoteli tako pospešiti pristanek konference na take predloge kakršne si sami želita. Opustili sta načelo, ki sta se zanj že izrekli v svetu zunanjih ministrov. Postavili sta se v dvoumen položaj. Stanje se je poslabšalo in sedaj moramo preprečiti, da b' konferenca izvršila isto zmoto kakor odbor za poslovnik.
Molotov se Je dotaknil tudi Evat-tovih kritik dvetr^tjinskega sistema. Avstralski delegat ni povedal,-na kaj se opirajo njegovo stali in njegovi računi. Zanj je bilo najvažnejše, da ne bt konferenca sprejela predlogov, na katere ZSSR ne more pristati. Prav zaradi tega je bil v odboru tako agilen. Nekateri krogi so Evatta razumeli. Nekaj pariških listov ga je podprlo z ugotovitvijo, -da so »zapadne sile nadkrilile Sovjetsko zvezo». Dokazali so, kako so razumeli odločitev odbora za poslovnik, Toda namen konference ni, da bi si morali ena ali druga sila zagotoviti premoč nad Sovjetsko zvezo ali katero koli drugo državo. Ce ima kdo tak namen, bodo, njegovi naklepi propadli in bo škodil predvsegp avoji državi in -ugledu konference. Ko smo se borili proll skupnemu sovražniku, Sovjetska zveza ni zaostajala. Srečna je, da je reJIla evropsko civilizacijo fašističnega barbarstva, ponosno, da je iztrgala mnogo
evropskih držav iz krempljev fašizma in jim pomagala na pot demokratičnega razvoja svobode in narodnega preporoda. To nam daje ipravico zahtevati največje soglasje. Naša dolžnost je doseči mir. Poskus postaviti na konferenci večino proti manjJini, temu ne koristi. Služil bi le, da se izpodkoplje avtoriteta konferenca, ki mora biti vsem pri srcu.
Zato sovjetska delegacija vztra-
ja pri tem, da se popravi zmota odbora za poslovnik. Zato sovjetska delegacija ponovno predlaga, da konferenca določi načeto dvotretjinske večine za vse predloge, ki naj se kot njeni zaključki predloie Svetu zunanjih ministrov velesil.
Molotovi jev govor J« presenetil brtansko in še nekatere druge delegacije. Angleški delegati so se v času, ko so govor sovjetskega zunanjega ministra prevajali, umaknili iz dvorane očitno z namenom, da se v naglici posvetujejo.
Molotov je govoril odločno in mirno. Obsodil je ravnanje avstralskega delegata Evatta, ki je skušal izigrati neposredne interese ZSSR.
Evatt 'mu je vznemirjen odgovoril in je zatrjeval, da ni nasprotnik ZSSR in Molotova, zahteval je pa, da konferenca potrdi sklep odbora za poslovnik tudi glede vprašanja o večini.
Jugoslavija si pridržuje pravico
zavzeti, svojo stališče po dokončnih sklepih konference
Jugoslovanski delegat Kardelj Je v imenu malih držav zahteval uveljavljenje načela o glasovanju z dvetretjinsko večine. Sklepi konference bodo v določenih primerih zadevali bistvene interese posameznih držav; kakor n. pr. Jugoslavijo. Ponovno je poudaril da se Jugoslavija ne more obvezati, da bo sprejela sklepe na osnovi navadne večine, kolikor bi zadevali njene meje. V imenu svoje delegacije je s poudarkom izjavil, da bo jugoslovanska delegacija prisostvovala v nadaljnji konferenci le z rezervo, če se bo uveljavil predlog odbora za poslovnik v vprašanju večine, in to vse- dotlej, dokler ne bodo poda-, no dokazi, da si, konferenca zares prizadeva doseči čim večje soglasje-. Jugoslavija si pridržuje pravico zavzeti svoje stališče po dokončnih sklepih konference.
Poslednji j« gevorll angleški delegat Alexander, ki j« menil, da je bil Molotovljev predlog v odboru za poslovnik že zavrnjen a dvetretjinsko večino odbora in s tričetrtinsko večino štirih velesil. Očital Jb Molotovu, da hoče zavlačevati razprave na konferenci. Ko so prebrali francoski prevod Alexan-drovega govora je vpričo omenjenega očitka ukrajinski delegat Ma-nuilski glasno protestiral: «To je škandal!* Tedaj je Alexander zahteval od Bidaulta, naj tajnis.vo razdeli med delegacijo točno besedilo njegovega govora, ker je bil slabo preveden v francoščino. Bidault je nato pristal, hkrati pa zaključil sejo. Plenum se sestane znova jutri dopoldne. K besedi so se prijavili Manuilaki, Byrnee in Kiseljev.
Pariz. — Nocoj so objavili podatke o sestavi posameznih odborov v okviru mirovne konference. Odborov za politična in teritorialna vprašanja je pet. V vsakem izmed
Zakaj prepovedujejo vstop v taborišča?
Moskva, 8. VZN. — Moskovska radijska postaja je danes poročala, da je generalni ravnatelj ustanove UNRRA La Guardia na neki konferenci Sveta ustanove UNRRA Izjavil, da zavezniške vojaške oblasti ne dovoljujejo .predstavnikom Jugoslavije jn Idrijske vstopa v taborišča za begunce.
Palestinsko vprašanje vedno bolj. zapleteno
London, 8. — Palestinsko vprašanje je še vedno predmet preučevanja v Londonu in Wasblngtonu. Na včerajšnji seji je britanska vlada sklenilo, da se n« bo v nobenom primeru odpovedal* odgovornosti mandata nad Palestino. Prizadevala »i bo, da se izvedejo predlogi an-gleško-ameriške komisije, tudi če ne bodo sodelovale Združen* države. V kratkem bodo objavili brltan-•*-t načrt za prihodnost Palesttne.
Britanska vlada pričakuje, kakor je znano, mnenje predsednika Trumana, ki pa se do sedaj še ni izrekel. Z druge strani pa so člani a-meriške delegacije za Palestino izjavili, da St> razpravlja!! z Ache-sonom o načrtu za razdelitev Pale-
stine in da pripravljajo predlog, ki ga bodo ta teden predložili Trumanu. -
Načrt ne Zadovoljuje popolnoma ne Zidov ne Arabcev. Iz Kaira poročajo, da se bodo 12. avgusta sestali v Aleksandriji vsi arabski ministri zunanjih zadev, kjer bodo razpravljali o skupni politiki glede Palestine. Menijo, da so glavne točke te politike .sledeče: odklonitev sleherne razdelitve; odklonitev prisostvovanja na kateri koli konferenci, kjer bi prisostvovali tudi Židje, prepoved nadaljnjega preseljevanja Zidov in vrnitev v prvotno domovino vseh tistih, ki so se tajno naselili; proglasitev peodvlsnosti Palestine in odprava britanskega mandata.
Židje izjavljajo, da jim ni mogoče več živeti v Evropi in da predstavlja za njih Palestina edino upanje. Izjavljajo tudi, da ne bodo mogli ■prejeti nobene odločitve, ki bi za-branila priseljevanje Zidov v Palestino. Iz Londona pa poročajo, da bo Velika Britanija uvedla ukrepe za nadzorstvo nad tajnim židovskim priseljevanjem v Palestino. To nadzorstvo bi se vršilo že v Evropi. Britanska vlada je obvestila Zdru-žepe države, da ne bo dovolila nadaljnjega nezakonitega priseljevanja v Palestino in da bo odpeljala •vse tajne priseljence na otok Ciper, kjer ae gradijo taborišča.
Dame* se je v Jeruzalemu sestal židovski narodni svet in razpravljal o jpoložeju, ki je nastal zaradi navzočnosti ttoočev tajnih priseljencev na parnikih, ki zo vsidrani 7 pristanišču v Hajfl. Domnevajo, da se bo židovsko prebivalstvo upiralo, če bodo britanske oblasti preprečile priseljencem prihod v Palestino.
teh odborov so delegacije tolikih držav, kolikor jih je bilo v vojni prizadeto premagano državo. V odboru za Italijo so vse razen Norveške. V odboru za Rumunijo jih je
12. Jugoslovanske delegacije ni med njlinl. V odiboru za Bolgarijo jih je 11. v odboru za Madžarsko jih je
13, v odiboru za Finsko pa 13. V prvih dveh je tudi jugoslovanska delegacija. Enako je po pet odborov za gospodarska vprašanja. Izmed teh je odbor za Italijo sestavljen e-nako kakor odbor za politična in teritorialna vprašanja. V ostalih štirih odborih za gospodarska vprašanja premaganih balkanskih držav in Finske pa je po 14 delegatov, med njimi tudi jugoslovanski. V odborih za vojaška vprašanja ter za juridične probleme in sestavo mirovnih pogodb, ki sta le dva za vseh pet premaganih držav, pa so zastopniki vseh 21 udeležencev konference.
N Gholsonovo ugotovitve
Pariz, 8. — Londonski radio je danes razširil komentar angleškega literata in diplomata Nicholso-na o pariJ.ti konferenci, v katerem napoveduje, da bi lahko njeni sklepi pomenili precedenčen primer za mirovne pogodbe, ki s« bodo sklepale z Nemčijo In Japonsko. Iz glasovanja angleškega predloga v odboru za poslovnik konference ni nikak diplomatski uspeh. Ako hočemo, da bi imela konferenca trajni uspeh, j« trelfa opustiti vsako misel na dva nasprotna tabora, na zmage in poraze pri glasovanju Pod mnogimi vidiki je bil sovjetski predlog utemeljen.
Agencija AFP beleži v svojem komentarju sovjetsko mnenje, ki je •prepričano, da »e ja ustvaril anglosaški blok, ki se skuša opreti na malo države. Mo£a Pijade je pravilno označil, ko je dejal, da so v odboru niao borili za demokracijo, marveč za diktaturo. Sklep o vprašanju večine, kakor ga je sprejel odbor za poslovnik, kaže na bližnjo usodo konference. Nasprotniki sklepov štirih velesil niso zmogli prepričevalnih argumentov za svojo tezo, pa so skušali komplicirati vse delo, da bi sabotirali Svet s'-l-rih zunanjih ministrov. Sovjetska delegacija je- jasno pokazala, da hoče ostati zvesta sprejetim obveznostim, tndi onim, ki se nanašajo na Trst. Bilo bi vse obsodbe vredno ko bi se sklepi štirih velesil izigrali proti občim interesom in proti pravičnim zahtevam Jugoslavije
«New York Times* meni v sVo-jem komentarju, da j« v Parizu zmagal prav za prav Molotov ki mu je uspelo zaščititi načela člirih velesil.
Rim, 8. — Kljub pozivu državnega podtajnika ae v raznih pokrajinah Italije neredi nadaljujejo. Medtem ko se zdi, da se je v Caocamu na Siciliji posrečilo dokončno vzpostaviti red, se v Pu-ljah neredi nadaljujejo.
Ameriška letala so bombardirala Jenan
Nanking, 8. — Po informacijah agencije Reuter je general Marshall dobil protestno noto, ki mu jo je poslalo poveljstvo kitajske ljudska revolucionarne vojake zaradi bombardiranja Jenana, kjer je sedaj glavni stan ljudske vojske.
General Chou En Lai je sporočil generalu Marshallu podrobnosti o bombardiranju, ki so ga izvršila letala Kuomintanga in ki so hila a-meriškega izvora.
Agencija «Assoclated Press* poroča, da je predstavnik ljudske vojske Vaag Ping Nan v nekem svojem govoru v Nankingu dejal, da so bila letala, bencin, bombe in strelivo, ki so jih uporabljali pri napadu na Jenan, izdelani v Ameriki in da so bili tudi piloti, ki so izvršili napad, izvešbani po Američanki.
Spopadi v Indoneziji
Batavija, 8. VZN. — Danes so uradno objavili, da se je v Buiten-zorgu, približno 50 km južno-vzhod-no od Batavije, neka britanska patrulja spopadljt z Indonezijci.,
Isti nizozemski uradni vir s po. roča, da sta dva nizozemska lovca zažgala tri letala na letališču.
Iz Indonezijskega vira je prispela vest, da je zavezniška skupina petih bombnikov in dveh lovcev močno bombardirala področje Ban-doenga. Žrtev je mnogo.
Iran zahteva umik britanskih cet Iz Basre
Teheran, 8. — Kakor poroča agencija «AFP», objavlja današnji iranski tisk obširno izjavo princa Flrouza o koncentraciji indijskih čet v Basri.
Glasilo demokratične stranke «Farmal» piše: »Odločitev indijske države nasprotuje teheranskemu dogovoru, ki so ga podpisal; Roosevelt, Stalin in Churchill,' Iranci ne bodo nikoli dovolili, da bi kdo cgražal suvereniteto, neodvisnost in nedotakljivost iranskega ozenj-Ija. Po poročilu iranskega propagandnega ministra, so včeraj zahtevali po britanskem poslaniku v Teheranu umik britanskih čet iz Basre in vzpostavitev normalnega stanja. Britansko zunanje ministrstvo pa javlja, da v tem smislu ni doslej dobilo nobene note.
Teror v Grčiji
Atene, 8, — Delegacija EAM-a je obiskala Gonatasa in je protestirala proti terorju, ki se izvaja nad demokratičnimi elementi v Makedoniji z deportacijami, aretacijami, smrtnimi obsodbami, streljanji in umori.
Delegacja je zahtevala, naj civilne in vojaške oblasti izdajo navodila, da se predstavniki EAMa ne bodo ovirali pri svojih potovanjih po deželi, na katerih objasnjujejo ljudstvu vprašanje režima.*
Kakor poroča levičarski tisk, Je bilo od 2. avgusta ustreljenih v Peloponezu 10 demokratov.
Iz Aten poročajo, da je bila stavka, ki so jo bili napovedali za jutri, odložena na 14. avgusta, ker niso sindikati utegnili sporočiti oblastem, da so delavci sklenili začeti stavko.
Policijske site v spremstvu uradnikov m nlstrstva za delo, so za-setile urade Delavske zbornice
PRflUORSKI DNEVNIK
9. avgusta
19tt
Pod italijansko upravo
izganjajo Slovence iz lastne zemlje
Gospodarsko-politično »tanje na •krajnem severu nase zapadne meje je neznosno. Po aretacij! znanih antifašistov Petriča, Šuligoja in Sosiča so italijanski šovinisti pričeli-še bolj nasilno zatirati slovenski živelj. Grožnje in lepaki proti Slovencem so na dnevnem redu. Javno pozivajo z lepaki, naj Slovenci z&puate svoje domove in svojo zemljo. Rabeljski rudarji so poslali mirovni konferenci v Pariz resolucijo in izvode lepakov, ki ;ih žirijo italijanski šovinisti vpričo oblasti. Evo, kaj pišejo^ 1. »Siamo •tufi di vivere con snaturate crea-ture del genere slavo!* 2. »Slavi, conoscete le botte degli italiani? No!!! Altrimenti ve ne sarete gla andati;* 3. «Gli italiani scacciati dalle zone A e B aspettano un tet-to ed un lavoro. Slavi!! E’ giunta l'ora, cambiate zona*. A. P. O.* Zato so rudarji iz Loga pod Mangartom tudi napisali odločno protestno resolucijo, v kateri pozivajo napredni svet,, naj reš; trbi-šk! okraj in Rabelj izpod suženj-
stva starih zatiralcev. Med drugim
pravijo:
»Prebivalstvo iz Loške kakor tudi delno iz Soške doline smo v gospodarskem oziru popolnoma odvisni od rudnika v Rablju.* Naši kraji so popolnoma pasivni in pridelek je slab. Ni ga dovolj ni za domačo uporabo. Edini vir dohodkov je rudnik, ki Je za nas življenjskega pomena, Tam so delali od pamtiveka Slovenci. Trditi smemo, da smo od samega pričetka obstoja raoeljskega rudnika delali izključno le delavci iz Loške in Bovške doline. Sele po letu 1920 so prevzeli Italijani laije posle na rudniku. Francbska črta bi prepustila r.aš ed ni vir dohodkov in življenja Italiji. To bi nas uničilo. O tem tudi dovolj zgovorno pričajo sami lepaki, ki jih italijanski šovinist' — naši zasužnjevalci — širijo med nam!.*
Ljudstvo v teh krajih zboruje in protestira. Mnogo jih je bilo za svoj odločen nastop aretiranih. Popolnoma razumljivo je, da vidi ljudstvo svojo edino rešitev v priključitvi k Jlugoslavlji.
V BENEČIJI
Orožje in bombe proti Titovim pristašem
/#
a
V naših hribovskih vaseh zelo potrebujemo zdrave pitne vode. italijanska vlada Je nakazala občini Podbenešec (Pulfero) 4 milijone lir za Javna dela. Znani Che-, ras in njegov zet Aldo Specogna sta šla z nekaterimi možmi do žu. pana omenjene občine in ga sil'la z grožnjo, da mora nakazati denar za gradnjo mostu čez Nadižo. Prebivalstvo gorskih vasi se je'temu uprlo in zahtevalo gradnjo vodovoda. Cheras in njegovi pajdaši pa so pričeli nato pregovarjati in strahovati ljudstvo. Ko so prišli ljudje protestirat, so. dejali:	poslušajte Titovcev, saj gradnja vodovoda ni potrebna, vaši dedje so živeli brez pitne vode in n'so pomrli, tako boste živeli lahko tudi vi. Bolj potreben pa je fhost, pravijo, ki bo vezal vasi Log in Spe-honja z drugo stranjo.*
Ob tej priliki je tudi pozival ljudi, da se združijo z njimi in če bodo zanje, da bodo dobili orežje, pištole ln bombe, da se bodo lahko bor‘11 proti »Titovim pristašem*.
Benečani označujejo kot glavne kolovodje oboroženih band in do-bavljače orožja Spekonjo Adcifa, Medveša Valehtina iz Spehonj, Do-menlsa, G anesinija iz Podvržca.
V zvezi s trm nasiljem Je ljudstvo iz Slov. Benečije poslalo cel snop p«em in protestnih resolucij, naslovljenih na. mirovno konferenco in na ministre zunanjih zadev. V teh p'smlh ostro protestirajo proti sedanjemu nevzdržnemu stanju v Slovenski Benečiji,
Uradno postopanje
Ze večkrat Je opozarjal naš list, da organi civilne policije postopajo samovoljno in protizakonito pri svojih uradovanjih po vaseh. Tako se je zgodilo dne 6. t. m. tudi v Livku, ko se Je pojavila skupina civilnih policistov ln pričela nadle-govati osebje počitnis-Ve otroške kolonije. Zlasti se Je pri tem odlikoval tisti, ki se Je predstavil kot komandant patrulje; Jel je siliti v mlado vzgojiteljico in jo zasledoval v gornje prostore. Medtem ča-
som pa Je neki drugi organ CP pričel trgati raz stenčas članke, čeprav so osebje in otroci protestirali.
Ta dogodek je vzbudil precejšno pozornost in ljudstvo se je pričelo zbirati ter obsojati postopanje varnostnih organov. Neka oseba iz množice je izjavila, da so slabši od fašistov. Sam vodja patrulje pa je obdolžil upravnico kolonije Mozetič Selmo, da je ona odgovorna za žalitev, ki jo je izustilo neko dekle Pravi vzrok pa je treba iskati čisto drugod. Grozil ji je z aretacijo in dejal: »V imenu postave te aretiram in če je potreba tudi ustre-lim», jo sunil in ukazal, da mu sledi. Drugi so sprevideli, da je tako postopanje neupravičeno in profl-zakonito. Zato so ga razorožili, aretiranko pa odslovili.
Ob tej priliki se je nekdo med njimi izrazil, da bo imel »Primorski dnevnik* dosti pisati.
Zborovanja na Kobariškem
Odkar je odpotovala na mirovno konferenco Jugoslovanska delegacija s tov. Kardeljem na čelu, se po vaseh Gornjega Posočja na Ko-baričitem Vrstijo množična zborovanja. Ljudstvo protestira proti vsiljevanju paričidh sklepov oz, francoski razmejitveni črti, ki reže slovensko ozemlje od naravnih središč Trsta in Gorice.
V nedeljo 4. avgusta, so bila zborovanja z manifestacijami v Volarjih, Kamnem, Borjani. V Kredu ob Nadiži pa je bila velika kulturna prireditev, na katero je prihitelo ljudstvo iz bližnjih in daljnih vasi. Pri nastopu so sodelovali prosvetni društvi »Nadiža* iz Kreda in »Planinka* iz Livka. Nastopil je tudi domačin tov. Nace Hrast, član Kosovelovega zbora.
Prireditev se je zaključila z množičnim petjem • pesmi »Pesem o svobodi* in »Hej Slovani*. Nato so izglasovali resoluciji tov. Kardelju in mirovni konferenci v Parizu. Okrog 500 ljudi se je uvrstilo v povorko tqr s pesmijo in zastava-
mi obšlo vas. Odmevali so vzkliki Jugoslivanski armadi osvoboditeljici, Trstu in Gorici, ki jih primorsko ljudstvo zahteva za Jugoslavijo.
Tudi v Starem Selu so bile manifestacije.
Protesti proti pisanju „GJasa Zaveznikov44
Na številnih zborovanjih, ki so se zadnje čase vršila na Kobariškem, je ljudstvo osiro obsojalo pisanje poluradnega glasila ZVU »Glasa Zaveznikov*, ki je v svoji štev. 345 z dne 2. avgusta pisal v zvezi z napadom na vojaški zavezniški avtomobil kot da so Ukve, kjer je prič.o do napada, pri Kobaridu. S tem so hoteli prebivalstvo kobariškega okraja prikazati' v siabi luči. Ukve pa so na področju Trbiža v bližini Malborjeta (videmska provinca). Na Kobariškem ni bilo do danes slišati o ni-kakem napadu na vojake avtomobile. Resnica pa je-,-da so se izvršili v enem mesecu blizu vasi Kamno, 7. km jugovzhodno od Kobarida, že .trije roparski napadi na potnike. in kmetovalce, ki so Vbili
Reka darovala 15000 lir
za politične jetnike
Reško prebivalstvo je v znak solidarnosti z an-
tifašisti cone A Julijske krajine, ki morajo zaradi svoje vztrajnosti v borbi proti fašizmu še danes pod Zavezniško vojaško upravo sedeti v zaporih, poslalo komisiji za skrbstvo političnih jetnikov, mesta Trsta in cone A 150.000 lir, da jih uporabi za pomoč zaprtim antifašistom.
Primorski učitelji
svojim pionirjem
Primorski učitelji, ki posečgjo učiteljski tečaj v Lescah, pošiljajo pionirjem sledeče pisemce: »Dragi pionirji! Pred nedavnim smo zapustili sončno Primorsko in vas Neradi smo se ločili, ker bi vam radi tudi v počitnicah pomagali, da bi tako utrdili pridobljeno zna-, nje. Toda dolžnost, da se strokovno izpopolnjujemo, nas je privedla v rojstni kraj našega pesniškega genija Franceta Prešerna. Vaše dopisovanje, dragi pionirji, nas je zelo razveselilo. Vidimo, da to-pla priporočila po delu in učenju niso brezplodna. S tem, da Izvršujete svoje naloge kot pionirji, prispevate svoji delež k skupni stvari za
dokončno reditev vprašanja pripadnosti naše dežele. Danes moramo bolj kot kdaj koli napeti vse sile. da obnovimo porušeno domovine in da se kulturno dvignemo. Dragi pionirji! Kmalu bomo zopet med vami • in nadaljevali bomo se uspcs-ieje prekinjeno delo ter izpolnjevali našo dolžnost. Edino tako bomo izpolnili obljubo, ki smo jo dali na grobovih naših padlih junakov, ki so žrtvovali svoja mlada življenja za to, da ne bomo več zatirani*._______________
Zahvala
Antifašistična mladina Sv. Ivana pri Trstu (Nova cesta) sj najlepše zahvaljuje članom orkestra 7. Padrič, ki so darovali svoj nedeljski zaslužek za pomoč družini umrlega tov. Bubniča Stanislava.
OD TRIGLAVA DO JADRANA
Kanal
X OKRAJNA MLADINSKA KONFERENCA Pred kratkim se je vršila v Kanalu okrajna "mladinska konferenca, na katerii so razpravljali \o važnejših vprašanjih, ki jih bo morala! rešiti mladina, in ki so neposredno povezana s prilikami na našem ozemlju. V&liskusiji so mladin-ici in -.mladinke-4ostro obsodili poja-tve narodnega/ izdajstva, kot je S rjenje | hujskaškega belogardij-
potnike. in kmetovalce, a; so'.um ^ a	a	strani duhovni-
oropani po oboroženih banditih Jz ^ katari g^ajo razbijati enot-videmske province, ki si ob belem —, „..j..»..A
dnevu upajo v cono A na glavno asfaltno cesto prav do Soče. O teh roparskih napadih, ki so jih tujci iz videmske province Izvršili na Kobaričk-;m v coni A, »Glas zaveznikov* molči. ^___________
V
\
Antifašisti sojeni pred sodiSCem v (Borld
7. avgusta zjutraj je Zavezniško vojaško sodišče v Gorici zaključilo razpravo proti skupini Bricev, obtoženih, da so organizirali in vodili 23. maja nedovoljeno demonstracijo v Dobrovem, s katero so zahtevali Izpustitev iz zaporov aretiranih antlfašstov. Sodišče je izreklo naslednje obsodbe: Markočič Anton iz Fojane na leto dni zapora, od tega 6 mesecev pogojno; Marinič Anton iz Dobrovega na 6 mesecev, od tega 5 pogojno; Zu-Ijan Vlasta iz Biljane na 6 mesecev, od teh 3 pogojno; Marinič Milena lz Dobrovega na 2 meseca po-pojno. '	^
Popoldne je pred zavezniškim sodiščem prišla na vrsto druga skupina štirih mladeničev,- 3 Slovencev ln 1 Italijana, ki jih je pretekli mesec civilna policija aretirala v Gorici, ker je pri dveh izmed njih našla letake proti civilni policiji. Obtožba jim je očitala, da so nameravali širiti med ljudstvom letake. Obremenilne priče, vsi pripadniki civilne policije, so se znašle V pogostih protislovjih,, zaradi česar ni moglo sodišče sprejeti njih obremenilne Izjave. Sodnik je tudi enega policista strogo opomnil na več čuta odgovornosti v prihodnje. Vsi štirje obtoženci — Sta-n‘s!av Zorn, Savo Koban, Danilo Nanut in Glorgio Čorba — so bili oproščeni.	\
Po nekaj tednih zapora Je prišel pred sodišče mladoletni Stanko Ur^ šle iz Kotarda, ki ga je civilna policija arefrala, ker je pri njem našla neke letake. »Upoštevaloč mladoletnost obtoženega* Stanka, ga je sodišče obsodilo na 30 dni zapora pogojno. Iz neznanih razlogov se obremenilne 'priče n'so odzvale na razpravo.
• Na 2 leti pogojno je bil obsojen mladoletni Luclano Gran’tl iz Gorice, kt ga je svoje dni polic'la zrsačila z ročno bombo. Obramba dr. Devetach je obtoženca prikazala kot nedolžnega otroka, ki se je z bombo igral.
\'
Nogometni turnir za pokal «Coverlizza*
V nedeljo 11. t. m. ob 18 url se bo na Igrišču CRDA odigrala zadnja nogometna tekma za pokal »Cover-lizza* med Montebellom n Skednjem. Zmagovalec bo dobil pokal, drugo kvalificirani pa plaketo.
KLASIFIKACIJSKA TABELA Skedenj	6	4	0	2	11	6	8
Montabello	6	4	0	2	12	8	8
Primorja	6	2	0	4	7	11	4
Prosveta	«	2	0	4	9	14	4
V nedeljo 4. t m. Je Montebello premagal Prosveto z 2 proti 0.
FIZKULTURA
nost ljudstva in zastrupljati pošte no prebivalstvo.1 Obsodili so tudi pojave pijančevanja v nekaterih vaas-h. Te (bodo poslej najprej razkrinkavali najvaških stenčasih. Ob zaključku so 'odposlali pozdravno pismo tov Kardelju in resolucijo
mirovni. konferenci'v Pariz. 1 /
Tr*t
\	1	'	POGREB	-
) ZASLUŽNEGA TOVARIŠA Pred kratkjm so pokopali 15 letnega Bubniča;’ Stanislava, ki ga je doletela smrt, ko je 3. t. m. pri Go-ricb po nesreči prijel za vod z visoko ! električno napetostjo. Tovariš Stanislav ,je bil kljub svoji mladosti vedno med prvimi najmlajšimi borci,, ki so mnogo doprinesli v borza! pravice ljudstva. Pogrebni
M
•sprevo d se je 'razvil pri kamnolomu Faccanoni. V' Bazovici je prisostvovala .pogrebu velika množica. V imenu i ljudstva se je poslovil od dragega tovariša tov. Bidovec.
.Volce
I ZA OBNOVO Jeseni 1943. leta se Je iz taborišča v Lozi premikal bataljon v Brkine. »Kmalu bomo v Volčah* je dejal nekit tovariš. Vsem je srce poskakovalo tod veselja, da bodo zopet en-
krat šli skozi vas, da bodo zopet videli ljudi. Kakšno pa je bilo njihovo razočaranje, ko so zagledali pred seboj le porušeno zidovje. Se večja žalost pa je lAla to za prebivalce, ki so se vrnili iz pregnanstva brez vsega. Edina uteha je bila vaččanom, da so pomagali drug drugjemu. Strnili so se v čvrsto enoto In sedaj pomagajo graditi porušene domove. V ta namen bodo v nedeljo 11. t. m. priredili v vasi ljudski tabor, na katerega je vabljen vsak, kdor ima sočutje z ljudmi, ki so ostali brez vsega. Vsak se bo lahko prepričal o težkem življenju vaščanov, vsak pa bo gotovo tudi s prispevki pripravljen priskočiti na pomoč.
Tolm'n
UDARNIŠKO DELO
Ljudstvo tolminskega okraja gradi in obnavlja. Na šentvlškogor-ski planoti, kjer stoje vasice Lo-garšče, Ponikve, Pečine, Prapetno, Polje ln šentviška gora ki so v narodno osvobodilni borbi mnogo žrtvovale, znajo ceniti pridobitve borbe ih z vsemi močmi obnavljajo ter se trudijo, da bi postalo naše gospodarstvo čimprej neodvisno. Na planoti so dosegli že lepe uspehe. Med drugim bo v kratkem zasvetila električna luč. S tem delom je ljudstvo pričelo že na prvomajskem tekmovanju. S prostovoljnim delom so i skopali 460 jem za drogove. Vsaka hiša je dala po 3 smreke za drogove. Nekateri, n. pr. toy. Pervanja Andrej iz Prapetna, pa je dal 17 smrek. Pri tem delu so napravili 1.000 delovnih ur. Vseh delovnih ur je 8.000, kar znaša 240 t’soč lir. Dobro so se postavili Poldi Kranjc, Bičič Janez, Pirč Franc in Klemenčič Franc, ki so napravili vsak po 20 delovnih dni. Po tem 'delu so s skupnimi močmi pričeli graditi električno centralo.
Iznajdljivi vaščani so dobili material iz ruševin bivših vojašnic v Dol. Tribuši. Nekaj op:ke so z vprežno živino prepeljali 14 km v hrib na Planoto. Tri tisoč komadov pa so s; ljudje podajali iz roke v roko iz Tribuše do Prapetna, na razdalji 500 m. Pri tem je delalo 250 ljudi. Nadalje je po gospodarskih možnost h prispevala vsaka druž na od 2.500 do 15.000 lir za nabavo električnega materiala in transformatorja. Vse štiri vasi skupno so prispevale 310.000 lir. Napeljali so 3 km voda za visoko napetost in oskrbeli 50 hiš z elektr'čno strujo.
Skupno so pripravili tudi 180 m/3 stavbnega lesa, s prodajo kate. rega bodo krili ostale stroške
Ameriška križarka «Hungting-ton» prispela v tržaško pristanišče
K zaplembi sladkorja v Nabrežij
Sistematično organiziranij ^
tatvine Unrinega blaga
Nocoj se je zasidrala na pomolu Bersaglkri ameriška križarka <Hungtington»; nekaj minut pozneje sta prispela severno-ameriška rušilca «Corry» in »Wilson», ki sta jo spremljala. Poveljujoči častnik križark* »Hungtington* je povedal, da bo kontre admiral E. W. Bur-reugh, ki je pršel s križarko, nasledil kontre admirala kraljeve mornarice E.D.B. McCarthy-ja kot višji pomorski častnik za Jad-an. Kontreadmlral McCarthy bo verjetno odpotoval v soboto s kr. ladjo «Phoebe». v
Polkovnik Ilohbson je pregledal čete med mirozovom
Včeraj ob 16.30 uri je tila na trgu UnitA prva izmed tedenskih svečanosti mirozova. Izvajal ga je tretji bataljon 351. pehotnega polka, pod poveljstvom polkovnika Victorja V. Hubbsona, ki je med svečanostjo pregledal čete.
Spohokia m o&j&M
Prireditve, predavanja in sestanki
PROSV.' DRUŠTVO »STRAŽA* V FLAVLJAH priredi v nedeljo 11. t. m, pevsko prireditev na prostem. Po prireditvi ljudska zabava. Vabljeni vsi!
\ PROSVETNO DRUŠTVO »S. ŠKAMPERLE* SV. IVAN PRI -TRSTU orgajčzira v soboto in nedeljo ljudsko'veselico. Igral bo no-tyi \ockester./Vabljeni vsi!
1PEVSKI ZBOR PROSVETNE-UA'\DRURTVA »S. ŠKAMPERLE* SV. IVAN PRI TRSTU javlja, da bo deines 9. t. m. ob 20.30 obvezna
pevska\vaja v prostorih kot po na-
i. 1
vadi
V » GOSTILNI «GIRA», ULICA CONTE& TORIONE (PEVMSKI MOST)V,V GORICI, vsak četrtek, soboto Ih nedeljo plesni večeri od 20. ure\dalje.
PEVSKI)! ZBORE, KI SE NAMERAVAJO UDELEŽITI PARA-
Fizkuiturna parada Jugoslovanske armade in mornarice
diteljev Jugoslovanske armade in. bramba Dinama, kjer se je odlike mornarice. Fizkulturniki so nasto- val kot* razred zase vratar Homič, pili v raznobarvnih dresih glede na ki Je branil z bravurami najtežje llzkulturno discipline — ter »o ko-j strele. Partizan je tudi Včeraj poka-
Beograjske ulice so 4. t. m. doživele edinstven športni praznik. Bill je fizkuiturna parada Jugoslovanske armade ln mornarice, manifestacija zdravja in moči ljud?ke vojske. Ze na vse zgodaj so ogromne množice delavcev in nameščencev ter ostalih državljanov manifestirale po beograjskih ulicah tor vzklikale ljudski armadi ter maršalu Titu.
Na Terezijah, med hotelom »Moskva* in »Balkan*, Je bila velika tribuna, okrašena z državnimi zastavami, grbom in velikim zlatim napisom »Prvi flzkulturnl zlet Jugoslovanske armade in mornarice*. Ob deveti je prišel na časino tribuno maršal Jugoslavije Josip Broz Tito, navdušeno pozdravljen od brezštevilne množice, k) mu je vzklikala »Živel heroj Tito*, »Živela Titova armada!* Na častni tri-buhl eo bili tudi predsednik predsedstva Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar, člani predsedstva, člani vlade, generali-teta li* višji oficirji JA, člani diplomatskega zbora, člani sovjetske vojaške misije, inozemski vojaški atašeji ter mnogo domačih ln tujih novinarjev. Pred pričetkom parade je generalmajor Ambrožič raportiral inaršalu Titu, nakar je maršal Tito dal znak za pričetek parade.
Začetek parade je bil dan z zvoki trobent. Vojaška godba je lnto-nirala koračnico, poveljnik parade, generalmajor Ambrožič je s svojim štabom šel mimo častne tribune, nato pa »e je pričel veličastni deflle 6000 flzkultumikov .— borcev in vo-
rakall z novim flzkulturnlm korakom. V »prevodu so nosili /vel-ko sliko maršala Tita, okrašeno z zelenjem in državnimi zastavami. Ne pozaben vtis je napravila na vse navzoče skupine flzkultumikov, ki so nosili državni grb s šestimi rdečem! peterokrakimi zvezdami in šestimi Jugoslovanskimi zastavami — simbolom bratstvi in enotnosti naših narodov. Vihar navdušenja med množicami pa so vzbudili borci, flz-kulturnikl, ki so v vrstah po deset v modrih, belih in rdečih dresih, predstavljali zastavo FLRJ s peterokrako zvezdo na belem polju. Za njimi so se pojavili mornarji v nevih uniformah, konjeniki z raz-novarnlml zastavami posameznih flzkulturnih disciplin ter končno trobentači In vojaška godba. Navdušeno ljudstvo je Se pozno v noč manifestiralo po ulicah in vkl!ka-lo heroju Titu In Titovi armadi.
Nesrečen pornz »Partizana* v Moskvi
Po minimalnem porazu, ki ga je »Partizan* doživel proti CDKA, m po zmagi nad leningrajsko reprezentanco, je bila včerajšnja tekma za moštvo Partizana največja pre izkušnja. Moštvo Dinama je znano po vsem svetu po svojih uspeh h, ki jih je želo na turneji po Angliji, kjer je v tekmah z najboljšimi angleškimi nogometnimi klubi zabilo 17* golov, prejelo pa samo 7. V letošnjem državnem prvenstvu SZ jt Dinamo zaradi slabega začetka dosegel drugo mesto,
zal isto hibo kakor v 'Leningradu. Njegov napad Je bil vedno v svetišču nasprotnikovih vrat, včndar pa svoje premoči ni izkoristil zaradi neodločnosti napadalcev. Nasprotno pa »o dinamovcl v svoj:h redkih predorih resno ogražall vrata Partizana In s temi predori tudi dosegli 4 gole.
V prvem polčasu, ob največji premoči Partizana, so dosegli 2 gola. V dvajseti minuti so prišli na krmilo po ostrem strelu,'ki Je zaradi spolzkega terena ušel iz rok vratarju Šoštariču. Drugi gol so zabili v 44 minuti z neobranljivim strelom s petih metrov.
V drugem polčasu so naši zopet gospodarili po tfcrenu ter v 6 minuti po Rupniku zabili več kot zaslužen čajtni gol. Ko Je že vse kazalo, da bodo purtizanovcl dosegli Izenačenje, so Dinamovcl kot' v prvem polčasu nenadoma prodrli pred vrata, dosegli kot, nakar je desno-krilo pov(šalo rezultat na tri proti enr. Partizan se je zopet z vso silo vrgel v borbo ter bil stalno v svetišču Horn iča. Zoga pa — kakor da bi bile zakleta — ni In ni ho‘e!a v nasprotnikovo mrežo. Osem minut pred koncem so dinamovcl dosegli četrl gol. Partizan Je včerajšnjo tekmo izgubil res zelo nesrečno.
OBJAVE
LJUDSKI PETEROBOJ NA OPČINAH. V nedeljo 18. t. m. sc bodo vrž.le na Opčlr.ah izb'rne tekme v lahki atletiki in ljudskim
DE DELAl DNE 24. IN 25. T. M. V AJDOVŠČINI, opozarjamo, da je zadnji fias za prijavo števila pevcev In diunglh udeležencev tržaškemu odnoiino goriškemu okrožnemu odboru Prosvetne zveze. Pri tem naj zlasti', pazijo, da ne bodo telovadcev še 'enkrat prijavili kot pevce. Vsaka oseba naj bo prijavljena samo enkrat Obenem naj sporoče, kje nameravajo prekoračit! demarkacijsko črto (Ajševica, Bran'ca, Štorje \ali Divača) zaradi organizacije d prevozov onstran črte. Pohitite!
PARTIZANSKI f FESTIVAL V IZOLI. Jutri bo v Izoli v Istri partizanski festival, ki ga organ'zirn ZPP — Izola. Program je sledeči: od 20. do 23. ure vokalni ln glasbeni koncert, od 23. ure do 5. ure zjutraj ljudika zabava. Igra izbran orkester. Srečolov z bogatimi dobitki. Veselica bo v Ritrovo tovarcn Arri goni.'Vstopnina 25 lir. Motorni čoln «Rapido» bo odplul iz Trsta (pomol Pcseheria) ob 17.30 in ob' 20. uri. Vabljeni vsi!
PROSV. DRUŠTVO V MIRNU priredi v nedeljo 11. t. m. ob 21 uri Bevkovo dramo »Kajn*. Predstava bo na prostem. Vabljeni vsi!
PRVI SESTANEK ANTIFAŠISTOV IZ FURLANIJE V KRMI-NU »FORO BOARIO* bo v nedeljo 11. t. m. Ob 16. url bo obhod godbe za sklicanje udeležencev.
na sedežu v ulici Imbrlani 5: Salda, Ilnea, Fabiani, Alfa Romeo, Svem, Covacich, Glaser e Luce, Carrozzeria Bensi, Autocarrozzeria Predominato, Meccanotecnica Fran-ziosi, CRDA Centrale, Cantieri Navali San Giusto, Omis, Costruzioni navali Gandinl, Saigtr, Mandricar-do, Marta, Industrie Triestine pro-dotti scientificl, Bevilacqua, Fon-doria Scabar, Iflea, Sacad, Offlcine Conti Giuseppe, Carrozzeria Tlu-stos, Off. mecc. Augusto del Pozzo, Safem, Garage Excelsior, Softiati Attilio, Off. mecc. Romano Pippa, Off. eletr. mecc. O. E. N., Fabbrlcn casseforti Fomt. Poleg teh delavnic bodo zastopane tudi one, katerim so povabila poslali.
PROŠNJE ZA PONOVNI SPREJEM V SLUŽBO. Na IV. sekciji komisije za čiščenje v Trstu sta Valente SalVatore in Lombardi Josip, ki sta bila odslovljena iz CRDA Sv. Marko, predložila prošnji za sprejem v službo. Kdor koli ima kaj proti temu, naj v roku 7 dni od dneva objave javi na sekcilo Pri -tem naj naved; tudi priimek in ime ter naslov.
KOMISIJA ZA CI5CENJE PRIVATNEGA PODJETJA RAS je sklenila odpustiti z dela sledeče nameščence: Rossi Riccarda, Lupeti-na Giordano Bruna, Molmas Ar-dulna. Imenovani bodo lahko vložili priziv v roku 14 dni od dneva objave.
Prehrana
Izleti
PRIJAVLJENCI ZA IZLET NA TRIGLAV naj se javijo danes v času od 12 h do 13 h v planinskih društvenih prostorih.
Nogometna tekma »e Je pričela j peteroboju. Najboljši izmed tekmo-ob 16 uri popoldne pred najmanj I valcev bodo zastopali barve Trsta 100 tisoč gledalci. Tekmo so prenry,v Ajdovščini. Ob 8. uri zjutraj bo-šali po radiu v ruščini In srbščini, do startalt tekmovalci v novi Sport-
Partizan je bil močnejši, Dinamo pa zabijal gole. Skoraj neve rjetno se zdi, kako Je bilo vse to mogoče. Moštvo Partizana je bilo vso tekmo na prostoru »Dioa-na* ter oblegalo njegova vraia. Glavno breme igre je morala nositi ožja o-
nl disciplini, , partizanskem mar. Su, ki bo dolg 22 km. Patrulja, ki bo sestavljena po rezultatih 6 najboljših. nas bo zastopala v Ajdov-šč'nl. K prlrrd tvi se bomo še povrnili v eni izmed prihodnjih številk.
Enotni sindikati
POVERJENIKI ZA TISK IN PROPAGANDO pri strokovnih svetih in tovarniških odborih so vabljeni na sestanek, ki bo danes 9, t. m. ob 19. uri v ulici Imbrlani 5, soba 14.
PONOVNA 14 DNEVNA ZBOROVANJA ob isti uri se bodo pričela danes 9. t. m. Zborovanje vseh tajnikov in strokovnih predsednikov bo ob 19.30 v ulici Im-briani 5.
SINDIKAT KOVINARJEV. Tovarniški odbori in poverjeniki spodaj navedenih delavnic majhne Industrije nuj se zglasijo na sestanek, ki bo danes 9. t. m. ob 19. uri
Delitev sladkorja. Danes 10. t. m, bodo pričeli deliti po 200 g sla-s/.o-rja vsem potrošnikom tržaške občine. Delitev za občine pokrajine sc bo pričela prihodnji tsden. Dne 31. t. m. bo delitev zaključena. Cene 50 lir za kg.
Razno
OPOZORILO LASTNIKOM ČSOV V TRSTU. V zadnjem času opažamo neko doslej neznano živčno bolezen psov, ki se pojavlja v nenadnih epileptičnih napadih. Psov se loteva nomir, tulijo ln se premetavajo. Ker Jo mnogo takih primerov, sumijo, da gre zn nalezljivo bolezen, ki bi jo lahko imeli za pravo pasjo steklino. Da bi se preprečilo okuže-vanjo, pozivamo vso lastnike psov, naj preprečijo sleherni stik njihovih živali z dfuglml blodečimi *»ll neznanimi psi. Pri tem opozarjamo prebivalstvo, da se obvezno drži predpisov, ki določajo, kako se je treba ravnati, da se prepreči šlr:-nje pasje Btckline. Pse je treba vedno voditi na vrvici ln jim natakniti nngobčinkc.
Avtobusi, vlaki in parniki
NOVE AVTOBUSNE PROGE TRST-BENETKE. Predvčerajšnjem so otvorill novo avtobusno progo Trat-Benctkc. Avtobus odhaja Izpred glaynega kolodvora s trga Li-bcriA v Trstu ob 18. url in prihaja v Mestre ob 21.45 uri, kjer bo z jutrišnjim dnem imel zvezo z brzn-vlakom Benetjee-Mllan-Turin. Br-zovlak odhaja 'Iz Mester ob 22.40 uri, prihaja v Milan ob 6. url, v Turin pa ob 10,40 uri. Predvčerajšnjem so otvorill tudi obratno progo. Avtobus odhaja iz Mester ob 15.45 uri In ima zvezo z brzpvlnkom 476 iz Rima. Avtobus prihaja v Trat ob 19.30 uri.
VOZNI RED PARNIKA ZA MILJE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: iz Milj proti Trstu (pomol Pescheria) ob 7.50 9.15, 11.30, 13.50 in 20 uri; iz Trsta (pomol Pesche-rta) proti Miljam ob 8.30, 10, 12.10, 14.30 in 20.45 uri; iz Milj proti Sca-lo legnami ob 7., 12.50 in 19. url; iz Scalo legnami proti Miljam ob 7.25, 13.20 in 1^9.30 url.
Dobra srca
Godbeni odsek prosvetnega društva «Vodn!k» lz Doline daruje za tovariše v zaporu 1000 lir.
Rudolf Macarol je ob pogrebu svoje lastne ljubljene matere nabral 1000 lir v prid sirotam svojih bivših padlih tovarišev partizanov.
RADIO TRST II.
■ PETEK, 9. AVGUSTA 7 Plesna glasba; 7.25 koledar; 7.30 vesti v ital.; 7.45 vesti v slov.; 12 plesna glasba; 12.30 ruske opere v 8stoletju; 12.45 napoved časa .<■ vesti v slov.; 13 vesti v ital.; 13.15 gledališki orkester BBC; 14 pregled vesti - čitanje sporeda; 14.05 predavanje; 17.15 Čajkovski: simfonija št. 5f 18 ouverture; 18.15 radijska univerza; 18.30 ljudska glasbena ura; 19 predavanje; 19.15 cerkveni pravoslavni zbor, dirigira Vlado Švara; 19.45 predavanje; 20 napoved časa - vesti v slov.; 20.15 vesti v ital.; 20.30 glasbena razstava; 20.45 obnova v Evropi.
KINOPREDSTAUE:
Prejeli mo naslednje podrobnosti o zaplemi 31 vreč UNRRi-nega sladkorja v Nabrežini:
5. t. m. je prišla ob 16. uri iz Trsta v Nabiežino patrulja civilne policije. Po točnih navodolih je šla v železničiio hišico št. 46.360, ki je oddaljena le 60 do 70 m od vojašnice krajevne civilne policije. Nato so se policisti podali na vrt, kjer so razkopali • nekoliko zemlje, posejane z melancanami; kmalu so prišli do nekega rova, ki je vodil v podzemlje, katero' je n:kdaj služilo za shrambo vode. To skrivališče je kakih 60 m od vojašnice civilne policije in 3 m pod železnico progo. Upravnik omenjene hišice Giustppe Pulitano je pred kratkim zasadil te melancane, da bt prikril vhod v podzemlje. Civilni policisti so izvlekli iz podzemlja 30 vreč UNRRinega sladkorja, namenjenega Jugoslaviji.
Medtem ko so to blago nalagali na kamion, so iz železniške hišice Jt. 21, ki je kakih 40 m oddaljena od prejšnje, vlekli na vrt 3 vreče sladkorja ter jih zakrili z listjem. Pri tem delu sta sodelovala g. Ca-talano in njegova nežna gospa. Oč.tno je bilo, da sta se prestrašila morebitne iperiskave v svoji hiši. Nekaj tovariJ-v, ki je opazovalo prizor z bližnjega travnika, je poklicalo civilno policijo, ki je ravno takrat končala s svojim delom pri prvi hiši. Tako so tudi te vreče naložili na kamion. G. Catalano je malo prej priporočil Cavalliju, ki ie opazil prikrivanje sladkorja, naj o stvari molči.
Po teh dogodkih, t. j. odkar so le malo metrov od Vojašnice odkrili to blago, so policiji ukazali, da mora ostati v vojaJ.iici.
Razen te izjave so tudi mnoge druge priče podale pismene izjave, kako so videli krasti Unrrino blago za Jugoslavijo. Iz vseh teh izjav je očitno, da sodeluje pri tej do-blčkancsni sabotaž; proti Unrri m Jugoslaviji tudi italijansko železničarsko osebj* in da igra pri 'tem najpomembnejšo vlogo.
Za 40 minut so na odprti progi ustavili vlak
«Povej onim od SIAU-ja.
naj®1
ne dolgočas jo preveč, 8icer ,t ali dve vodji W
upihnil enega ž.nskega SIAU-ja.
KDO SO TATOVI
Po izjavah tvorijo v h* bando Unrrinih tatov P1^
italijanskih železničarskih
Šartcri, Stante, Bela, Polt«110’ grlnl in Bruseschi.
Prodajalca ukradenega Sartori juniorja so že P°n0 • vadili in tudi označili knl ima shranjeno Unrrino » g, ponovnimi ovadbami s° P, iu vilno jn zavezniško pobcij0’ preiskala neko sobo, hier k skrilo ukradeno blago V°r j lici ja je vselej izjav.la, da šla ničesar, čeprav so t»va •;
Leti
teri
so ovadili zločinca, "S , da je blego po preiskavi M vedno na svojem mestu.
Menimo, da bi bilo del°va Guardijevih newycrških P0,^ v tem primeru vendar n' . bolj učinkovito kot delova” ga nov ZVU...
Narodna zaščita lzr0j, nevarnega z’očlnca tP policiji
Na Reki so aretirali
manna, starega 41 let, nekd1
G
delo
prej
»tiči
bori
■tar
bjai
tnii
ti jo lija, svet
Tako so n. pr. 25. 7. videli trije tovariši okrog -2. ure, kako se je neki vlak na poti iz Trsta proti Tržiču ustavil blizu Sesljana za prbližno 40 mjnut. Z njega sc v tem času prenašali material v dva kamiona, katera sta se nato odpeljala proti Nabrežini. Eden od teh kamionov Je imel evidenčno tablL co zakrito pr; drugem pa j* bila vidna tablica TS 15229.
Po drugih pismenih izjavah se je v noči 30. januarja okrog 23. ure ustavil, pri nabrežlnski postaji tovorni vlak za priblično 7 minut. Z njega so nosili Unrrino blago na bkžnje polje. Naslednjega dne sta tovarišici 7,. in S. našli blizu postaje št. 79 ;n 89 Unrrine zaboje s kavo, cigaretami in drugim blagom, ki jih je stražil železničar Ne-grinl. Poskušal je odstraniti tovarišici na ta način, da ju je strašil, češ da so v zabojih bcinbe. Tovariš Sukljan Stanislav je zadevo prijavil guvernerju osebno. Kljub temu pa ni prililo do nikakega postopka proti krivcem!
Ukradeno blago Unrre so kmalu r.ato nudili na prodaj družni Kobal, ki pa o tem ni/hotela ničesar slišati. Značilno je, da se Je 9. 7. pripetil Edvardu Kobalu, članu te družine, naslednji dogodek:
Omenjenega sta ustavila Stante N'kola ln Sartori junior, oba pripadnika tamkajšnjih italijanskih železničarskih družin. Z naperjenimi samokresi sta odvedla Kobala k civilnem^ pol'eistu Marlniju in šc nekemu drugemu policistu.
Vsakdo ve, da jo v coni A civilistom prepovedano nositi orožje. Kljub temu civilna policista nista razoroila Sartorija in Stanteta, pač pa ostro zasliševala Kobala, nato pa ga je izpustila z naslednjimi besedami pollc’sta Marinlja:
nujccega v Trstu v ul. N°rllj ki je 31. 1. 1944. s pomočjo lin; Eugenia, imenovaneg4 Patata, ubil pri roparsksih v ul. Gatteri 54 v Trstu lamini Josefino por. Marins : sla bila aretirana. Bertol^ obsodili na dosmrtno pa na 39 let ječe. Dne 12. _ ■ so jih SS-ovci odpeljali i* v koncentracijsko taborišče čljo. Bertollni-ju Je me« uspelo uiti.	.	^
Vrnil se je v Trst,
27. 12. 1945. ponovno aretira'j | mea ss je 27.’5. 1945 vrnil »	-
centracijskega taborišča, ? W stanil najprej v Trstu, nato ( uar, dovščini, končno pa na ,J| P*®6i je bil brivec. ReJka poliču8 zila, da ta človek nfkaj V uice Zato je 20. julija tega %1 kate šala za informacije policG 3)[j stu. Skupina «3 Coppe* je P ^ j. * celo zadevo. Včeraj ob *	®tl
je Narodna zaščita izročil* ulft ku pri Divači Fameo civilni
tani in ] 8ke tono
kot' ni j 'ije
Aretacije
Civilna policija je 6. t. n*' la aretacijo osmih oseb i* ^ katere dolši, da so dne 5. ,..J rotilo v cono B. Narodni kega Bremca Stanka i? ? pri Kanalu, k; se je *atelien£)3i A, da se izogne odgt>v°r svoja dejanja.
•teti tifaš
t
Rojstva, smrti, P°r*V 'tjv
zll"' -alt Ker
h,
Arno, obralovodja
gospodinja; Babuder pomočnik In Sardo I dinja; Longhi Mario,
i
'nij
Anagrafski urad občine j| ^ Trsta javlja: dne 8. aVgU.IIirl<l fei. je bilo rojenih 6 otrok,	j
10 ljudi, porok pa je bilo ■ UMRLI: Danieli Barrella Vincenc, 33 let; ji ročena Zupančič Alojzu*!
Derossi Ferruccio, 63 let, 8‘- jj talija, 19 let, Baldo M*r'3cC Curatolo Jordan, 4 meS dreini Rajmond, 3 mesece' gjll* Bruno, 5 mesecev, Grison . mesece.	gl/
POROKE:	IzvriJene:	s,
Spartaco, poročnik b°jn®. W Shivitz Licla, gospodinj > p John, tehnični pomoč* ’ f Ardea, učiteljica; vknjiz grf Arthur John, uradnik » «11 Bruna, gospodinja;	,	#0n
bert, strojni častnik W . (9 Lokar Gicconda, gospodih ^ to Lucian, strojni strug* ■ lombin Erminla,
inAnWa !
P
t>ovi
‘tiči
ijHei
tor;
»tič;
k
Z
dinja; L/^nghi Mario, »* bec Anita, gospodinja.
NAZIONALE. 16.30: »Povrnitev*-J. Mlils, J. Shetton.
SUPERC1NEMA. 16: »Življenje v CJaartler Latin-u» . J. Astor. FENICE. 16.30: »Kriv, da je živ*-M. Galli, Cervi, Almirante. FILODKAMMATICO. 16: »Abram Lincoln* . P. Lockhard, R. Cor-don.
ITALIA. 16: »Cartacalha* - V. Romance.
ALABARDA, 16: «Gospa je zadovoljna*, F. Marchio, A. Ganduslo. IMPERO. 15.45: »Nedosegljivi g.
Jordan* - R. Montgomery. VIALE. 16:	»Vzvišena laž* - G.
Dermoz.
MASSIMO. 16: »Morski angeli* -Fr. Dee, R Bcl!amy. GARIBALDI. 16: »Družina Stcd-dard* - I. Bergman, VV. Baxter. NOVO CINE. 10: »Zadnjo upanje*. ODEON. 15.45: »Znamenje na kc-ži* - Fen'll:re. ■
SAVONA. 16: »Srečna dekl’ca» -A. Sothern, G. Raymond. AZZURRO. 16: »Skobci Teksasa*-
F. Scott.
RADIO. Zaprto zeradi popravila. MARCONI. Ob 10. in ob 21. na proetem: »Zlata vrata*, C. Boye~. VITTORIA. »ib 10. ln ob 21. na prostem: »Otroci nas opazujejo*. L. De AmbrcfTs.
ADUA. 16: »Kraljica !z Novarre* -O. Cervi, L. Cortese.
VENEZIA. 15.30:	»Tekma	brez
tekmecev*.	■,
BELVEDERE. 16: »Crni panter*-D. Paola, L. Gajtzolo. ARGENTINA. 18: »La Wally» - O. Paollerl.
pnT.ujTNn GT.EDAI.TCCK V TAV NEM VRTU 21: »Živahna žena*.
G. Rogcrs, J. Slevvart. CENTRALE. Od 10 ure do 23: Ve
lika znanstvena razstava; samo za odrasle.
Odg. urednik DUŠAN
ZAHVALA.	JI
Vsem, ki so na kakršen koli način počastili spornih blage pokojnice .
KRISTINE MACAROL roj. ŽIBERNA
bodi izrečena Iskrena hvala.
Posebno zahvaio Izrekamo vsem vaščanom, čč. ščin', zavodu šolskih šestar, pevskemu zboru ln darov cvetja.
Sepulje-Trst-Lokev, 9. 8. 1946.
Družina MACAROL In
soro£h
ke
S
»t*
tod
biv
MLADINA Iz DRAGE priredi v nedeljo II t. m. ob 15 url — - - Igra orkesler »Veseli veter“ iz Sežao**' VABLJfiNl VSI!
Zve a primorskih partizanov iz LOKVE ffriredi v nedeljo 11 m. ob 18 uri t t t i
 -	VABLJENI	VSI!
Prosvetno drufitvo »Gozdar1* Ivan| grad-Zagrajc priredi v nedeljo 11. t. m, ob 15 url
Preskrbljeno za piJaCo In Jedačo,
Popravljamo
V včerajšnji številki je valed ne. sporazuma stala v naslovu »Pri •iromak h kradejo živila*, priobčenem na drugi strani, b-seda »kradejo*, namesto »zaplenjujejo*.
S tem popravljamo neljubo po moto.
DRUVH! ZIVU«
(liOZ)
PODRUŽNICA
Vljudno
AJDOVŠČINA, Gregorčičeva ul.32
sprejema vse vrstf zavarovanj (požar, vlom, n
ikodb — motornih vozil In drugo) ^ )j9. Za informacije in sklepe zavarovanj »e ie zastopnike v vseh večjih krajih Slovenskeg* ali na naSo podružnico.
f*
tv