xiv POROČILO ŠOLSKEGA CENTRA ZA GOSPODARSTVO IN UPRAVO »UOZETA LACKA« PTUJ EKONOMSKA SOLA POKLICNA ADMINISTRATIVNA 1970-71 XI. POROČILO ŠOLSKEGA CENTRA ZA GOSPODARSTVO IN UPRAVO »JOŽETA LACKA« PTUJ Poslopje šolskega centra # ♦ POROČILO ŠOLSKEC/A CENTRA ZA GOSPODARSTVO IN UPRAVO JOŽETA LACKA" PTUJ EKONOMSKA ŠOLA POKLICNA ADMINISTRATIVNA ŠOLA POKLICNA ŠOLA ZA PRODAJALCE ŠOLSKO LETO 1970-71 7 KAZALO L DRUŽBENO upravljanje na soli II. ZASEDBA DELOVNIH MEST.............................10 Učno, administrativno in tehnično osebje v rednem, dopolnilnem in civilno-pravnem delovnem razmerju . ... 10 Spremembe v staleiu učnega, in tehničnega osebja...18 III. PREDMETNIKI......................................19 Ekonomska šola........................................19 Poklicna administrativna šola.........................20 Poklicna šola za prodajalce...........................20 Ekonomska šola — oddelek za izobraževanje odraslih ... 21 Poslovodska šola — oddelek za izobraževanje odraslih ... 21 IV. KRONIKA ZA ŠOLSKO LETO 1970/71 ..... 22 V f y (do44 /IoS ,W ^ 5 I M ! V. STROKOVNE EKSKURZIJE IN IZLETI.......................24 Strokovne ekskurzije....................................24 Razredni izleti.........................................26 Zaključni izleti........................................26 Maturantsko potovanje po Italiji........................27 Štirje nepozabni dnevi v naših planinah.................28 VI. PRAKTIČNO USPOSABLJANJE UČENČEV.....................30 Počitniška praksa učencev ekonomske in poklicne administrativne šole..........................................30 Praktični pouk učencev poklicne šole za prodajalce . ... 31 VIL ŠOLSKE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA......................31 Šolska skupnost učencev.................................31 Mladinska organizacija ............................... 32 Klub OZN ...............................................33 Šolsko športno društvo..................................34 Dramski krožek..........................................36 Počitniška zveza in planinsko društvo...................36 Organizacija RK.........................................37 Šahovska sekcija........................................38 VIII. KNJIŽNICE IN STROKOVNE ZBIRKE.....................39 Leposlovna knjižnica....................................39 Strokovna knjižnica.....................................39 Angleška leposlovna knjižnica......................... 40 Nemška leposlovna knjižnica.............................40 Blagoznanstvena zbirka....................................40 Geografska zbirka.........................................41 Strojepisna zbirka........................................41 Fizkulturna zbirka........................................42 IX. SEZNAM UČENCEV IN NJIHOV USPEH.......................43 Ekonomska šola............................................43 Poklicna administrativna šola.............................47 Poklicna šola za prodajalce...............................49 Seznam slušateljev oddelkov za izobraževanje odraslih (ekonomska šola in poslovodska šola)......................57 X. STATISTIKA UČNIH USPEHOV.............................59 Razredni uspeh ob koncu pouka v juniju 1970 ............. 59 Razredni uspeh po popravnih izpitih v avgustu 1970 . ... 60 XI. ZAKLJUČNI IZPITI.....................................61 Ekonomska šola............................................61 — februarski izpitni rok 1971...........................61 — aprilski izpitni rok 1971.............................62 — junijski izpitni rok 1971.............................62 — avgustovski izpitni rok 1971..........................63 Poklicna administrativna šola.............................65 — februarski izpitni rok 1971...........................65 — junijski izpitni rok 1971.............................65 — avgustovski izpitni rok 1971..........................66 Poklicna šola za prodajalce...............................67 — februarski izpitni rok 1971...........................67 — junijski izpitni rok 1971.............................68 — avgustovski izpitni rok 1971..........................70 — novembrski izpitni rok 1971..................... ... 72 Poslovodska šola.................................... ... 72 XII. POSLOVNO POROČILO . . ..............................75 Splošni del...............................................75 Finančno poročilo.........................................76 XIII. BILANCA............................................78 Ugotavljanje dohodka......................................78 Razdelitev dohodka........................................79 Posebni podatki...........................................SO ' . ■ . ■ DRUŽBENO UPRAVLJANJE NA ŠOLI i. Glede na določila 91. člena ustave SFRJ o ureditvi notranjlih odnosov s statutom, temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. list SFRJ, št. 15/64), temeljnega zakona o zavodih (Ur. list SRS, št. 5/65,), zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. list SRS, št. 11/65), zakona o organih upravljanja v šolah in drugih zavodih (Ur. list SRS, št. 7/64), na podlagi določil XV. amandmaja ustave SFRJ ter na osnovi statuta ekonomske srednje šole v Ptuju, št. 022-47/66-2-TuA, od 18. 5. 1964, je izvolila delovna skupnost zavoda ustrezne organe družbenega upravljanja in to: 1. Vsi članii delovne skupnosti zastopajo njen Delavski svet, iker ne šteje skupnost 30 članov. 2. Na svoji 25. redni seji delovne skupnosti dne 4. nov. 1970 je izvolila delovna skupnost naslednje kolektivne izvršne organe: a) Odbor za upravne in samoupravne zadeve (upravni odbor), v katerega so bili izvoljeni: Jože Bratina, Ljudmila Cenčič, Zora Lenart, Tatjana Pečnik in Roman Zavec. b) Odbor za finančne in materialne zadeve (finančni odbor), v katerega so bili izvoljeni: Tomislav Kolar, Marija Marinšek, Feliks Peklar, Ruža Štandeker in Bogdana Zorko. c) Odbor za mladinske in vzgojne zadeve, v katerega so bili izvoljeni: Jože Maučec, Stane Tomšič, Magda Vinkler (dijakinja 4. Eš), Jolanda Zorc (dijakinja 2. PAŠ) in Marjan Pongrac (dijak 3. Eš). 2. Po določilih 115. člena statuta zavoda so vključeni v delovno skupnost za odločanje o posebnih pristojnostih zastopniki javnosti, ki jih je imenovala skupščina občine Ptuj s sklepom št. 021-2/7-1 z dne 12. 2. 1970 in sicer: a) Jakob Butolin, sekretar podjetja Meso-kombinat »Perutnina« Ptuj — za ekonomsko šblo; b) Franc Voda, dipl. pravnik in pomočnik tajnika občinske skupščine Ptuj — za poklicno administrativno šolo; c) Branko Gorjup, direktor poslovne enote Panonija Ptuj, Mercator, trgovsko podjetje, Ljubljana, — za poklicno šolo za prodajalce. 3. Po istem določilu statuta je bila izvoljena za zastopnika staršev v delovni skupnosti na sestanku staršev dne 10. 10. 1969 Lizika Golob, predm. učit. na osnovni šoli »Toneta Žnidariča« Ptuj. 4. Šolsko skupnost učencev zastopa v delovni skupnosti učenec Marjan Pongrac, 3. razred ekonomske šole. II. Delo samoupravnih organov od 1. 9. 1970 do 31. 8. 1971 Delovna skupnost je na svojih sejah obravnavala: 23. redna seja, dne 7. oktobra 1970, je: — sprejela v redno delovno razmerje strokovno učiteljico Marijo Matvos in snažilko Marijo Ljubeč, — sprejela v civilno-pravno delovno razmerje učitelje Evgena Cafuto, Miša Koltaka, Franca Kovačiča, Hedo Kreutz, Jožeta Maučeca, Slavka Oroviča, Draga Šuligoja in Branka Turkuša, — sprejela v. dopolnilno delovno razmerje učitelja Ivana Arharja in Herberta Soreca, — razpravljala o obnovi šolskega pohištva, — potrdila zapisnik o kontroli zaključnega računa za leto 1969 po SDK, — potrdila izračun osebnih prejemkov od 1. septembra dalje. 24. redna seja, dne 4. novembra 1970, je: — sprejela delovni program za šolsko leto 1970/71, — razrešila učitelja Jožeta Vivoda rednega delovnega razmerja na njegovo željo, — razpisala prosta delovna mesta 2 dipl. ekonomistov in dipl. slavista, — določila komisije in roke za izdelavo samoupravnih aktov. 25. redna seja, dne 10. novembra 1970, je: — imenovala kandidacijsko in volilno komisijo' za volitve samoupravnih organov, — izvolila predsednika delovne skupnosti tov. TONETA LORGERJA, prof. in namestnika predsednika delovne skupnosti tov. Jožeta Čiča, prof., — izvolila člane odbora za upravne in samoupravne zadeve, odbora za finančne in materialne zadeve in odbora za mladinske in vzgojne zadeve. 1. redna seja, dne 9. decembra 1970, je: — potrdila sklepe odbora za finančne in materialne zadeve, — dodelila članu delovne skupnosti Romanu Zavcu kredit iz stanovanjskega sklada šole. 2. redna seja, 21. januarja 1971, je: — ddločiia nove mesečne akontacije rednih osebnih dohodkov ter nadomestila za opravljeno dopolnilno delo, — potrdila zapisnike 'komisij za popis premoženja, obveznosti in terjatev. 3. redna seja, dne 17. februarja 1971, je: — potrdila zaključni račun za poslovno leto 1970, — potrdila poslovno poročilo za leto 1970. 4. redna seja, dne 17. marca 1971, je: — potrdila predlog srednjeročnega razvoja šolskega centra in poslovnih enot za obdobje 1971—1975, — razrešila učitelja Jožeta Maučeca rednega delovnega razmerja zaradi odhoda v JLA, — razveljavila sprejete sklepe o povečanju akontacij rednih osebnih dohodkov in nadomestila za opravljeno dopolnilno delo v letu 1971. 5. redna seja, 21. maja 1971, je: — sprejela dopolnitve k pravilniku o delitvi osebnih dohodikov, — dodelila članu delovne skupnosti Romanu Zavcu kredit iz stanovanjskega sklada šole, — objavila razpis prostih delovnih mest za šolsko leto 1971/72, — objavila razpis za vpis novincev v ekonomsko- in poklicno administrativno šolo za šolsko- leto 1971/72, — sprejela investicijski načrt za gradnjo novega srednješolskega -poslopja v Ptuju, — imenovala komisijo za sklepanje družbenega dogovora, — v redno delovno -razmerje sprejela učitelja Romana Zavca za določen čas za šolsko leto 1971/72. 6. redna seja, 1. junija 1971, je: — sprejela samoupravni -sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, — sprejela merila za delitev osebnih dohodkov za leto 1971, — sprejela obračun akontacij rednih mesečnih prejemkov osebnega dohodka za leto 1971, — skladu prof. Rudolfa Rakuše dodelila enkratno denarno pomoč. 7. redna seja, 15. junija 1971, je: — sprejela v redno delovno razmerje prof. Ivana Arharja za nedoločen čas, — sklenila -redno delovno razmerje s predm. učit. Tatjano Pečnik in strokovno učiteljico Ružo Štandeker, obe za določen čas za šolsko leto 1971/72, — objavila razpis prostih delovnih mest za šolsko leto 1971/72, — dodelila enkratno denarno nagrado članom delovne skupnosti, ki so na šoli neprekinjeno že deset let, — vskladili nekatere sestavine pravilnika o delitvi osebnih dohodkov po zakonskih določilih. 8. redna seja, 26. julija 1971, je: — sprejela v redno delovno razmerje strokovnega učitelja Darka Stropnika za določen čas za šolska leto 1971/72, — sprejela v redno delovno razmerje predmetno učiteljico Marijo Skledar za določen čas za šolsko leto 1971/72. 9. redna seja, 24. avgusta 1971, je: — sprejela v redno delovno razmerje predmetnega učitelja Avguština Kokola za določen čas za šolsko leto 1971/72, — imenovala disciplinsko komisijo. 11. redni seji 4. novembra 1970 razpravljal ter sprejel ustrezne sklepe svoje pristojnosti. Odbor za upravne in samoupravne zadeve je donel redne seje 20. novembra 1970, 15. marca 1971, 20. maja 1971, 1. junija 1971, 14. junija 1971, 26. julija 1971 in 24. avgusta 1971. Na svojih sejah je obravnaval zadeve iz svoje pristojnosti ter pripravljal predloge sklepov delovne skupnosti. Odbor za finančne in materialne zadeve je imel sedem rednih sej in to: 20. novembra 1970, 7. decembra 1970, 20. januarja 1971, 16. februarja 1971, 20. maja 1971, 1. junija 1971 in 14. junija 1971. Na svojih sejah je obravnaval zadeve iz svoje pristojnosti ter pripravljal predloge sklepov delovne skupnosti. Odbor za mladinske in vzgojne zadeve je na svoji prvi redni seji 24. novembra 1970 sprejel program dela tega odbora. ZASEDBA DELOVNIH MEST V CENTRU ZA GOSPODARSTVO IN UPRAVO JOŽETA LACKA" PTUJ UČNO, ADMINISTRATIVNO IN TEHNIČNO OSEBJE v rednem, dopolnilnem in civilno-pravnem delovnem razmerju V ŠOLSKEM CENTRU ZA GOSPODARSTVO IN UPRAVO »JOŽETA LACKA« PTUJ Poslovne enote: EŠ (ekonomska šola), PAŠ (poklicna administrativna šola), PŠP (poklicna šola za prodajalce), EŠO (ekonomska šola, oddelek za izobraževanj e zaposlenih), PŠ (poslovodska šola). POUČUJE Tedensko število ur PRIIMEK IN IME, ^ rojstno leto, g- Naziv N redo- valno obdob- je 1 pred- met razred oddelek, št. pr‘d v poslovni enoti skupaj Razredništvo (opombe) L UČNO OSEBJE V REDNEM DELOVNEM RAZMERJU L STROPNIK JOŽE, L EŠ ek 42 2 2 1921, PAŠ gz 2: 2 2 ravnatelj, profesor II. PŠP EŠ gz 2d2 ek 43 2 3 2 6 3 PAŠ gz 22 2 2 PŠP gz 2 d2 2 2 7 III. EŠ gz la2b2 4 in IV. pe 42 2 6 PAŠ gz 22 2 2 PŠP 4 4 12 2. BRATINA JOŽE, I. PŠP prakt. pouk22 22 2. d PŠP 1922, op 2cP 4 strokovni učitelj — pripravnik II. PŠP bi ld62d5 prakt. pouk22 op 2d4 3 c4 11 22 8 37 37 2. d PŠP bi Id4 2d5 11 41 41 III. PŠP prakt. pouk22 22 — in op 3a4b4 8 IV. bi 3b6 6 36 36 ^ PRIIMEK IN IME, . rojstno leto, g1 Naziv N POUČUJE Tedensko število ur redo- valno obdob- je 1 pred- met razred., oddelek, št. učnih ur po pred- metu v po-, slovni enoti skupaj Razredništvo (opombe) 3. CENCIČ LJUDMILA i. PS zv l2 2 2 1. d PŠP 1927, in zv la2bzc2d2 8 profesorica II. III. PŠP PAŠ bi la‘b6c6 bs lab'c' 18 3 29 31 2. a PŠP in zv l2 2 2 IV. PŠP zv le2 2 bi le,2ab8c8 31 33 35 4. CIC JOŽE, I. EŠ an lab3 2ab3 32 43 11 11 1. PAŠ 1937, PAŠ sl 1626 12 12 ■profesor PŠP an lab12d4 3c4 16 16 39 II. EŠ an lab4 2ab3 33 42 12 12 PAŠ sl 1623 12 12 PŠP an la4c4 2d1 3cJ ' 16 16 40 III. EŠ an lab42ab3 32 43 11 11 PAŠ sl P 2“ 12 12 PŠP an le4 2a4c4 3a4 16 16 39 IV. EŠ an lab4 2ab3 33 42 12 12 PAŠ sl P 26 12 12 PŠP an le4 2a4c4 3a4 16 16 40 5. LENART ZORA, I. EŠ kn lab3 2a3b3 33 43 18 18 l.b EŠ 1914, PŠP kd 2d2 3c2 4 4 22 profesorica II. EŠ PŠP kn lab3 2ab3 32 42 kn 2d2 3c2 16 4 16 4 20 III. EŠ kn lab32ab3 33 43 18 18 PŠP kn 2ab2c2 3a2b2 10 10 28 IV. EŠ kn lab3 2ab3 32 42 16 16 PŠP kn 2a2b2c2 3ab2 10 10 26 6. LORGER TONE, I. Eš bi lab22ab2 32 42 12 2. a EŠ 1927, in bs lab' 2ab' 3’ 4‘ 5 17 profesor II. PŠP bi 3c6 bs Id2 2d2 3c2 6 6 12 29 III. Eš bi lab2 2ab2 32 42 12 in bs lab1 2ab' 3' 4' 5 17 IV. bi 3a6 6 PŠP bs 3ab2 4 10 27 7. MATVOS I. Eš tž lab2 4 4 por. MARINŠEK in MARIJA, m. PAŠ tž 1222 4 4 1949, PŠP tž lab3c3d3 2d3 3c3 18 18 26 strokovna učiteljica — pripravnica m. IV. Eš PAŠ PŠP tž lab2 tž 1222 tž le3 2ab3c3 3a3b3 4 4 18 4 4 18 26 8. MAUČEC JOŽE, I. Eš zg lab2 4 2. b EŠ 1944, gz lab2 2ab2 32 41 11 15 predmetni učitelj — pripravnik II. PŠP Eš zg lab2 gz lc2d2 zg lab3 4 4 6 8 23 gz lab2 2ab2 32 42 10 16 PŠP zg lab2 4 gz lc2d2 4 8 24 u PRIIMEK IN IME. POUČUJE Tedensko število ur . rojstno leto, §< Naziv N redo- valno obdob- je šola razred, lek, št. po pred- metu slovni enoti skupaj Razredništvo (opombe) 9. MINKO DOROTEJA i. Eš ne lab3 2ab3 32 4’ n n 1. d PŠP 1912, PŠP ne lc4d4 2d4 3c4 16 16 27 profesorica ii. EŠ PŠP ne lab’ 2ab3 33 43 ne lc4d42d43c4 12 16 12 16 28 m. EŠ ne lab3 2ab3 32 45 11 11 PŠP ne le4 2c4 3a4b4 16 16 27 3. b PŠP IV. EŠ ne lab3 2ab3 3’ 43 12 12 PŠP ne le4 2c4 3a4b4 16 16 28 10. PEČNIK TATJANA, I. Eš du 3' 4: 3 3 1938, PAŠ zg E 2 predmetna učiteljica du l2 22 4 — pripravnica • PP 1 ^ bp 22 2 13 PŠP zg lc2d2 2d2 6 du 3c4 4 10 26 II. Eš du 3242 4 4 PAŠ — isto kot I. 13 PŠP — isto kot I. 10 27 III. EŠ du 3‘ 42 3 3 PAŠ —isto kot I. 13 PŠP zg ,le2 2c2 4 du 3a4b4 8 12 28 IV. Eš du 3242 4 4 PAŠ — isto kot III. 13 PŠP —isto kot III. 12 29 11. PEKLAR FELIKS, L EŠ sg 1 a2b2 2a2b2 32 10 1938, sd 4‘ 1 strokovni učitelj PAŠ sp la2 2a2 31 sg l6 5 6 16 sp l'2 12 18 34 II. Eš sg la2b2 2a'b13' 7 sd 4‘ 1 sp la22a23‘ 5 13 PAŠ — isto kot I. 18 31 IV. Eš sg la2bz 2a2b2 32 10 sd 4l 1 sp la2 2a2 3‘ 5 16 PAŠ — isto kot I. sg la2b2 2a‘b' 3' 7 18 34 sd 4' 1 sp la22a2 3‘ 5 13 — isto kot I. 18 31 12. SVETELŠEK I. Eš sl la4b4 33 42 13 13 MARIJA, PŠP sl Id6 2d53c3 16 16 29 1933, II. Eš sl la3b3 32 43 11 11 profesorica III. PŠP EŠ sl Id” 2d3 3c5 sl la4b4 32 42 16 13 16 13 27 PŠP sl 2c5 3a5b3 15 15 28 IV. EŠ sl la3b3 32 43 11 11 PŠP sl 2c5 3a5b5 15 15 26 1. C PŠP 3. c PŠP 2. c PŠP 3. a PŠP 4. ES POUČUJE Tedensko število ur ^ PRIIMEK IN IME, >c/! rojstno leto, 6g| P9 ^ predmetu v poslovni '3 D, iž Razredništvo (opombe) ^ Naziv N lil« s, i! 13. STANDEKER RUŽA, od EŠ sd 4' i 8 2. PAŠ 1940, 1. do sp la2b2 2b2 3’ 7 strokovna učiteljica IV. PAŠ sg 26 6 — pripravnica sp l12 212 24 30 38 14. TOMŠIČ STANE, I. EŠ ma la3b3 2a2b2 32 42 14 1921, gr 2a2b2 3' 42 7 21 predmetni učitelj II. PAŠ EŠ gr l2 22 ma la2b2 2a2b2 32 42 4 12 4 25 La EŠ — pripravnik gr 1 a2b2 2a2b2 32 42 12 24 PAŠ gr 1222 4 4 28 III. EŠ ma la3b3 2a2b2 32 42 14 gr la2b2 2a2b2 3‘ 42 11 25 PAŠ gr l2 22 4 4 29 IV. EŠ ma — isto kot II. 12 12 gr — isto kot II. 12 12 PAŠ gr — isto kot II. 4 4 28 15. VIVOD JOŽE, I. EŠ gr la2b2 4 l.b EŠ 1941, gp la2b2 4 predmetni učitelj st 42 2 — -pripravnik PŠP op lc5d5 3 c4 14 14 24 16. ZAVEC ROMAN, I. PŠP .tr la4b4c4d42d43c4 24 24 24 l.b PŠP 1940, II. EŠ st 42 2 2 predmetni učitelj — pripravnik III. PŠP EŠ tr la4b4c4d4 2d4 3c4 op lc5d5 st 42 24 10 2 34 2 36 in tr le4 2a4b4c4 3a4b4 24 Le PŠP IV. PŠP op 1 e5 2c4 9 33 35 2. b PŠP 17. ZORKO BOGDANA, I. EŠ pe 2a2b2 33 7 3. EŠ 1936, gp 2a3b3 32 42 10 profesorica PAŠ ko 3' 42 ep 22 3 2 20 2 22 II. EŠ pe 2a3b3 32 8 gp la2b2 2a3b3 3' 42 13 ko 3! 42 4 25 PAŠ ep 22 2 2 27 III. EŠ pe 33 3 gp la2b2 2a3b3 32 42 14 ko 3‘ 42 3 20 PAŠ ep 22 2 2 22 IV. EŠ pe 32 2 gp la2b2 2a3b3 3' 42 13 ko 32 42 4 19 PAŠ ep 22 2 2 21 POUČUJE ^ PRIIMEK IN IME, >x. rojstno leto, g- Naziv N redo- valno obdob- je 1 pred- met razred oddelek, št. ur Skupno Obveza Redno zaposlen II. UČNO OSEBJE V DOPOLNILNEM DELOVNEM RAZMERJU L ARHAR IVO, i. PŠP sl laVc6 18 9 Gimnazija 1918, in »Dušana Kvedra« profesor ii. m. PŠP sl le6 2a5b5 16 9 Ptuj in IV. 2. SOREC HERBERT, L Eš oz (ž) 3' 42 3 3 Gimnazija 1914 II. Eš oz (ž) 32 42 4 3 »Dušana Kvedra« predmetni učitelj III. IV. Eš Eš oz (ž) 3‘ 42 oz (ž) 32 42 3 3 4 3 Ptuj Opomba: učenci 3. in 4. razreda so bili pri predmetu obrambe in zaščite pri ključem Šolskemu centru za kovinsko stroko Ptuj POUČUJE ^ PRIIMEK IN IME, pred- met razred, oddelek, št. ur Skupno št. ur >v! rojstno leto, g* Naziv N redovalno ob dob je 1 Redno zaposlen III. UČNO OSEBJE V CIVILNO-PRAVNEM DELOVNEM RAZMERJU L CAFUTA EVGEN, I. PŠP Skupščina 1942, in op la5b5 10 občine Ptuj ekonomist n. m. PŠP in op 2a4b4 8 IV. 2. GOJIC LOJZE, III. Eš pe 2a2b2 Gimnazija profesor IV. PŠP Eš zg 2a2b2 pe 2a3b3 8 »Dušana Kvedra« Ptuj PŠP zg 2a2b2 10 3. GOLOB LIZIKA, III. Eš gz 2a2b2 32 6 Osnovna šola 1930, IV. EŠ gz 2a’b1 32 4 »Tone Žnidarič« predmetna učiteljica Ptuj 4. KOLTAK MIŠO, I. PŠP Osnovna šola 1939, in ne la4b4 8 »Franc Osojnik« predmetni učitelj II. III. PŠP Ptuj in ne 2a4b4 8 IV. 5. KOVAČIČ FRANC, I. PŠP Mesokombimat 1939, in ze la2b2 4 »Perutnina« Ptuj dipl. ekon. n. m. PŠP in ze 2a2b2 4 IV. • PRIIMEK IN IME, POUČUJE ! Skupno št. ur ^ rojstno leto, ^ naziv N redo- valno obdob je 1 pred- met razrec odde- lek, Redno zaposlen 6. KREUTZ HEDA, i. EŠ te 2a‘bI 32 42 6 Osnovna šola 1936, n. EŠ tž 2a2b2 32 4' 7 »Tome Žnidarič« predmetna učiteljica m. lIV. EŠ EŠ te 2alb‘ 32 42 tž 2a2b2 32 4' 6 7 Ptuj 7. MAUČEC JOŽE, i. EŠ zg 2a3b3 32 8 Šolski centeir za 1907, n. EŠ zg 2a2b2 32 6 kovinsko stroko profesor m. EŠ zg 2a3b3 32 gz 4' 9 Ptuj IV. EŠ zg 2a2b2 32 gz 42 8 « ■ 8. OROV/Č SLAVKO, i. PŠP ar la2b2c2d2 2d2 3c2 »Mercator« 1928, in pa 3c2 14 Ljubljana, VKV aranžer ii. m. PŠP ar le2 2a2b2c2 3a2b2 poslovna enota »Panonija« Ptuj in pa 2a2b2c2 3a2b2 22 IV. 9. ŠULIGOJ DRAGO, I. Eš sl 2a3b’ 6 Gimnazija 1930, II. Eš sl 2aV 8 »Dušana Kvedra« profesor III. Eš sl 2a3b3 6 Ptuj IV. Eš sl 2a4bJ 8 10. ŠULIGOJ LJUBICA,III. Eš zg la2b2 4 Gimnazija 1934, IV. Eš zg la3b3 6 »Dušana Kvedra« profesorica Ptuj 11. TURKUŠ BRANKO, I. EŠ tm 1-42 Osnovna šola 1930, PŠP tm lab3 led3 2d 3c3 11 »Tome Žnidarič« predmetni učitelj II. EŠ PŠP tm 14' tm lab3 led3 2d 3c! 10 Ptuj III. EŠ tm 142 PŠP tm le 2c3 2ab3 3ab3 11 IV. EŠ tm 14' PŠP tm le 2c3 2ab3 3ab3 10 ^ PRIIMEK IN IME, >7! rojstno leto, £ naziv N seme- ^ ster g rx g S šola pred- met razred, št. ur Skupno št. ur Redno zaposlen IV. UČNO OSEBJE PRI ODDLEKIH ZA IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH 1. CAFUTA EVGEN, 1942, ekonomist ii. III. PŠ IV. ok 22 2 Skupščina občine Ptuj 2. ČARMAN JOŽICA, 1935, dipl. ekon. III. in PŠ IVI. kn 22+2 4 Skupščina občine Ptuj ^ PRIIMEK IN IME, O Redno . rojstno leto, ^ Naziv N seme- ster 1 pred- met razred, št. ur Skup zaposlen 3. FRAS ALBERT, od upokojenec 1906, I. Pš ne 2’ profesor do IV. ps 22 3 4. KOVAČIČ FRANC, I. Eš gz 2' Mesokombinat 1939, in »Perutnina« Ptuj dipl. ekon. II. III. Pš go 22 in Eš gz 32 4 IV. 5. LENART ZORA, I. Eš kn 22 ŠCGU 1914, in Pš »Jožeta Lacka« profesorica ii. m. kn 22 4 Ptuj in Eš kn 32 IV. 2 6. LORGER TONE, I. Eš bi 22 ŠCGU 1927, in Pš »Jožeta Lacka« profesor ii. m. Eš bi 22 bi 32 5 Ptuj in Pš IV. Pš bi 22+' 5 7. M/A/KO DOROTEJA, I. ŠCGU 1912, in Eš ne 22 2 »Jožeta Lacka« profesorica II. III. Ptuj in Eš me 32 2 IV. 8. PAJENK BOŽIDAR, III. Občinsko 1939, in Eš du 32 2 sodišče Ptuj dipl. iur. IV. 9. RAJNIŠ KAREL, I. Občinsko 1938, in Pš za 22 2 sodišče Ptuj dipl. iur. ii. 10. STROPNIK JOŽE, m. ŠCGU 1921, in Eš zg 3' 1 »Jožeta Lacka« profesor IV. Ptuj 11. SVETELSEK I. ŠCGU MARIJA, in Eš sl 22 2 »Jožeta Lacka« 1933, II. Ptuj profesorica III. in Eš sl 32 2 fc IV. 12. ŠULIGOJ DRAGO, od Gimnazija 1930, I. Pš sl 22 2 »Dušana Kvedra« profesor do Ptuj IV. ^ PRIIMEK IN IME, . rojstno leto, g* Naziv N POUČUJE 6 ^ ^ Ut 00 >2 pred- met razred, št. ur Skupno št. ur Redno zaposlen 13. TOMŠIČ STANE, 1921, predmetni učitelj I. in II. III. in IV. EŠ PS EŠ PŠ ma 22 gr 22 tr 22 ma 32 tir 32 tr 22 6 6 ŠCGU »Jožeta Ptuj Lacka« 14. VIVOD JOŽE. 1940, predmetni učitelj I. PŠ ok 22 ŠCGU »Jožeta Ptuj Lacka« 15. ZORKO BOGDANA 1936, profesorica I. in II. III. in IV. EŠ EŠ pe 22 gp 22 gp 32 ko 3' 4 3 ŠCGU »Jožeta Ptuj Lacka« S PRIIMEK IN IME, ^ rojstno leto, N Naziv Vodstveni položaj V. UPRAVNO-VODSTVENO OSEBJE 1. STROPNIK JOŽE, 1921 profesor ravnatelj ŠC in vseh poslovnih enot 2. LENART ZORA, 1914 profesorica predstojnica ekonomske šole 3. MINKO DOROTE/A,profesorica 1912 predstojnica poklicne šole za prodajalce 4. PEČNIK TATJANA, predm. uč. 1938 predstojnica poklicne administrativne šole JŠ PRIIMEK IN IME, ^ rojstno leto, se peljali s podzemsko železnico, nekaj pa tudi z mestnim avtobusom. Katakombe predstavljajo danes muzej in sestavljajo eno izmed stoterih znamenitosti Rima. Katakombe pomenijo pokopališča, kamor so pokopavali kristjane, ki so se tod skrivali med verskimi spopadi. Grobovi segajo 25 metrov globoko v zemljo, med njimi pa je prepleten labirint hodnikov. Ker so danes grobovi zasipam z lavo, jo odstranjujejo' in hkrati odkrivajo nove grobove. Nemalo smo bili presenečeni nad ohranjenimi znamenitostmi, kajti ob pogledu na grobišče se nam je zdelo, kakor da bi nastalo včeraj: ostanki posode, izrazite barve, nakit, okostja ljudi. Popoldan smo imeli prosto. Vsak po svoje si je ogledoval trgovine in izložbe z vabljivim blagom. Cene artiklov so nas presenetile: nekateri so bili mnogo dražji kot pri nas in obratno. Naslednji dan je bila sobota, to pomeni, da je bil vstopnine prost ogled vatikanskih muzejev in trga Sv. Petra. Vatikan je samostojna papeževa država s svojo pošto, železniško postajo, vlado, denarjem, s svojim sodstvom, šolstvom itd. V teh muzejih se skrivajo neprecenljive vrednosti slikarstva, stavbarstva, in kiparstvo naj večjih italijanskih umetnikov, kot so Michelangela, Leonarda de Vincia in drugih. Zopet smo se čudili, kako so se te umetnine lahko ohranile do danes, čeprav so v rimski državi nenehno divjali boji. Kadarkoli se bomo spomnili Rima, se bodo pred nas razprostrle slike v čudovitih barvah, kipi, freske, cvetoči vrtovi in parki Vatikana, najlepši predeli papeževe rezidence. Preveč je vtisov in lepot, da bi jih človek mogel opredeliti. Sobotni dan je hitro minil. Pred nami sta bila samo še dva dneva maturantskega izleta, ki smo ju namenili ogledu Pompejev in Neaplja ter Benetk. V nedeljo, 27. junija, smo se zjutraj z vlakom odpeljali do Neaplja. Tu nas je čakal avtobus, s katerim smo drveli po avtocesti proti Pompejem. Pompeji so bili mesto, ki jih je leta 76. našega štetja popolnomo uničil bruhajoči Vezuv. Ostale so samo čudovito ohranjene ruševine mestnih hiš, trgov imenovanih fonemov in sodnih dvoran. Nad vsem'tem pa se je proti nebu zmagoslavno dvigal danes že ugasli vulkan Vezuv, ki je bil od nas oddaljen le 12 km zračne črte. Po vrnitvi iz Pompejev smo si ogleddli čudovito panoramo Neaplja — enkratno doživetje za nas vse. V mestu smo imeli kosilo in popoldan smo se vrnili v Rim. Zvečer smo v Rimu še zadnjič »otepali« špagete in se prisrčno poslovili od vseh, ki so nam nudili gostoljubnost v italijanski prestolnici. Nekaj po polnoči smo se v vagonih z ležalniki odpeljali proti Benetkam. Z zanima- ŠTIRJE NEPOZABNI DNEVI V NAŠIH PLANINAH 26. julij 1971, je dan, ki smo ga mnogi dijaki najtežje pričakovali. Pod okriljem ptujskega planinskega društva in vodjo profesorjem Jožetom Čičem smo se odločili, da bomo štiri.dni preživeli v naših Alpah. V ponedeljek zjutraj smo se zbrali na železniški postaji. Oboroženi z nahrbtniki, polnimi konzerv in tople obleke, smo se poslovili od svojcev. Marsikateremu očetu ali materi se je orosilo oko in z obrazov smo brali: »Srečno hčerka, pazi nase!« Tudi nam ni bilo lahko. Pustili smo za sabo 1900 let stari Ptuj. Vlak je vriskaj e planil v daljavo. »Srečno vožnjo!«, so zaželeli naši svojci. Pomahali smo si in že smo oddrveli novim doživetjem nasproti. Po večurni vožnji smo prispeli na Jesenice. Prestopili smo na avtobus in se odpeljali do Rateč pri Planici. Po njem smo opazovali mesto na vodi. V mestu nam je pritegnila pozornost cerkev Sv. Marka ter palača nekdaj slavnih dožev. Z gon-•dolo smo se vozili po glavnem kanalu, ki ima obliko črke »S«. Žal nam je bilo vseh lepot, ko smo slišali, da se mesto pogreza in mu preti poguba. Po zadnjem kosilu v Italiji smo se pripravili za odhod v Ljubljano. Ob zatonu sonca smo se poslovili od Italije in okrog polnoči prispeli v Ljubljano. Čeprav smo čutili utrujenost, smo se v mislih skušali vrniti nazaj. Kako hitro je vse minilo! Med vožnjo proti domu in prestopanju v Zidanem mostu in na Pragerskem smo postajali vedno otožnej-ši in redkobesedni. Slovo od Italije je bila hkrati ločitev med nami, dijaki in od profesorjev. Najbolj smo se zavedali ločitve na končni postaji. Za trenutek smo obstali ob spoznanju, da je vsega lepega enkrat konec. Nepozabni bodo spomini na naš skupni zaključni izlet. Katica Mazera Marija Uratnik ogledu mogočne velikanke, kjer vcako zimo skačejo naši najboljši skakalci, smo nato dve uri pešačili po cesti do planinske koče Tamar. Vodič je naročil večerjo. Mračilo se je; posedli smo in se oddahnili. Vse je bilo tako čudno veliko in skoraj nedosegljivo. Nekje se je slišalo bučno šumenje voda. Z drugimi vred sem odšla tja. Pred nami je bil čudovit slap reke Nadiže, iz katerega je vel osvežujoč hlad. Bili smo utrujeni od vožnje, zato smo šli kmalu spat. Postelje so bile stare, nikakršnega udobja ni bilo, vendar pa tega ne bi smeli pričakovati. Z mano so spale še sestre Darinka, Pavla in Marijica ter dva češka zakonca. Z »Lahko noč« in »Dobro noč« smo kmalu zaspali. Prebudilo nas je sivo jutro, a dokončno nas je predramil čudovit pogled na planine. Ko smo odrinili, je bila ura štiri zjutraj. Dolga kolona se je začela premikati proti Črnim vodam in od tu na Sleme. Danes smo hoteli priti do Erjavčeve koče na Vršiču v višini 1515 m. Pot je bila zelo -nevarna in strma. Kmalu smo po stali žejni, vode pa ni bilo. Premagali smo vse ovire in kočno prišli do izvirka. Še nikoli se mi ni zdela voda tako okusna kot takrat. Prišli smo na cilj. Utrujeni smo sedli. Na Vratcih nad Vršičem je ena skupina počivala in pazila na nahrbtnike, druga, ki je bila številnejša, pa je odšla na Mojstrovko. Sneg je bil bolj nevaren, kot smo mislili. »Joj« je bil bolj nevaren, kot smo mislili. »Joj,« in tiste gotovosti ni bilo več. Majdi je spodrsnilo in skoraj bi padla. Trepetaje smo prišli na vrh. Toda, ko smo hoteli to potrditi v naših planinskih izkaznicah, nam je zmanjkalo sape. Z žalostjo in besom obenem smo ugotovili, da je štampiljko neki »planinec« ukradel. Ves napor je bil zaman, odšli smo nazaj. Po kosilu v Erjavčevi koči smo odšli mimo Tičarjevega doma do Poštarske koče, ki je na višini 1725 m. Tu smo tudi prespali. Naslednji dan je bila pot zelo naporna in če nas ne bi vodič vzpodbujal, bi verjetno že nekateri odnehali. Kamor pogledaš, same skale, pečine. Spet in spet smo se srečavali s snegom. Ker smo bili žejni, nam je bil dobrodošel. Ko sem hotela utrgati krasno planinsko rožo, me je zabodel v coi napis: VARUJMO GORSKO FLORO IN FAVNO. Nadaljevali smo pot po strminah. Že iz daljave se je slišalo mogočno šumenje vode. »To bo pa Mlinarica,« smo dejali, še prej pa smo se ustavili in malicali. Nenadoma smo na strmi pečini zagledali devet gamsov. Ponosno so skakali po skalah in kot da bi se eden razjezil nad nami, je skrušil nekaj kamenja. Pred nami se je dvigoval Razor. Na sedlu smo odložili nahrbtnike in skupina najbolj junaških se je začela vzpenjati. Pot pa ni bila lahka. Prečkati smo morali večjo snežno krpo, nato pa se še vzpenjati po melišču. Nato smo se spustili do Pogačnikovega doma, ki je bil cilj današnjega dne. Višina 2052 m nas je poživljala. Ozirali smo se na vse strani. Povsod samo skalovje in sneg, ki ga ni bilo konca. V domu nismo dobili vode in sprijazniti smo se morali s tem, da bomo spali umazani. Ker je bila to naša zadnja noč, smo namesto do štirih, lahko spali do šestih. Jutro je bilo zelo hladno in pihal je močan veter. Po zajtrku smo se dokončno poslovili od planin in se začeli spuščati v dolino. Pot je bila zelo lepa, a strma. Kar malo žal nam je bilo, da je vsega konec, po tihem pa smo bili tega veseli. Čim nižje smo prihajali, tem topleje je bilo. Pot nas je vodila mimo snežnih krp, ki so krasile pusto skalovje. Tu in tam je rastlo že pritlikavo drevje in trava. Se zadnjič nas je pozdravil izvirek Belega potoka, in že smo se znašli med zelenjem. Pred nami je bila zadnja postojanka, koča Zlatorog v Trenti na višini 622 m. Tukaj smo se počutili popolnoma drugače. Vedeli smo, da smo že blizu doma. Posedli smo v senco in čakali na avtobus, ki je kmalu pripeljal. Ustavili smo se še pri Koči pri izviru Soče. Nenadoma se je pooblačilo in megle so se začele spuščati. Veselje se je stopnjevalo in začeli smo prepevati. Po triurni vožnji smo se pripeljali na Jesenice, kjer smo prestopili na vlak. Naše veselje je bilo izredno. Še zadnjič smo se ozrli v planine in v spominu so nam ostali lepi trenutki. V vlaku smo pojedli zadnje ostanke hrane. Za dijake šolskega centra za gospodarstvo in upravo »Jožeta Lacka« v Ptuju je bil to prekrasen izlet, ki si ga vsak učenec brez pomoči šole ne bi mogel privoščiti. Marsikdo izmed nas je morda prvič in zadnjič videl in občutil gorsko lepoto, ki je ne bo nikoli pozabil. Majda Mojzer PRAKTIČNO USPOSABLJANJE UČENCEV POČITNIŠKA PRAKSA UČENČEV EKONOMSKE IN POKLICNE ADMINISTRATIVNE ŠOLE Praksa učencev ekonomske in administrativne šole je sestavni del vzgojno-izobraže-valnega dela, ki se izvaja po določenem začasnem učnem načrtu, ki ga je šoli posredoval strokovni svet zavoda za šolstvo SR Slovenije. Začasni učni načrt za L razred omogoča dijaku, da se seznani z notranjo organizacijo v delovni organizaciji, osnovami plačilnega prometa in skladiščnim poslovanjem. V drugem razredu spozna delo v komercialnih službah, predvsem nakup in prodajo, korespondenco v zvezi s kupoprodajo in blagovno dokumentacijo. V tretjem letniku opravljajo dijaki počitniško prakso v gospodarsko-računskem sektorju, kjer pridobijo svoje znanje o analitični evidenci in finančnem knjigovodstvu. Šola je vsem delovnim organizacijam posredovala učne načrte za posamezne praktikante in metodična navodila za njihove mentorje. . Na počitniško prakso je bilo razporejenih 163 dijakov ekonomske in administrativne šole. Za ptujsko, pretežno agrarno področje, je to veliko. Le z velikim razumevanjem delovnih organizacij so dijaki dobili mentorje, ki so jim odrejali delo in hkrati spremljali, kako je dijak delo opravil. Dnevno so parafirali dnevnik in jih ob zaključku prakse tudi ocenili. V razgovoru z mentorji so profesorji, ki so pregledovali izvajanje učne prakse, ugotovili, da je sedanji učni program mnogo ugodnejši za delovno organizacijo in dijaka. Le-ta se dalj časa zadržuje v posamezni organizacijski enoti (oddelku, delovnem mestu) ter se lahko dobro seznani z delom v njej. Delovni organizaciji je olajšano delo, ker ne rabi sestavljati interne razporeditve praktikantov in jih neprestano menjavati po oddelkih. Delo naših praktikantov je bilo ocenjeno zelo dobro, saj je povprečna ocena prav dobro. Bili so prizadevni, disciplinirani in samoiniciativni. Ob zaključku lahko ugotovimo, da so se dijaki seznanili z organizacijo dela, tehnološkim procesom, poslovanjem in upravljanjem delovne organizacije, z njenimi službami in organi in so si z delom pridobili spretnosti pri opravljanju določenih delovnih operacij. Praksa jih navaja na samostojno delo in aktivno vključevanje v družbeno življenje. Seznanili so se s sodobnimi dosežki na področju organizacije dela, tehnike in tehnologije ter izkušnjami proizvajalcev v graditvi samoupravnih odnosov. S praktičnim delom so preverjali v šoli pridobljeno znanje, ga obogatili in dopolnili z drugimi spoznanji. Menim, da je bilo delo dobro opravljeno, za kar se lahko zahvalimo delovnim organizacijam, še posebej pa mentorjem naših praktikantov. Bogdana Zorko, predsednica komisije za izvedbo prakse PRAKTIČNI POUK UČENČEV POKLICNE ŠOLE ZA PRODAJALCE Praktični pouk učencev v blagovnem prometu je potekal po že ustaljenem učnem programu predpisanem za prakso, ki ga izvaja šola v tesnem sodelovanju s trgovskimi in drugimi delovnimi organizacijami. V šolskem letu 1970/71 se je praktično usposabljalo 430 učencev v različnih prodajalnah, trgovskih in drugih podjetjih na območju občine Ptuj in Ormož. V t.em šolskem letu so učenci pri opravljanju praktičnih razrednih in zaključnih izpitov dosegli naslednji uspeh: odi pd db zd nzd 1. letnik 7 64 70 18 5 2. letnik 6 49 34 16 1 3. letnik 19 38 19 4 1 Zaključ. izpit 14 29 31 5 — Skupaj 46 180 154 43 7 Praktični pouk organizira šola in nadzira izvajanje pouka tako, da: a) sklicuje seminarje po letnikih in razredih 3 do 4 krat za en razred. Na teh seminarjih se predela določeno število nalog splošnega in strokovnega dela, ki jih potem učenci napišejo — to je opis praktičnega dela. Naloge učencev pregleda in podpiše poslovodja ali druga oseba, ki je odgovorna za praktični pouk v prodajalni. b) Šola obiskuje učence v prodajalnah 3 krat v eni skupini. Nadzoruje izvajanje praktičnega dela učencev, vodi razgovor s poslovodjem o praktičnem delu in učenju za posameznega učenca ter o drugih problemih, vodi kratke zapiske o posameznem učencu pa kartoteki. Pri obiskih in praktičnih izpitih sodelujejo tudi predstavniki delovnih organizacij. Odnosi šola —delovne organizacije se odvijajo v obliki sodelovanja, razgovorov, skupnega reševanja določenih problemov učencev in drugih zadev, ki se nanašajo na praktični pouk. Bratina Jože, svetovalec za praktični pouk ŠOLSKE ORQANIZACIJE IN DRUŠTVA ŠOLSKA SKUPNOST UČENČEV Dijaška samouprava pritegne večji del mladine k razmišljanju o svojem delu v šoli, o odnosih med sošolci in predavatelji. Dijak se zaveda svojega osnovnega namena: z uspehom dovršiti šolsko leto. Pri tem pa dijak naleti na marsikatere težave, ki jih v nekaterih primerih sam ne zna rešiti, saj so nekatere rešitve le v skupnosti in v sodelovanju z drugimi součenci in vzgojitelji. Pri takih problemih mu je dijaška šoska skupnost v precejšnjo pomoč. Eden izmed negativnih vplivov na življenje v šoli je bil ta, da je del novincev in novink prišel v šolo precej brezskrbno, posku- šali so na lagoden način priti do uspeha. Šele s časom so se dokopali do spoznanja, da le dek> in prizadevanje nudi uspeh. Zato je bilo težišče delovanja šolske skupnosti v tem letu na vzpodbujanju 'k prizadevnosti in pridobivanju delovnih navad pri posameznih učencih. Pri marsikom je šolska skupnost v tem pogledu uspela. S tem je oblikovala dijakom spoznanje, da se v šoli pripravlja za delo v bodočem poklicu, kjer s prizadevnostjo in požrtvovalnostjo ter z nenehnim dvigom svojega znanja dosežeš napredek in tudi svoj osebni uspeh. Na prvem sestanku odbora dijaške šolske skupnosti, M ga tvorijo vsi razredni predsedniki, je bila ponovno izvoljena za predsednico dijakinja četrtega letnika Vinikler Magda. Tako je že tretje leto zaporedoma predsedovala tej organizaciji. Na prvem sestanku je bil sprejet delovni načrt, ki vsebuje vse bistvene elemente dijaškega življenja v šoli in izven nje. Med letom je bil načrt v glavnem izpolnjen, dopolnili pa smo ga še z nekaterimi tekočimi nalogami. Delo1 v tem šolskem letu je potekalo normalno' brez posebnosti. Razredi so imeli svoje sestanke povprečno vsake tri tedne. V MLADINSKA ORGANIZACIJA Mladinska organizacija posluje kot samostojna oblika povezovanja mladine v občini. Vanjo so vključeni vsi učenci ekonomske in poklicno administrativne šole, medtem ko so učenci poklicne šole za prodajalce vključeni v osnovnih mladinskih organizacijah podjetij, kjer so v štipendijskem ali učnem odnosu. Slednji so pri pouku v šoli le štiri mesece letno, ves ostali čas so na učni praksi. Kljub temu pa sodelujejo ti mladinci pri vseh skupnih akcijah šole. Skrb za organizacijo je vodil 11-članski sekretariat ki so ga predstavljali kot člani, predsedniki razrednih odborov in predsednica organizacije Jolanda Zorc iz II. letnika poklicne administrativne šole in tajnica Nada Cestnik. glavnem so na njih razpravljali o učnih uspehih. Ob razrednikovi pomoči so tudi usmerjali posamezne dijake v interesne krožke. Stalna povezava predsednice s šolskim vodstvom se je izkazala za koristno in je zato delovanje skupnosti potekalo v redu. Razredni predsedniki so na vsaki redovalni konferenci sodelovali z obširnimi in stvarnimi poročili in soodločali pri oceni iz vedenja in drugo. Novost v tem letu je bila ustanovitev odbora za mladinska in vzgojna vprašanja. V tem odboru sodeluje tudi dijaška šolska skupnost. Delo odbora kot novega organa samoupravljanja pa še ni v celoti zaživelo in je še v fazi nastajanja. V skladu s statutom šole se razpravlja o pristojnosti in razmejitvi delovanja tega odbora. Dijaška šolska skupnost je sodelovala z vodstvom šole pri podeljevanju nagrad najboljšim učencem ob koncu leta z namenom, da nagrajence postavi za vzor vsem ostalim na področju dela in prizadevnosti Mentor: Predsednica ŠSU: Tomšič Stane Vinkler Magda Organizacija je imela že v začetku leta težave. Vodstvo prejšnjih let se je izšolalo in delo so prevzeli neizkušeni mladinci. Prav v tem je vzrok slabemu delovanju, da se volijo v organe mladinske organizacije učenci višjih razredov. Tako se je 4 leta vodstvo iz leta v leto menjalo in zaradi tega ni možnosti, da bi organizacija uresničila naloge, ki jih je treba uvajati za daljša obdobja. Predlagam, da bi v prihodnje izbrali funkcionarje iz nižjih razredov, ki bi tako lahko neprestano vodili in usmerjali delo več let. Naslednja pomanjkljivost je v tem, da je pri učencih vse manjša pripravljenost za kakršno koli obliko aktivne dejavnosti. Nedvomno je preobremenjenost učencev z učnim programom in z visokim številom učnih ur t glavni vzrok nedelavnosti, dalje, da ima del učencev popoldanski pouk, da je polovica učencev, ki se v šolo vozi in vozni redi avtobusov in vlakov ne dovoljujejo delovanje organizacije po pouku, vendar bi bilo možno z dobro voljo storiti več, kot smo dosegli. Vodstvo se je zelo trudilo, da bi izbralo za mladince kar največ različnih področij delovanja, vendar je bila iniciativa pri pripravljanju učencev za delo zelo pomanjkljiva. Ni le dovolj, da se učenci le učijo, nujna je tudi oblika izvenšolskega udejstvovanja, ki omogoča, da se mladina pripravi za življenje v samoupravni družbi in da najde torišče svojega delovanja izven opravljanja svojega poklicnega dela. Kljub neštetim težavam in zaprekam, ki so srečavale organizacijo, smo vendarle precej dosegli z voljo in pripravljenostjo vodstva. Uspeli smo uresničiti skoraj vse naloge, ki si jih je organizacija zadala. Glavne izpolnjene naloge so naslednje: 1. učni uspehi so se v tem šolskem letu precej izboljšali, vse manj je bilo učencev z veliko slabimi ocenami in tudi znanje na popravnih izpitih je bilo boljše kot prejšnja leta; 2. stalne in občasne interesne skupine so KLUB OZN V šolskem letu 1970/71 je delalo v klubu 28 dijakov. Sestajali smo se štirinajstdnevno. Imeli smo 16 sestankov. Način dela je bil amasadorski. Na naših sestankih smo razpravljali o domačih in tujih političnih, kulturnih in drugih aktualnih dogodkih. Pozornost smo osredotočili na politične dogodke, ki se nanašajo na svetovni mir in enakopravnost med narodi. Ob 25-letnem jubileju si je OZN pridobila tak ugled v svetu, da si brez nje ne moremo več zamisliti današnjega mednarodnega življenja. X ta namen smo organVrah razstavo, na kateri smo razstavili številne fotografije, ki so prikazovale današnji položaj v svetu. Dijake smo seznanili o vlogi in delu bile veliko bolj delavne kot prejšnja leta. Zaživeli so tudi predmetni aktivi, ki so omogočili, da je bil učni uspeh boljši; 3. priprave za vstop mladih v članstvo ZK so bile uspešne in je organizacija izpolnila tudi to važno nalogo; 4. poglobilo in okrepilo se je sodelovanje z občinsko konferenc ZMS, saj sta dva mladinca neposredno delovala v občinskem mladinskem vodstvu; 5. dobro je uspela akcija sprejema Titove štafete; 6. mladinci, ki stanujejo v Ptuju, so sodelovali spomladi v akciji čiščenja in olep-šavanja mesta. Opravili so nad 400 delovnih ur. Mislim, da je vodstvo mladinske organizacije storilo vse, da bi omogočili vsakemu učencu sodelovanje in uveljavljanje. Ne glede na samokritično poročilo, ki ga posreduje organizacija, pa lahko trdim, da je naš aktiv dosegel boljše uspehe kot drugi aktivi. Zahvaljujem se v imenu vseh učencev vodstvu šole za razumevanje in pomoč, ki jo je bila deležna organizacija. Mentor: Predsednica: Jože Maučec, 1. r. Jolanda Zorc, 1. r. OZN z referati, ki smo jih poročali po razredih. Ob dnevu človekovih pravic smo zopet organizirali razstavo in po razredih prebrali »Deklaracijo človeških pravic«. Preko OK K OZN smo organizirali predavanja tujih študentov, ki študirajo v Ljubljani. Prvo predavanje smo imeli L aprila 1971 o Jordaniji, ki ga je imel študent farmacije Samir Amarin. Z zanimanjem smo mu prisluhnili, ko je govoril o svoji državi, ki nam je bila zelo znana. Poznali smo jo le preko učbenikov in RTV. Povsem drugače pa je, če o življenju in političnih dogajanjih o neki državi govori človek, ki iz nje izhaja in okoliščine zelo dobro pozna. V filmih nam je prikazal življenje v Jordaniji, pale- stinskih komandosih in kulturne znamenitosti Jeruzalema. Dne 8. aprila 1971 smo organizirali drugo predavanje o Pakistanu. Predavatelj Mansor Ali, prav tako študent v Ljubljani, izhaja iz Zah. Pakistana. Tudi tega smo z velikim zanimanjem poslušali in iz njega hoteli izvedeti vse. Na naša vprašanja nam je z veseljem odgovoril. S seboj je prinesel dva filma, s katerima nam je prikazal to, česar ni mogel povedati z besedami. O političnih dogodkih v Pakistanu nam ni mogel veliko povedati, kajti sam ima isto gradivo kot mi. Poznali smo njegovo domovino, toda sedaj jo poznamo veliko bolje. V tem šolskem letu smo prišli na nov sistem vodenja sestankov. Bistvo tega sistema je, da vodi sedaj sestanek član kluba, ki je določen, ne pa predsednik, kot smo delali to v prejšnjem sistemu. Glavni namen tega je, da člane bolj zainteresiramo za delo in vzporedno s tem vzgajamo nove kadre. Med letom so nas spremljali filmi, ki smo jih dobili iz OK K OZN Ptuj. Z njimi je bilo naše delo lažje in zanimivejše. Že v lanskem šolskem letu smo si zadali nalogo navezati stike z drugimi klubi OZN. ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO L Tekmovanje za najboljšo skakalko v višino. Na tekmovanje smo poslali dekleta iz vseh treh šol. Prvo mesto je zasedla Zdenka Goričan, učenka I. letnika AŠ, skočila je 135 cm v višino. Drugo in tretje mesto si delita Runovčeva in Krambergerjeva, dijakinji EŠ, nato sledi Mojserjeva, dijakinja PŠP. Ekipno so osvojile prvo mesto. Takšnega uspeha skorajda nismo pričakovali. Tekmovanje je bilo 6. marca 1971 v Mariboru. 2. Občinsko prvenstvo v košarki za mladinke. 13. marca 1971 je bila prva tekma z gimnazijo Ptuj; to tekmo so mladinke izgubile s 5 koši. Naslednjo soboto, 20. marca 1971, Še letos smo se povezali s klubom OZN na Šolskem centru za kovinsko stroko, ki je šele letos pričel delovati. Povabili smo predstavnike kluba OZN na naš sestanek. Prav tako smo obisk vrnili. Dne 4. junija 1971 smo prosili člana študijske komisije in predsednika kluba OZN na Šolskem centru za kovinsko stroko Franca Silaka, naj nam poda referat »Rasizem v južnoafriški republiki«. Prikazal nam je, kako je OZN čedalje bolj zaskrbljena zaradi uveljavljanja samovoljnejše zakonodaje, s katero hoče zatreti zakoniti odpor proti rasni diskriminaciji, ter zaradi brezobzirnih maščevalnih akcij proti voditeljem gibanj za borbo proti apartheidu. Ti ukrepi niso le obžalovanja vredni in krivični, ampak tudi nevarno povečujejo napetosti ter preprečujejo, da bi se stanje v južnoafriški republiki spremenilo na miren način. Pri našem delu nam je veliko pomagal naš mentor, tov. Jože Stropnik, kateremu se moramo prav posebno zahvaliti. Vedno je bil z nami in nam pomagal, da je naše delo postalo zares plodno. Mentor: Predsednica: Jože Stropnik, 1. r. Marija Žmauc, L r. so igrale povratno tekmo in izgubile samo z 1 točko. Za tekmovanje smo izvedeli le 14 dni pred tekmovanjem. V teh dneh je bil trening vsak dan. Čeprav je bilo malo časa, moramo biti zadovoljni, saj so povratno tekmo celo igro vodile, v zadnjih sekundah pa je gimnazijka metala osebne in tako prešla v vodstvo z 1 točko. Od lanskega leta je to že velik napredek, saj se je gimnazija pošteno potrudila, da je ostala v vodstvu. 3. Področno prvenstvo srednjih šol v športni gimnastiki za l. 1971. Udeležili smo se področnega prvenstva srednjih šol v športni gimnastiki. Udeležilo se ga je 10 ozir. 11 ekip. V ekipi je bilo 6 tekmovalk in vodnica. Tekmovanje se je odvijalo v popoldanskem času. Dolgo smo čakali na tekmovanje naše ekipe. Na vrsto smo prišle šele ob 17. uri. Ekipno so zasedle deveto mesto. Najboljša od posameznic je bila Marija Nežmah s četrtim mestom od 63 tekmovalk, ostale pa so se uvrstile od polovice navzgor. Pričakovali smo boljši uspeh, saj smo dosti trenirale. Upoštevati moramo začetno tremo, saj se je večina tekmovalk tekmovanja prvič udeležila. Področno prvenstvo je bilo 31. marca 1971 v Mariboru. 4. Atletika. Spomladanskega prvenstva v krosu, ki je bil 7. maja 1971 v ljudskem vrtu v Ptuju, so se udeležile tri ženske ekipe (ESŠ, AŠ in ŠC) ter ena moška ekipa. Ekipa ESŠ (ženska) in moška ekipa sta osvojili I. mesto in prejeli pokal. Zmagovalno žensko ekipo so sestavljale naslednje tekmovalke: Nežka Vrabl 1. mesto Silva Kokot 2. mesto Metka Krajnc 6. mesto Irena Šiker 8. mesto Angela Kovačec 9. mesto Moško zmagovalno ekipo pa so sestavljali: Tone Stajnko I. mesto Jani Gajzer II. mesto Stanko Habjanič III. mesto Srednješolskega atletskega prvenstva v Mariboru, ki je bilo jubilejno XX., so zasedale kompletna ženska ekipa in trije moški posamezniki. Ženska ekipa je zasedla odlično III. mesto med 8 srednjimi šolami. Posamezni boljši rezultati pa so bili: skok v daljino: Irena Šiker, III. mesto, 425 cm, skok v višino: Meta Runovec, II. mesto, 135 cm, skok v višino: Štefka Vrtič, III. mesto, 130 cm, tek 600 m: Nežka Vrabl, IV. mesto. Štafeta 4x100m: III. mesto (Irena Kramberger, Lucija Tkalec, Meta Runovec in Štefka Vertič). V troboju je bila najboljša Jelka Murko, ki je bila peta. V moški konkurenci so se tekmovanja udeležili trije tekmovalci: Tone Stanj ko v teku na 300 m — dosegel 1. mesto, Ljubo Čuček v skoku v višino •— dosegel 6. mesto, in Stanko Habjanovič, ki je tekmoval v teku na 1000 m. 5. Košarka. Na občinskem prvenstvu srednjih šol v košarki v Ptuju sta obe ekipi — moška in ženska — zasedli II. mesto. Na tekmovanju »Iščemo najboljšega skakalca (skakalko)« v Mariboru sta sodelovali obe dijakinji ESŠ. Meta Rumovec je bila druga, Irena Šiker pa tretja. 6. Rokomet. V tednu mladosti se je moška rokometna ekipa udeležila sindikalnega tekmovanja v rokometu. Zasedli so III. mesto. Moška rokometna ekipa ŠC pa se je udeležila republiškega rokometnega tekmovanja trgovskih šol. V močni kvalifikacijski skupini se niso uvrstili v finalno tekmovanje. 7. Rokometno prvenstvo Slovenije poklicnih šol za prodajalce. Na tekmovanju je sodelovalo osem trgovskih šol. Iz naše šole so se udeležili tekmovanja mladinke in mladinci. Mladinke: igrale so tri tekme (z Ljubljano so zmagale za tri gole razlike, z Mariborom so zgubile in s Celjem so igrale neodločeno). Zasedle so peto mesto. Čas za igranje je bil zelo kratek, saj je polčas trajal samo 7,5 minut, cela tekma traja 15 min. Lahko rečemo, da zmaga ni bila odvisna od znanja, temveč od sreče. Mentorji: Predsednik ŠŠD: Marija Marinšek, l.r. Vlado Godler, 1. r. Heda Kreutz, 1. r. Branko Turkuš, 1. r. V letošnjem letu 1970/71 je bilo včlanjenih v dramski krožek 10 dijakov. Za razliko od lanskega leta, ko so bile članice ikrožka le dijakinje ekonomske šole, smo v letošnjem letu pritegnili k aktivnemu sodelovanju tudi dijake iz poklicne šole za prodajalce. V začetku leta smo si zadali nalogo, da naštudiramo delo Mire Puc-Miheličeve »Svet brez sovraštva«. Resno smo se lotili študija. Dnevi so se pomikali proti 29. novembru in v šolski telovadnici smo izvedli pesnitev Ivana Gorana Kovačiča »Jama«. Ker smo Jamo dobro naštudirali, smo z njo sodelovali 22. decembra v ptujskem gledališču. Imeli smo dve proslavi, in sicer popoldansko za vojake ptujskega garnizona in večerno centralno proslavo. Po 22. decembru smo začeli misliti na 8. marec. Kako razveseliti oziroma se zahvaliti za vse skrbi? Najprimernejši za to svečanost se nam je zdel odlomek dz drame Svet brez sovraštva. Začeli smo študirati in 8. marca smo ga izvedli v šolski telovadnici. Ker nismo imeli na razpolago ne kulis in ne odgovarjajočih kostumov, smo odlomek izvedli v koncertni podaji. V lanskem šolskem letu smo' ponudili proslavo ob 8. marcu gostinskemu podjetju Haloški biser v Ptuju. Lepo so nas sprejeli in nas prosili, da bi jim tudi letos dali kakšno točko za popestritev praznovanja dneva žena. POČITNIŠKA ZVEZA IN PLANINSKO DRUŠTVO Število članov planinske skupine na Šolskem centru za gospodarstvo in upravo »Jožeta Lacka« v Ptuju se je v tem šolskem letu zelo povečalo, saj se je povzpelo na 54. Na delovnem sestanku, kakršnega na začetku šolskega leta prirejajo vsa društva in sekcije, je bilo pregledano delo v preteklosti, istočasno pa tudi sestavljen načrt za bodočnost: L Ob koncu novembra in v začetku decembra so člani planinske skupine pričeli z Nismo jih razočarali. V gostilni Pri grozdu smo jim zaigrali odlomek iz drame Svet brez sovraštva. Za naše izvajanje so nas nagradili z velikim aplavzom. Zahvalili so se nam in nas tudi pogostili. Spet smo nadaljevali s študijem, ki smo ga bili začeli v začetku leta, a spet se je pojavil »intermezzo«. Iz Ljubljane smo dobili dopis, ki nas je pozval na tekmovanje dramskih skupin v »Naši besedi 71«. Odzvali smo se temu tekmovanju s Kovačičevo »Jamo«. Izvedli smo jo v ptujskem gledališču. Iz Ljubljane je prišla komisija, ki je ocenjevala našo izvedbo. To je bilo izločilno tekmovanje za finalni del oziroma za zaključno prireditev. Žal smo izpadli že v izločilnem tekmovanju. Obenem, ko so nas z dopisom obvestili, da smo izpadli iz nadaljnjega tekmovanja, so nas povabili na »Našo besedo 72«. Šolsko leto se je začelo nagibati h kraju. Vedno bolj in bolj smo spoznavali, da ne bo mogoče naštudirati drame Svet brez sovraštva v letošnjem letu. Zato smo se odločili, da preložimo premiero na oktober 1971. Z vajami smo še nekaj časa nadaljevali, nato pa 20. maja končali z delom dramskega krožka za letošnje leto. Mentonica: Predsednica krožka: Marija Svetelšek l.r. Brigita Terševec 1. r. organizacijo internega srečelova. Tako so pni ptujskih gospodarskih organizacijah, ki so za njihovo prizadevanje pokazale mnogo razumevanja, nabrali okrog 100 primernih dobitkov. Akcija je zelo uspela, saj so dobili 400 din in tako pomagali' socialno šibkejšim dijakom, da so se lahko udeležili štiridnevnega izleta v počitniškem času. 2. V marcu in aprilu je mladinski odsek pri Planinskem društvu Ptuj organiziral in vodil planinsko šolo, katero je obiskovalo tudi nekaj članov šolske planinske skupine. Program je bil v teoretičnem in praktičnem delu zelo pester. Dijaki so se seznanili s kratko zgodovino slovenskega planinstva, z nevarnostmi v gorah ter z ostalim, kar je mnogo širšega pomena in mora poznati vsak človek — prva pomoč, orientacija in azimut. 3. V času od 26. do 29. julija je 22 članov planinske skupine bilo na izletu v Julijskih Alpah, ki je potekal tako: 26. julija: Ptuj — Rateče — Planica — Tamar; 27. julija: Tamar — Črne vode — Sleme -— Vratca — Mojstrovka — Vratca — Poštarska koča na Vršiču; 28. julija: Poštarska koča na Vršiču — Mli- ORGANIZACIJA RK V organizacijo RK so bili včlanjeni vsi dijaki na ekonomski in administrativni šoli. V začetku šolskega leta smo imeli občni zbor, kjer je bila za predsednico organizacije izvoljena Sagadin Kristina, šolski odbor pa so predstavljali predsedniki razrednih odborov. Za tale način dela smo se odločili zato, ker je razred osnovna organizacijska enota, ki mora izpolnjevati sprejeti program dela. Šolski odbor je sprejel obvezen program dela organizacije kot celote, medtem ko bi v razredih morali sestaviti lastne programe, glede na interese posameznih članov. Tega razredni odbori niso storili, zato je vse delo potekalo bolj stihijsko. Takoj v začetku šolskega leta je bila organizirana krvodajalska akcija. Prijavili so se vsi dijaki, ki so izpolnjevali pogoje. Pri zdravniškem pregledu je bilo ugotovljeno, da je zdravstveno stanje naših dijakov zelo šibko, saj je od 20 prijavljenih krvodajalcev lahko dalo kri le 5 dijakov. Tako stanje je vznemirilo zdravstveno službo v Ptuju, obljubili so temeljit zdravniški pregled vseh dijakov na šoli, vendar, verjetno zaradi pomanjkanja časa in denarja, ta pregled ni bil opravljen. narica — Razor — Pogačnikov dom na Kriških podih; 29. julija: Pogačnikov dom na Kriških podih — Beli potok — Zadnjica — Koča Zlatorog v Trenti — Koča pri izviru Soče — Kranjska gora — Ptuj. Izlet, ki je zahteval tudi precejšnjo mero telesne vzdržljivosti, je uspel. Dijaki so videli tisti del slovenske zemlje, ki ga mogoče pozneje sami nikoli več ne bodo. Za večino dijakov izlet ni predstavljal hujšega finančnega bremena, saj je šolska delovna skupnost vsakemu prispevala 80 din. Mentor: Predsednica društva: Jože Čič 1. r. Silva Nemec 1. r. Pobrana je bila članarina, ki je naložena na knjižico organizacije RK, podpisnika sta Kristina Sagadin in Zvonko Mikša, knjižico hranimo v šolski blagajni. O tem, zakaj bomo porabili ta denar, bo sklepal odbor v naslednjem šolskem letu. Ob dnevu zdravja smo dobili gradivo predvsem na temo diabetes. Po tem gradivu je nameravala pripraviti predavanje dijakinja iz AŠ. Ker bi bilo vse preveč laično, smo se obrnili na delavsko univerzo, kjer so obljubili, da bodo sami poiskali predavatelja, vendar obljube niso izpolnili. Zato smo v nekaterih razredih prebrali le gradivo- ki ga je organizacija sprejela. Nadalje smo opravili dve občasni akciji. Prodajali smo značke za sončni vlak in palčke — simbol za slepe. Dijaki na šoli imajo veliko smisla za posamezna humana dejanja, radi priskočijo na pomoč, kadarkoli je treba. Organizacija RK opravlja tudi vzgojno delo, saj v razredih in na šola skrbi za red in čistočo. ■ Mentorica: Predsednica: Bogdana Zorko 1. r. Kristina Sagadin 1. r. ŠAHOVSKA SEKCIJA Člani šahovske sekcije na Šolskem centru za gospodarstvo in upravo »Jožeta Lacka« so v šolskem letu 1970/71 sodelovali na sledečih brzoturnirjih in dvobojih: 1. Dne 9. okt. 1970: šolski brzoturnir za oktober, na katerem je zmagal Boris Rojic, dijak 4. razr. EŠ. 2. Dne 30. okt. 1970: šolski brzoturnir za november, na katerem je zmagal Rado Komel, dijak 3. razr. EŠ. 3. Dne 20. nov. 1970 smo na sedmih deskah igrali dvoboj z ekipo Šolskega centra za kovinsko stroko ter ga izgubili z rezultatom 3:11. 4. Dne 18. dec. 1970 smo na osmih deskah igrali povratni dvoboj z moštvom Šolskega centra za kovinsko stroko in ga dobili z rezultatom 9:7. 5. Dne 15. jan. 1971: šolski brzoturnir za januar, na katerem je zmagal Rado Komel, dijak 3. razr. EŠ. 6. Dne 5. marca 1971: šolski brzoturnir za marec, na katerem je zmagal Ivan Gašperič, dijak 3. razr. PŠP. 7. Dne 26. febr. 1971 smo se na šestih deskah pomerili z ekipo ptujske gimnazije in izgubili z rezultatom 2:4. 8. Dne 9. aprila 1971: šolski brzoturnir za april, na katerem je zmagal Rado Komel, dijak 3. razr. EŠ. 9. Dne 16. jun. 1971 smo se ponovno srečali s ptujsko gimnazijo in zmagali z rezultatom 8:6. Dvoboj je potekal po dvokrožnem sistemu in na šestih deskah. Člani šahovske sekcije so se udejstvovali zavzeto in uspešno, k čemur so jih spodbujali primerni uspehi. Ta živahna dejavnost naj bi pritegnila v šahovske vrste še več dijakov naše šole, tudi dekleta. Mentor: Predsednik sekcije: Jože Čič 1. r. Rado Komel 1. r. KNJIŽNICE IN STROKOVNE ZBIRKE LEPOSLOVNA KNJIŽNICA V preteklem šolskem letu smo nabavili 41 knjig, tako se je inventarna številka dvignila na 965. Tudi letos smo kupovali le tiste knjige, ki jih pri pouku najbolj potrebujemo in dijaki po njih tudi najbolj povprašujejo knjige iz zbirke Kondor, Puškinova in Shakespearova Zbrana dela. Nekaj knjig je že dotrajanih, predvsem iz zbirke Klasje. O teh bo treba razmisliti, ali naj jih damo v vezavo ali pa izločimo. Obisk je bil povprečen, dijaki so si sposodili nad 400 knjig. Najbolj pridni bralci so bili prvošolci v ekonomski šoli in dijakinje poklicne administrativne šole. STROKOVNA KNJIŽNICA Za strokovno knjižnico, ki je namenjena izpopolnjevanju strokovnega znanja predavateljev, smo letos nabavili skupno 42 knjig in revij. Knjižnica vsebuje strokovna dela z vseh gospodarskih področij in za zavod potrebne učbenike. Naročeni smo na naslednje časopise, revije in zbirke: Bančni vestnik, Naši razgledi, želimo si, da bi več brali • tudi učenci poklicne šole za prodajalce. Prav njim bi morali leposlovje še bolj približati, saj marsikdo ne more priti do dobre knjige drugje kot v šolski knjižnici. Knjižnica je bila odprta dvakrat na teden, enkrat za dopoldansko, drugič za popoldansko izmeno. Varuhu zbirke je pridno pomagala Silva Spolenak iz 3. letnika ES. Marija Svetelšek 1. r. Prosvetni delavec, Komunist, Turistični vestnik, Sodobna pisarna. Teorija in praksa, Naša obramba, Prostor in čas, Gospodarski vestnik, Gospodarstvo, Uradni list SFRJ, Uradni list SRS, Front, Tednik, Enciklopedija Jugoslavije in Biro magazin. Vseh knjig in revij imamo 780. Zora Lenart 1. r. Angleška knjižna zbinka se je od lanskih 104 knjig povečala na 110. Pri beograjski založbi NOLIT, ki dobiva literaturo iz inozemstva, smo kupili sledeči knjigi: L Charles Dickens: Pickwick Papers 2. British and American Short Stonies Ob knjigi sta obsežnejši in zahtevnejši ter sta zaradi tega v 3 izvodih. Kot na začetku vsakega šolskega leta, so tudi letos v prvih dneh septembra dijaki III. in IV. letnika Ekonomske šole, za katere je bilo čtivo obvezno, dobili knjige, katere so morali prebrati, izpisati neznane besede v poseben zvezek in na koncu še napisati kratko obnovo, ki je obsegala do 5 strani. Domače branje NEMŠKA LEPOSLOVNA KNJIŽNICA Zbirka obsega 32 knjig, ki so po vsebini različne: od pravljic do romanov znanih nemških piscev. Ker je vsebina teh del precej težka, si jih izposojajo v glavnem dijaki zadnjega letnika. Knjige služijo dijakom za domače branje, torej za dopolnjevanje učne BLAGOZNANSTVENA ZBIRKA Zbirka je urejena in ima vse primerke, ki so potrebni za nemoten pouk blagoznanstva. Kemikalije in ostali kemijski pribor so zbrani v laboratoriju, kjer so tudi laboratorij ske vaje. Kemikalije imamo zbrane po periodičnem sistemu elementov, teh je okoli 140. Laboratorijska miza je funkcionalno urejena, prostor pa je premajhen in bo treba misliti na večjega. Blagoiznanstvena zbirka je v posebnem prostoru, kjer imamo ca. 750 vzorcev, ki nam služijo kot ponazorila pri pouku tako v ekonomski, kot v šoli za prodajalce. Zbirko redno obnavljamo. Pri tem delu nam pomagajo učenci -iz šole za prodajalce. Veliko je bilo- v tesni povezavi s šolskim delom, saj vse knjige, ki so izdane za tuje študente, obravnavajo ravno tisto slovnično gradivo, ki je tudi v učnih načrtih za šole II. stopnje. Razen tega so si dijaki zelo dopolnili besedni zaklad, saj vsebujejo besede, katere v vsakdanjem življenju najpogosteje srečujemo. Znanje, ki so ga dijaki pri tem domačem delu pokazali, se je v glavnem ujemalo s šolskimi ocenami. Knjige so dobivali tudi: dijaki nižjih razredov in se na ta način pripravljali na delo v III. letniku. / Jože Čič l.r. snovi, ki je predpisana po učnem načrtu. Dijaki 4. letnika morajo napisati kratko obnovo in jo do konca leta oddati. Če je knjiga obsežnejša, si je več dijakov razdelilo knjigo na približno enake dele. Doroteja Minko l.r. pozornost posvečamo pokvarljivemu blagu, ki ga zamenjujemo tudi po dvakrat na leto. Pri rednem pouku se poslužujemo avdio-vizuelnih sredstev. Trenutno imamo skoraj vse aparature, ki nam služijo za nemoten pouk, in sicer: 17 mikroskopov (pov. 56 x do 1350 x), ozkotračna kinoap-aratura (16 mm), univerzalni diaprojektor, episkop in ebulio-skop. Celotna vrednost vzorcev, aparatur, kemikalij in kemijskega pribora je ocenjena na 60.000,— din Varuh: Tone Lorger L r. GEOGRAFSKA ZBIRKA Na šoli imamo geografsko zbirko, ki vsebuje tudi zgodovinske karte. Zbirka je v sobi za starše, v dveh posebnih omarah. Letos je šola namenila precej finančnih sredstev za obogatitev zbirke. S tem se bo nazornost pouka pri zemljepisu in zgodovini vsekakor še povečala. Nabavili smo nekaj novih zemljevidov in geografske diafilne oz. diapozitive, saj šola razpolaga z diaprojektorjem za diafilme in diaprojektorjem za diapozitive. STROJEPISNA ZBIRKA Za pouik strojepisja in stenodaktilografije v ekonom siki šoli jn poklicni administrativni šoli ima šola funkcionalno opremljeni dve strojepisnici. Varuha strojepisne zbirke sta 1. Pisalni stroji V geografski zbirki imamo sedaj 16 fizičnih, 4 ekonomske, 1 politično in 1 geološko karto. Zgodovinskih kart je 5. DiafiLmov iz regionalne geografije je 21, naročen pa je že komplet diapozitivov o Jugoslaviji. Skrbeli bomo, da se bo zbirka še povečala • in sproti obnavljala. V vsakem razredu je zadolžen po en di- jak, ki skrbi za samo zbirko in za to, da je pri zemljepisni ali zgodovinski uri ustrezen zemljevid. Jože Maučec 1. r. Feliks Peklar in Ruža Štandeker. Stanje pisalnih strojev, aparatov in inventarja na dan 31. avgusta 1971: a) standardni električni pisalni stroj »Facit« 1 kom 1970 7.323,75 din b) standardni stroj »TOPS-S-3« 1 kom 1963 3.020,00 din c) standardni stroj »TOPS-S-3« 2 kom 1963 4.840,00 din d) standardni stroj »TOPS-S-3« 2 kom 1964 4.840,00 din e) standardni stroj »TOPS-S-3« 3 kom 1965 9.000,00 din f) portable stroj »Rheinmetall« 10 kom 1960 8.600,00 din g) portable stroj »Optima« 12 kom 1960 10.080,00 din h) portable stroj »Biser« 18 kom 1960 18.900,00 din i) portable stroj »Biser« 3 kom 1967 3.831,00 din Skupaj pisalni stroji 52 kom 70.434,75 din 2. M e h a n o g r a f s k i aparati a) diktafon »Philips« tip 81/R, štev. 131081 s priključki (mikrofon, slušalka, nožni menjalnik) 1 kom 1964 2.800,00 din b) razmnoževalni stroj »Gestetner« 105TOPS 1 kom 1964 3.091,00 din c) razmnoževalni stroj »Briico Special« — rolo sistem 1 kom 1946 — din d) hektografski razmnoževalni stroj »C 63« štev. 015139 1 kom 1967 1.451,25 din e) razmnoževalni stroj »Karbograf« — ročni 1 kom 1957 92,40 din f) ojačevalnik EO 0951 2 kom 1965 2.242,00 din g) mikrofon MD 8 C št. 2672 in 2662 2 kom 1965 899,00 din h) zvočnik (2 kom. 5 W in 1 kom 10 W) 3 kom 1965 639,50 din Skupaj mehanografski aparati 10.215,15 din 3. Specialni pohištveni inventar a) strojepisne mizice 40 kom 1960 5.800,00 din strojepisne mizice z ultra pasom 4 kom 1965 840,00 din strojepisne mizice z ultra pasom 4 ko m 1970 1.828,00 din b) vrtljivi stoli 40 kom 1960 2.640,00 din vrtljivi stoli 4 kom 1965 340,00 din vrtljivi stoli 14 kom 1970 2.380,00 din Skupaj specialni pohištveni inventar 13.828,00 din Potek dela v strojepisnici a) Obremenitev: v šolskem letu 1970/71 so bili pisalni stroji obremenjeni 33 učnih ur na teden. b) Vzdrževanje pisalnih strojev: vsi pisalni stroji so že zelo iztrošeni, zato so bile okvare na njih pogoste. Med šolskim letom so bili v rednem popravilu pisalni stroji 96-krat, vsi stroji so bili istočasno pregledani, očiščeni in namazani. V juliju so bili vsi pisalni stroji generalno popravljeni. Vsa popravila je opravil precizni mehanik. c) Pripomočki: pri pouku strojepisja so učenci uporabljali naslednje učne strokovne pripomočke (le-ti so last dijaške skupnosti): Strojepis I, Strojepis II (oboje Dopisna šola Ljubljana), Strojepis I (Rakuša), Strojepis I in Strojepis II (zbrano gradivo vaj in praktičnih primerov F. Peklarja). Najvažnejše o zapisniku (DegemGrobelnik), Sodobna pisarna (vsi letniki od 1958 dalje), Hitrostni in tekmovalni prepisi teksti, Spretnostne vaje in Neoblikovani dopisi. FIZKULTURNA ZBIRKA Šola ima telovadnico z vsemi potrebnimi funkcionalnimi prostori. Ure telesne vzgoje so v zimskem času in ob slabem vremenu v telovadnici. Ostale redne ure telovadbe pa opravimo na stadionu ŠD Drava, oziroma na športnih objektih kovinskega šolskega centra, ki so nam nekoliko bliže kot stadion. Telovadnica je opremljena z vsem potrebnim orodjem. Na razpolago imamo 7 blazin, dve kozi, telovadno mizo', švedsko skrinjo, d) Učni postopek: učenci so se seznanili s prijemnimi vajami po desetprstni slepi metodi, spoznali tehniko dela na mehanskem in električnem pisalnem stroju, oblikovanje, s troj eznans t vo, vzdrževanje pisalnih strojev ter zgodovinski razvoj pisalnega stroja. e) Fonodaktilografija in stenodaktilografi-ja: učenci so praktično delali na vseh razpoložljivih aparatih (spoznali so tehniko razmnoževanja na navadnem Gestetner, hekto-grafskem in roto razmnoževalnem stroju, fo-nodaktilografsko tehniko z diktafonom, dela na računskih strojih ter ostale drobne pisarniške pripomočke). Sestavni del strojepisnega pouka so bile stenodaktilografske vaje. Zunaj šole pa so si učenci ogledali stroj adresimi ADREMA, knjigovodski stroj AS-COTA ter razstavo pisarniške mehanografije trgovskega podjetja »Contal« iz Ljubljane v Ptuju. Varuh: Feliks Peklar 1. r. odrivno in prožno desko, nizko in visoko bradljo, nizko in visoko gred, dve švedski klopi, drog, kroge, vrv za plezanje, lestev, konstrukcijo za odbojko, koše za košarko in žoge za vse športne igre. Razen tega imamo še druge športne rekvizite kot kije, obroče, kolebnice, medicinke itd. Vrednost celotne zbirke znaša okrog 7.000 din. Marija Matvos L r. SEZNAM UČENCEV IN NJIHOV USPEH ob koncu šolskega leta 1970/71 1. EKONOMSKA ŠOLA La razred Razrednik: Stane Tomšič Izdelali so: z odličnim uspehom: 1. Gajzer Majda s prav dobrim uspehom: 2. Bombek Ana 3. Rašl Marija Z dobrim uspehom: 4. Dobrijevič Branko 5. Gorišek Silva 6. Haložan Zdenka 7. Inkret Verica 8. Pravdič Marjan 9. Podgorelec Ana 10. Šeruga Danica 11. Šuen Nada z zadostnim uspehom: 12. Jabločnik Mitja 13. Kocpek Marjana 14. Koter Polonca Niso izdelali: 15. Becci Darja 16. Hojnik Jožica 17. Kranjec Darko 18. Urbančič Nineta 19. Zajc Irena Popravni izpit so imeli: Graj Vjenčeslav (zg, bi) Krajnc Marjeta (ne, zg) Merc Janko (zg, gp) Selinšek Darinka (ma) Vrtič Zlatka (sl) Vičar Stanislav (ma) Vrabl Neža (zg, gp) Zemljič Vera (zg, sg) Izpit so uspešno opravili in izdelali razred: z dobrim uspehom: 20. Selinšek Darinka z zadostnim uspehom: 21. Graj Vjenčeslav 22. Merc Janko 23. Vičar Stanislav 24. Vrabl Neža Popravnega izpita in razreda niso opravile: 25. Krajnc Marjeta 26. Vrtič Zlatka 27. Zemljič Vera Prenehali s šolanjem med šolskim letom: 28. Jakomini Branko 29. Solovjev Tatjana 30. Vidovič Danica Neocenjen: 31. Petrovič Borut l.b razred Razrednica Zora Lenart Izdelale so: s prav dobtrim uspehom: 1. Ivanuša Marija 2. Janžekovič Mira 3. Koletnik Darinka 4. Tement Irena 5. Zemljič Stanka z dobrim uspehom: 6. Gregorič Klavdija 7. Ljubeč Nada 8. Makuc Alenka 9. Novak Olga 10. Planinc Danica 11. Šimenko Angela 12. Uplaznik Vilma 13. Veldin Slavica Z zadostnim uspehom: 14. Andrej ek Angela 15. Drobne Dragica 16. Fruk Frančiška 17. Galun Danica 18. Svenšak Terezija Nista izdelali: 19. Lepojevič Ruža 20. Merc Verica Fideršek Marija (zg, bi) Kmetec Milena (gp) Krajnc Felioita (kn) Mašek Sonja (zg, gp) Mihel j Irena (zg, gp) Ščavničar Majda (zg) Tement Olga (gr) Izpit so uspešno opravile in izdelale razred: z dobrim uspehom: 21. Ščavničar Majda 22. Tement Olga Z zadostnim uspehom: 23. Kmetec Milena 24. Mihelj Irena 25. Krajnc FelicLta Popravnega izpita in razreda nista opravili: 26. Fideršek Marija 27. Mašek Sonja Prenehale s šolanjem med šolskim letom: 28. Hojnik Marija 29. Koradin Duška 30. Jarc Milena 2. a razred Razrednik: Tone Lorger Izdelali so: s prav dobrim uspehom: L Golob Ana 2. Petek Cvetka 3. Pongrac Olga 4. Valič Majda Z dobrim uspehom: 5. Glazer Terezija 6. Golob Irena 7. Hari Emilija 8. Mikša Zvonko 9. Murko Jelka 10. Obran Anica 11. Peter Anica 12. Plohl Irena 13. Ribič Dragica 14. Šegula Jasna 15. Vindiš Majda z zadostnim uspehom: 16. Godler Vladimir 17. Kunčnik Terezija 18. Sledič Maks Nista izdelali: 19. Frank Edelfrida 20. Širovnik Nada Popravni izpit so imeli: Čuček Ljubomir (an, kn) Stanj ko Anton (kn) Štampar Irena (gp, kn) Izpit so uspešno opravili in izdelali razred: z dobrim uspehom: 21. Stanj ko Anton Z zadostnim uspehom: 22. Čuček Ljubomir 23. Štampar Irena 2.b razred Razrednik: Jože Maučec (do L 2. 1971) Tone Lorger (od 1. 2. 1971 dalje) Izdelali so: s prav dobrim uspehom: L Planinc Anka Z dobrim uspehom: 2. Avguštin Milica 3. Bračič Jože 4. Kaoijan Anka 5. Kokot Silva 6. Kodrič Daniela 7. Krošl Tilčka 8. Planinc Albina 9. Plošinjak Lidija 10. Repec Kristina 11. Rotar Irena 12. šlehta Božena z zadostnim uspehom: 13. Petrovič Slavica Nista izdelala: 14. Kalem Slavica 15. Letonja Drago Popravni izpit so imeli: Belovič Silva (gr, kn) Knez Alenka (an, sg) Ozmec Martin (kn) Predikaka Albina (gp) Šiker Irena (zg) Izpit so uspešno opravili in izdelali razred: Z dobrim uspehom: 16. Predikaka Albina 17. Šiker Irena Z zadostnim uspehom: 18. Belovič Silva 19. Knez Alenka 20. Ozmec Martin Prenehala s šolanjem med šolskim letom: 21. žuran Stanka Razrednica: Bogdana Zorko Izdelali so: Z odličnim uspehom: 1. Sagadin Kristina s prav dobrim uspehom: 2. Erbus Zdenka 3. Kramberger Irena 4. Nemec Silva 5. Pongrac Marjan 6. Spolenak Silvestra z dobrim uspehom: 7. Belca Jelka 8. Belšak Danica 9. Bezjak Zdenka 10. Bombek Slavica 11. Cafuta Silva 12. Frčeč Ljudmila 13. Kramberger Marija 14. Kotnik Sonja 15. Očišnik Vida 16. Petek Milena 17. Potočnik Dušan 18. Runovec Marjeta 19. Simonič Ljubica 20. Silak Branim,ira 21. Teršovec Brigita 22. Tkalec Lucija Z zadostnim uspehom: 23. Komel Radovan 24. Kovačič Silva 25. Pravdič Vanda 26. Zupanič Jožefa 27. Žmavc Marija Nista izdelali: 28. Horvat Sonja 29. Meško Marija Popravni izpit so imele: Kacjan Kristina (an, zg) Šali Majda (an, pe) Tetičkovič Matilda (ma, kn) Ver tič Štefanija (an, gr) z zadostnim uspehom: 30. Kacjan Kristina 31. Vertič Štefanija Popravnega izpita in razreda nista opravili: 32. Šali Majda 33. Tetičkovič Matilda L c razred Razrednica: Marija Svetelšek Izdelali so: z odličnim uspehom: L Uratnik Marija s prav dobrim uspehom: 2. Mazera Katarina Z dobrim uspehom: 3. Arnuš Marija 4. Bezjak Štefka 5. Črnivec Jožica 6. Kancler Dragica 7. Kovač Milena 8. Lorenčič Dragica 9. Murko Marija 10. Rutnik Marta 11. Vinki er Magda 12. Zorec Branko z zadostnim uspehom: 13. Fine Marjeta 14. Gerečnik Sonja Ni izdelal: 15. Hohnec Zlatko Jablanovec Nada (sl, gp) Kmetec Katarina (gp) Krajnc Jožica (kn) Lajh Danica (an, gp) Martinkovič Vladimira ('kn, gp) Mesarič Doroteja ('kn, gp) Vobner Helena (kn, gp) Izpit so uspešno opravile in izdelale razred: z dobrim uspehom: 16. Kmetec Katarina 17. Krajnc Jožica 18. Mesarič Doroteja Z zadostnim uspehom: 19. Jablanovec Nada 20. Martinkovič Vladimira 21. Vobner Helena Popravnega izpita in razreda ni opravila: 22. Lajh Danica Prenehal s šolanjem med šolskim letom: 23. Rojic Boris 2. POKLICNA ADMINISTRATIVNA ŠOLA L razred Razrednik: Jože Čič Izdelale so: s prav dobrim uspehom: 1. Šerc Veronika 2. Tomažič Marija 3. Trstenjak Stanislava 4. Trunk Marija 5. Vegič Veronika 6. Žalar Marija z dobrim uspehom: 7. Centrih Majda 8. Cestnik Nada 9. Čas Mira 10. Kolenc Angelca 11. Rajh Cecilija 12. Serdinšek Ana 13. Sotošek Sonja 14. Vočanec Marta Z zadostnim uspehom: 15. Lokan Irena 16. Murko Marija Popravni izpit so imele: Anžel Danica (sg, zg) Čuš Ivanka (;zg) G oj koš ek Štefka (pp) Kmetec Anica (pp) Kranjc Danica (gr) Kranjc Marija (zg) Nežmah Marija (sl) Radičevič Marica (sl, pp) Slatič Slavica (sl, sg) Somer Borislava (pp, zg) Škedelj Slavica (du) Šimenko Marija (sg) Vidovič Nada (pp) Vinkler Sonja (sg) Vrbnjak Marija (pp, du) z dobrim uspehom: 17. Gojkošek Štefka 18. Vidovič Nada z zadostnim uspehom: 19. Anže! Danica 20. Kmetec Anica 21. Kranjc Danica 22. Kranjc Marija 23. Nežmah Marija 24. Radičevič Marica 25. Somer Borislava 26. Šimenko Marija 27. Vinkler Sonja Popravnega izpita in razreda niso opravile: 28. Čuš Ivanka 29. Slatič Slavica 30. Škedelj Slavica 31. Vrbnjak Marija Prenehale s šolanjem med šolskim letom: 32. Goričan Zdenka 33. Žagar Zorica Neocenjena: 34. Omerzu Alenka 2. r a z re d Razrednica: Ruža Štandeker Izdelale so: s prav dobrim uspehom: 1. Bucovič Cvetlana 2. Kocjan Darinka z dobrim uspehom: 3. Brodnjak Marija 4. Kezele Zdenka 5. Krajnc Zofija 6. Krajnčič Vekoslava 7. Mojzer Marija 8. Moran Sonja 9. Sabo Gizela 10. Vaupotič Katarina 11. Zorc Jolanda 12. Zupanič Antonija z zadostnim uspehom: 13. Bezjak Ljubomira 14. Čuš Majda 15. Gojčič Majda 16. Ivančič Marija 17. Slodnjak Marija Niso izdelale: 18. Jerenec Marija 19. Kirbiš Vesna 20. Luschutzky Marija 21. Rajh Majda Popravni izpit so imele: Drozg Majda (sl, ep) Lah Danica (ep) Težak Frančiška (sg, ep) Lipovec Ida (sg) Izpit so uspešno opravile in izdelale razred z zadostnim uspehom: 22. Lah Danica 23. Lipovec Ida 24. Težak Frančiška Popravnega izpita in razreda ni opravila: 25. Drozg Majda 3. POKLICNA ŠOLA ZA PRODAJALCE La razred (Teoretični pouk od 1. 9. 1970 do 20. 1. 1971) Razrednica: Ljudmila Cenčič Izdelali so: z odličnim uspehom: 1. Horvat Kristina s prav dobrim uspehom: 2. Bezjak Marija 3. Mojzer Darinka 4. Plejnšek Anica 5. Rajh Marija 6. Vogrinec Nada Z dobrim uspehom: 7. Habjanič Stanko 8. Praprotnik Darko 9. Prelog Peter 10. Skok Silvo 11. Bumbakovič Zdenka 12. Čihal Marjana 13. Ivanuša Jožica 14. Jurgec Marija 15. Luknjar Silva 16. Markež Anica 17. Novak Frančiška 18. Perger Nada 19. Svenšek Rozalija 20. Šek Marija 21. Škrabi Vida 22. Štabuc Marjeta 23. Vtič Zlatka 24. Zemljak Anica z zadostnim uspehom: 25. Kirbiš Anica 26. Kukovec Metka Nista izdelala: 27. Bajalo Leo 28. Dimnik Igor Popravni izpit so imeli: Bezjak Milan (sl, gz) Hanželič Jože (ne, gz) Hebar Kristina (an, gz) Kacjan Vida (an) Kolarič Silva (zg) Teofilovič Mirjana (sl, an) Izpit so uspešno opravili in izdelali razred: Z dobrim uspehom: 29. Hebar Kristina 30 Kolarič Silva Z zadostnim uspehom: 31. Bezjak Milan 32. Kacjan Vida 33. Hanželič Jože Popravnega izpita in razreda ni opravila: 34. Teofilovič Mirjana Prenehala s šolanjem med šolskim letom: 35. Pungračič Anica l.b razred (Teoretični pouk od 1. 9. 1970 do 20. 1. 1971) Razrednik: Roman Zavec Izdelali so: s prav dobrim uspehom: 1. Čemezel Irena 2. Kekec Marija 3. Meško Anica 4. Tušek Vlasta 5. Vertič Cvetka z dobrim uspehom: 6. Bezjak Mira 7. Bezjak Sonja 8. Bračič Mirjana 9. Brglez Majda 10. Cestnik Jožica 11. Emeršič Žalika 12. Hajnal Danilo 13. Herinek Majda 14. Kovačec Alojz 15. Kovačec Marjan 16. Matjašič Ivan 17. Murko Jože 18. Muhič Terezija 19. Pevec Frančiška 20. Pišek Silva 21. Planec Silva 22. Slana Silva 23. Šalamun Štefka 24. Tumpej Viljem 25. Umik Zinka 26. Veršič Ivan 27. Veselič Venčeslava 28. Vinkler Mira Z zadostnim uspehom: 29. čančar Irena 30. Zavec Srečko Popravni izpit so imeli: Gabrovec Milena (zg) Jeza Franc (gz) Korošec Danica (zg, gz) Podhostnik Vera (zg) Skok Miran (zg) Verlak Anica (zg) Zelenik Danica (gz) 31. Gabrovec Milena 32. Podhostnik Vera 33. Verlak Anica Z zadostnim uspehom: 34. Jeza Franc 35. Skok Miran 36. Zelenik Danica Popravnega izpita in razreda ni opravila: 37. Korošec Danica 1. c razred (Teoretični pouk od 1. 9. 1970 do 20. 1. 1971) Razrednica: Tatjana Pečnik Izdelali so: s prav dobrim uspehom: 1. Brumec Zlatko 2. Knez Boris 3. Kristovič Darinka 4. Lampret Terezija 5. Sedič Franc 6. Vnuk Jadranka z dobrim uspehom: 7. Bezjak Dušan 8. Bračič Terezija 9. Breznik Milan 10. Brodnjak Marija 11. Debeljak Olga 12. Eržen Slavko 13. Habjanič Milena 14. Karlovčec Nevenka 15. Koderman Nada 16. Kozar Franc 17. Lesjak Mirko 18. Muršek Marija 19. Orešek Olga 20. Pal Slavica 21. Pintarič Miran 22. Podgoršek Marija 23. Požgan Stanko 24. Šegula Zdenka 25. Veršič Danilo 26. Zelenik Nada Z zadostnim uspehom: 27. Flegerič Marija 28. Grabar Janko 29. Lozinšek Olga Ni izdelal: 30. Vihar Franc Popravni izpit so imeli: Fišer Miran (sl) Meško Silva (an) Milošič Jože (sl) Petek Drago (sl, ne) Sitar Franc (sl) Vaupotič Brigita (bi) Izpit so uspešno opravili in izdelali razred: z dobrim uspehom: 31. Fišer Miran 32. Milošič Jože Z zadostnim uspehom: 33. Petek Drago 34. Sitar Franc 35. Vaupotič Brigita Popravnega izpita in razreda ni opravila: 36. Meško Silva 1. d razred (Teoretični pouk od 1. 9. 1970 do 20. 1. 1971) Razrednica: Doroteja Minko Izdelale so: s prav dobrim uspehom: 1. Fridl Sonja 2. Fridl Terezija 3. Kmetec Olga 4. Rajh Vida z dobrim uspehom: 5. Ambrož Marija 6. Cigula Ivanka 7. Fajfar Ljudmila 8. Golub Darinka 9. Haložan Silva 10. Janžekovič Angela 11. Kolarič Pepca 12. Kozel Marija 13. Leskovar Zvonimira 14. šek Marjeta 15. Toplak Marija 16. Trop Danica 17. Veber Marija 18. Vinkler Lidija 19. Vočanec Ljubica 20. Zorko Cvetka z zadostnim uspehom: 21. Cmager Cvetka 22. Galun Jožica 23. Janežič Marija 24. Rajh Kristina 25. šterbak Silva Popravni izpit so imele: Jus Katarina (ne) Kirbiš Vilma (ne) Klasinc Marija (sl) Kocen Darinka (sl, bi) Kuharič Hilda (sl) Penko Irena (sl, bi) Petek Mjarija (zg) Pleger Valentina (ne) Rakuša Ida (ne) Zupanič Marija (zg) Izpit so uspešno opravile in izdelale razred: z dobrim uspehom: 26. Kuharič Hilda z zadostnim uspehom: 27. Klasinc Marija 28. Kocen Darinka 29. Penko Irena 30. Flegar Valentina Popravnega izpita in razreda niso opravile: 31. Jus Katarina 32. Kirbiš Vilma 33. Petek Marija 34. Rakuša Ida 35. Zupanič Marija 1. e razred (Teoretični pouk od 1. 2. do 10. 6. 1971) Razrednik: Roman Zavec Izdelali so: s prav dobrim uspehom: 1. Čelik Dragica 2. Majer Milena 3. Mal ek Marjana z dobrim uspehom: 4. Bedrač Jožica 5. Dečko Marija 6. Ekart Marija 7. Flajšman Marija 8. Karba Tinica 9. Knehtl Branka 10. Kolarič Janko 11. Kovačec Angela 12. Krabonja Stanka 13. Krajnc Terezija 14. Majerič Anton 15. Merčnik Slavica 16. Mohorko Franc 17. Pernat Lidija 18. Potrč Marija 19. Rajh Marija 20. Senekovič Silva 21. Sitar Marija 22. Slana Zdenko 23. Šegula Boris 24. šipek Marija 25. Toplak Marija 26. Tušek Jožica 27. Vihar Cvetka Niso izdelale: 28. Kolarič Marija 29. Lesjak Dragica 30. Sedič Nada Popravni izpit so imele: Borko Marjana (bi) Javornik Vladimira (an) Klinc Dragica (an, tr) Kralj Olga (zg) Lorenčič Mimica (zg) Slivnjak Vlasta (zg) Vaupotič Olga (an, zg) Vrabl Marija (zg, tr) Izpit so uspešno opravile in izdelale razred z zadostnim uspehom: 31. Borko Marjana 32. Javornik Vladimira 33. Kralj Olga 34. Vaupotič Olga Popravnega izpita in razreda niso opravile: 35. Klinc Dragica 26. Lorenčič Mimica 37. Slivnjak Vlasta 38. Vrabl Marija (Teoretični pouk od 1. 2. do 10. 6. 1971) Razrednica: Ljudmila Cencič Izdelali so: Z odličnim uspehom: 1. Horvat Kristina s prav dobrim uspehom: 2. Bezjak Marija 3. Jurgec Marija 4. Mojzer Darinka 5. Novak Frančiška 6. Plejnšek Anica 7. Rajh Marija 8. Zemljak Anica Z dobrim uspehom: 9. Habjemič Stanko 10. Praprotnik Darko 11. Prelog Peter 12. Bumbakovič Zdenka 13. Skok Silvo 14. Ivanuša Jožica 15. Šek Marija 16. Škrabi Vida 17. Štabuc Marjeta 18. Luknjar Silva Z zadostnim uspehom: 19. Kirbiš Anica 20. Markež Anica Ni izdelal: 21. Hanželič Jože Popravni izpit so imeli: Čihal Marjan (an, zg) Hebar Kristina (zg) Svenšek Rozalija (kn) Kolarič Silva (gz, bi) Vrtič Zlatka (kn) Izpit sta uspešno opravili in izdelali razred: 22. Svenšek Rozalija 23. Vtič Zlatka Popravnega izpita in razreda nista opravili: 24. Čihal Marjana 25. Kolarič Silva Neocenjena: 26. Hebar Kristina 2. b razred (Teoretični pouk od 1. 2. do 10. 6. 1971) Razrednik: Roman Zavec Izdelali so: s prav dobrim uspehom: 1. Kekec Marija 2. Vertič Cvetka z dobrim uspehom: 3. Bezjak Sonja 4. Bračič Mirjana 5. Brglez Majda 6. Cestnik Jožica 7. Herinek Majda 8. Muhič Terezija 9. Pišek Silva 10. Planec Silva 11. Skok Miran 12. Šalamun Štefka 13. Tumpej Viljem 14. Tušek Vlasta 15. Unuk Zinka 16. Verlak Anica 17. Veselič Venčeslava z zadostnim uspehom: 18. Matjašič Ivan 19. Murko Jože 20. Zavec Srečko Nista izdelala: 21. Jeza Franc 22. Podhostnik Vera Popravni izpit so imeli: Bezjak Mira (bi) čančar Irena (sl, bi) Gabrovec Milena (zg, kn) Hajnal Danilo (zg, ze) Kovačec Alojz (sl) Kovačec Marjan (tol, kn) Vinkler Mira (kn) Izpit so uspešno opravili in izdelali razred: z dobrim uspehom: 23. Bezjak Mira Z zadostnim uspehom: 24. Hajnal Danilo 25. Kovačec Alojz Popravnega izpita in razreda niso opravili: 26. čančar Irena 27. Gabrovec Milena 28. Kovačec Marjan 29. Vinkler Mira (teoretični pouk od 1. 2. do 10. 6. 1971) Razrednica: Tatjana Pečnik Izdelali so: s prav dobrim uspehom: 1. Črnivec Ana 2. Fošnarič Marija 3. Hebar Stanko 4. Korže Marjeta 5. Murko Anton 6. Rakuša Elizabeta 7. Žajdela Karolina z dobrim uspehom: 8. Černenšek Branko 9. Jurgec Zdenka 10. Kozar Franc 11. Kozel Kristina 12. Nahberger Angela 13. Novak Marjan 14. Orlač Ivan 15. Plemenič Ivan 16. Podpadec Dušan 17. Rijavec Milena 18. Rodošek Tatjana 19. Vertič Alojz 20. Zorec Marjan Z zadostnim uspehom: 21. Cvetko Marjan Ni izdelala: 22. Vertič Metka Popravni izpit so imeli: Fele Jasna (zg, bi) Knaus Adela (sl, zg) Flegar Valentina (sl, zg) Ščavničar Zdenka (sl, an) Vidovič Franc (an, kn) Žnidarič Metka (bi) z dobrim uspehom: 23. Vidovič Franc z zadostnim uspehom: 24. Knaus Adela Popravnega izpita in razreda niso opravile: 25. Fele Jasna 26. Flegar Valentina 27. Ščavničar Zdenka 28. Žnidarič Metka 2. d razred (Teoretični ipouk od 1. 9. 1970 do 20. 1. 1971) Razrednik: Jože Bratina Izdelali so: s prav dobrim uspehom: 1. Hudin Majda 2. Klajdarič Dušan 3. Klinc Ana 4. Lah Stanko 5. Mašek Silva 6. Širovnik Stanislav 7. Zemljak Silva z dobrim uspehom: 8. Gmrečnjaik Daniela 9. Kokot Katarina 10. Kovačič Borut 11. Lukman Danica 12. Matjašič Marija 13. Mesarič MHaden 14. Serec Stanka 15. Vuk Cvetka 16. Zebec Anton 17. Žalar Slavko z zadostnim uspehom: 18. Antolič Irena 19. Pergola Majda 20. Kače Anton 21. Munda Martina 22. Stipetič Marjana 23. Žalar Pavla 24. Žerjav Danilo 25. Žnidarič Miran Nista izdelali: 26. Kolarič Majda 27. Petrovič Elizabeta Popravni izpit sta imeli: Kokot Darinka (an) Simonič Marta (bi) Izpit sta uspešno opravili in izdelali razred: Z dobrim uspehom: 28. Kokot Darinka z zadostnim uspehom: 29. Simonič Marta 3. a razred (Teoretični pouk od 1. 2. do 10. 6. 1971) Razrednica: Tatjana Pečnik Izdelali so: Z odličnim uspehom: 1. Kokot Franc 2. Zupanič Irena s prav dobrim uspehom: 3. Gabrovec Anton 4. Rižner Jože z dobrim uspehom: 5. Bele Ljuba 6. Galun Viktorija 7. Hojnik Silva 8. Jabločnik Jasna 9. Janžekovič Smiljana 10. Korenjak Slavica 11. Levačič Franc 12. Lukman Danica 13. Meznarič Stanislav 14. Mohorič Kristina 15. Njegač Franc 16. Orovič Bojan 17. Rozenfeld Silva 18. Seka Roman 19. Strelec Ana Z zadostnim uspehom: 20. Kurež Jožefa 21. Plamberger Slavica 22. Vodelšek Angela Ni izdelala: 23. Rankovič Silva Popravni izpit je imela: Stipe tič Marjana (sl, an) Izpit je uspešno opravila in izdelala razred: Z zadostnim uspehom: 24. Stipetič Marjana Prenehali s šolanjem med šolskim letom: 25. Čeh Danica 26. Jovanovič Vesna 3. b razred (Teoretični pouk od L 2. do 10. 6. 1971) Razrednica: Doroteja Minko Izdelali so: s prav dobrim uspehom: 1. Arnuš Cecilija 2. Lah Stanko 3. Mašek Silva 4. Medved Marija 5. Panič Ivanka Z dobrim uspehom: 6. Antolič Irena 7. Ceci Marjan 8. Čuš Terezija 9. Dovečar Kristina 10. Kaučevič Ivanka 11. Kaučič Zdenka 12. Kolarič Lidija 13. Plajnšek Anton 14. Podgorelec Nada 15. Polanec Marjeta 16. Sitar Albina 17. Veselič Albina 18. Vičar Janko 19. Zavec Barbara z zadostnim uspehom: 20. Belca Katarina 21. Cafuta Anica 22. Gajser Janez 23. Lebar Marija Popravni izpit so imeli: Anželj Marjan (sl) Frčeč Marjana (du) Petek Štefka (sl, du) Plaveč Marija Izpit so uspešno opravili in izdelali razred: Z dobrim uspehom: 24. AnžeIj Marjan 25. Petek Štefka z zadostnim uspehom: 26. Frčeč Marjana Popravnega izpita in razreda ni opravila: 27. Plaveč Marija 3. c razred (Teoretični pouk od 1. 9. 1970 do 20. 1. 1971) Razrednica: Tatjana Pečnik Izdelali so: s prav dobrim uspehom: 1. Drevenšek Zdenka 2. Leskovar Štefanija 3. Paveo Stanislav 4. Rajh Jožefa Z dobrim uspehom: 5. Gasparič Ivan 6. Hojnik Neža 7. Janžekovič Ivana 8. Kralj Vlado 9. Omeragič Sašo 10. Ošovnik Milena 11. Panič Marjeta 12. Pavlinič Zdenka 13. Prejac Stanislav 14. Sakelšek Stanislav 15. Vaupotič Slavica 16. Vaupotič Stanislava 17. Vidovič Irena 18. Veronek Majda 19. Žinko Anica 20. Žuran Hedvika z zadostnim uspehom: 21. Bauman Lidija 22. Hajšek Terezija 23. Vrabl Terezija SEZNAM SLUŠATELJEV ODDELKOV ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH EKONOMSKA ŠOLA 10. Krivec Borut 11. Lah Kristina IV. semester 2. razreda in V. semester 3. razreda 12. Luževič Antonija 13. Majcen Ivan 14. Muršič Vera Razrednica: Marija Svetelšek 15. Pogelšek Marija 16. Predovnik Stanko 17. Rajh Alenka 1. Bezjak Angela 18. Rajh Franc 2. Črešnik Jožica 19. Raušl Pavlina 3. Gotvajn Stane 20. Ribič Magda 4. Hmelina Zdenka 21. Šoštarič Elizabeta 5. Hržen jak Jožica 22. Šic Anica 6. Kolarič Jožica 23. Štumberger Anica 7. Kosec Ivanka 24. Turin Marija 8. Kosi Stane 25. Visenjak Antonija 9. Krajnc Anica 26. Vrhovnik Hilda POSLOVODSKA ŠOLA 2. razred Razrednik: Tone Lorger L Alt Marija 2. Ambrož Zora 3. Bele Anton 4. Ber Marjan 5. Damiš Franc 6. Forstnarič Franc 7. Gabrovec Jože 8. Grof Franc 9. Jakomini Bogomir 1C. Kmetec Jože 11. Kores Anton 12. Kosi Cita 13. Lajevec Marija 14. Mesarič Ernest 15. Munda Vlado 16. Muršič Silva 17. Obran Ivan 18. Perko Brigita 19. Perko Ivanka 20. Petek Ivanka 21. Pulko Jože 22. Pulko Jožica 24. Solina Konrad 23. Sakelšek Kristina 25. Vidovič Alojz 26. Vilčnik Lizika 27. Zajšek Kristina 28. Zupanič Anton \ o r\ Os f— LU —1 LU U-i -J 0 >Lri > > 0 z LU Q_ LZi Z z z >u z $ < s o p o 2 o I« m o m M d, V) h-'3 P < h- LA) O q'3 h, 21 c h as la a.s .ti s! s s s s s s s s s "d ti ^ 1 | | I 1 i 'O ^ 1 ON 1 1 1 1 1 | 1 1 1 1 1 1 1 1 | ^ 1 u | | 1 1 j o m 1 ^ 1 Mili | MII 1 1 1 1 | ON ^ r-_o_ 1 °- °X 1 °o 1 oo ON NOO\ Tj- ~ \o 'C OO r,l ^!-t i T; iHO in ONTj-^cnco i r^Th i no in oo o NO oco rnin OS n on (N m" o" m o" in in" oo" tj-" 1 no" n-"o" 1 rZ r—i ni z m" ro" m" m m =° m i—i sr On r-i in NO m m m m | ni m m | oo m msrm o NO nD °qo -1 ioin «3 TH 0_ rn ON r—^\D 1 m_ in oo Tj-in co in on no^ oo COOn" (N IN S rZin rj- m S oo"o" m Tj- m" m m" m" in" in" m" in no in Tj- < 28 27 K m o (N (N 5 RR 153 H m in m ni K Q O Di ■^h no in oo o m m m m m oo NO ON OO On m m m m 112 Tt- m rn m m m n- PS H pp 20 27 R oo r^- % Rm m m 2 m in m m K < no r~ on in U i U ni ni ni ro tj-* 1 Ph TH CNl" 1 Cp i—1 r—l-T—1 r—1 i-H u m" m* ni m ni m rn rn m in- ON °0 tn ! ,-H I oo m 2. RAZREDNI USPEH PO POPRAVNIH IZPITIH V AVGUSTU 19' / O c/) 2 -e < J ti Q N 'C I I o, e S > ti u z ti ti s ti cd Dd ^ 1 00 1 1 | 1 h 1 0\ M 1 1 1 | INI | 1 1 1 | 1 S cT rn 1 s ^ 1 1 1 1 1 1 -1 MIN 1 MII 1 1 1 1 1 1 s v©00 oo t^o. m t); in cd ooj-^nO rnti^ in in on on Tt H.r~. I r- in 00 Tf CNrH s 00 0 On" CN ON cn 0" rH CN in in cn in ti^oo oT rH* 0" r-T \0 CN »H tiP ti- rn 1 (S oC s' oo ti- nj CN CN rf N- CN CN CN ti- m ON cn r— cn m ^H m no m cn nO HHrH j 0 oorno n in s r^in vO OO vO 0" ON ON s 00 On S ti- 0 0000 CN 0O ti"Tpin rH ON ON ON OO OO S 00 oT CN rn 00 00 On in 00 in no' 0' ON ON O & S a 0\r0 t-h (N nj *-H OO CN rH On rn ON O CN CN g r-o CN CN CN NO ti" O rH m m m m rn m NO rn m m ch CN CN cn CN NO ON m no m CN CN CN R 331 O vO m r- 0 ON rnrn in < •iž oo r~ (N N o r- CN CN 00 in m 00 m cn CN rn ' PRIIMEK IN IME rojstva 1. Bezjak Ljubomira 1954 2. Brodnjak Marija 1954 3. Bucovič Cvetlana 1953 4. Čuš Majda 1954 5. Gojčič Majda 1954 6. Ivančič Marija 1954 7. Kezele Zdenka 1953 8. Kocjan Darinka 1953 9. Krajnc Zofija 1952 10. Krajnčič Vekoslava 1954 11. Mojzer Marija 1952 12. Moran Sonja 1953 13. Sabo Gizela 1954 14. Slodnjak Marija 1954 15. Vaupotič Katarina 1953 16. Zorc Jolanda 1954 17. Zupanič Antonija 1953 USPEH Opomba zadosten dober prav dober popr. izpit iz novejše zgod. in družb. ur. SFRJ zadosten popr. izpit iz stenografije dober dober dober prav dober prav dober dober dober popr. izpit iz pis. poslov. dober prav dober popr. izpit iz strojepisa Statistika uspeha zaključnega izpita: m. ž. sk. % 1. Opravljalo zaklj. izpit 2. Uspešno oprav, zaklj. izp.: — 17 17 100,0 a) z odličnim uspehom — — b) s prav dobrim usp. — 4 4 23,5 c) z dobrim uspehom — 7 7 41,2 d) z zadost. uspehom — 2 2 11,8 skupaj — 13 13 76,5 3. Ima popravni izpit — 4 4 23,5 4. Zaklj. izpita ni opravilo — — — — Avgustovski izpitni rok 1971 K zaključnemu izpitu v avgustovskem rednem izpitnem roku na Poklicni administrativni šoli v Ptuju so se prijavile 3 kandidatke. Popravni izpit so opravljale 4 kandidatke. Izpitni termini: a) pismena naloga iz slovenskega jezika: 24. avgusta 1971, b) praktični izpit iz stenografije in stroje-pisa: 25. avgusta 1971, c) ustni del zaključnega izpita: 26. avaru-sta 1971. Izpitni odbor isti kot v junijskem izpitnem roku 1971. Predlagatelji besedil pismenih nalog isti kot v junijskem izpitnem roku 1971. Korektorji in sokorektorji pismenih nalog isti kot v junijskem izpitnem roku 1971. Izpraševalci pri ustnem delu zaključnega izpita isti kot v junijskem izpitnem roku 1971. Izbrane teme pismenih nalog: a) slovenski jezik: A — Mi vstajamo gotovo v življenje, svetlo, novo (ob 30-letnici NOB — A. Aškerc) B — Skrivnost blagostanja je v varčevanju C — »Ne sramuj se svojega jezika« (iz Kranjske gramatike) b) stenografija: Zapis sestavka v stenogram v stopnjevani hitrosti 120-140-160-180 zlogov na minuto in stenografski test (debatne okrajšave, samo-znaki in združenke). c) strojepis: 10-minutni hitrostni prepis, oblikovanje sklepa po diktatu v stroj, oblikovanje komisijskega zapisnika po neoblikovani predlogi in oblikovanje poslovnega dopisa z dešifrira-njem stenograma. Uspeh zaključnega izpita: ftap' PRIIMEK IN IME Leto rojstva USPEH Opomba 1. Lah Danica 1952 popr. izpit iz slov. jezika 2. Lipovec Ida 1952 popr. izpit iz novejše zg. in družb. ured. SFRJ 3. Težak Frančiška 1955 popr. izpit iz stenografije Opravljale popravni izpit in dosegle naslednji uspeh zaključnega izpita: 4. Cuš Majda 1954 zadosten 5. Ivančič Marija 1954 dober 6. Slodnjak Marija 1954 dober 7. Zupanič Antonija 1953 zadosten Statistika uspeha zaključnega izpita: m. ž. sk. % 1. Opravljalo zaklj. izpit — 2. Uspešno oprav, zaklj. izp. — 3. Ima popravni izpit — 4. Zaklj. izpita ni opravilo — 5. Opravljalo popravni izpit — 6. Uspeš, opravilo popr. izp. in s tem zaključni izpit — 3 3 100,0 3 3 100,0 4 4 4 4 III. POKLICNA ŠOLA ZA PRODAJALCE Februarski izpitni rok 1971 Teoretični del zaključnega izpita v rednem februarskem izpitnem roku so opravljali učenci, ki so končali s teoretičnim poukom januarja 1971. Praktični del zaključnega izpita pa so opravljali v rednem junijskem roku, ker jim je potekla učna doba ob koncu šolskega leta 1970/71. Januarja 1971 je uspešno izdelalo 3. razred Poklicne šole za prodajalce v Ptuju 23 učencev. K zaključnemu izpitu v rednem februarskem izpitnem roku se je prijavilo vseh 23 kandidatov. Izpitni termini: a) pismena naloga iz slovenskega jezika: L februarja 1971, b) ustni del zaključnega izpita od 2. do 4. februarja 1971. Izpitni odbor: Jože Stropnik, ravnatelj ŠC, predsednik IO, Doroteja Minko, predstojnica PŠP, podpredsednica IO, Tatjana Pečnik, tajnica IO, Marija Svetelšek, članica IO, Jože Bratina, član IO, Tone Lorger, član IO. Predlagatelji besedil pismenih nalog: Tatjana Pečnik, splošno družbeno področje za pismeno nalogo iz slovenskega jezika, Jože Bratina, gospodarsko področje za pismeno nalogo iz slovenskega jezika. Marija Svetelšek, kulturno-znanstveno področje za pismeno nalogo iz slovenskega jezika. Korektorji in sokorektorji pismenih nalog: Marija Svetelšek, jezikovna korektorica in korektorica nalog kulturno-znanstvenega področja, Tatjana Pečnik, korektorica nalog iz splošnega družbenega področja, Jože Bratina, korektor nalog iz gospodarskega področja, Jože Čič, sokorektor nalog iz kulturno-znanstvenega področja. Izpraševalci pri ustnem delu zaključnega izpita: slovenski jezik: Marija Svetelšek, prof., novejša zgodovina in družbena ureditev SFRJ: Tatjana Pečnik, predm. učit., blagoznanstvo: Tone Lorger, prof. Izbrane teme pismene naloge: slovenski jezik: A — »Bodočnost je vera! Kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, ko pade v smrt.« B — Elementi, ki vplivajo na nabavo blaga C — Jasnega lica ti ni kazalo življenje, grenkosti kupo ti polno si pil, sladkega malo užil. Uspeh zaključnega izpita: Ker so kandidati opravljali le teoretični del zaključnega izpita, ni bilo mogoče določiti končnega uspeha zaključnih izpitov, zato je uspeh prikazan po opravljenem praktičnem delu izpita v junijskem izpitnem roku 1971. Junijski izpitni rok 1971 V šolskem letu 1970/71 je Uspešno izdelalo III. razred poklicne šole za prodajalce v Ptuju 68 učencev (23 januarja in 45 junija). K zaključnemu izpitu se je prijavilo 53 kandidatov (od tega: 15 učencev samo k praktičnemu delu, 1 privatist in 6 kandidatov, ki niso uspeli v februarskem izpitnem roku 1971 pri teoretičnem delu). Popravni izpit je opravljal 1 kandidat. Izpitni termini: a) pismena naloga iz slovenskega jezika: 11. junija 1971, b) ustni del zaključnega izpita: od 12. do 16. junija 1971. Izpitni odbor: Jože Stropnik, ravnatelj ŠC, predsednik 10, Doroteja Minko, predstojnica PŠP, podpredsednica 10, Tatjana Pečnik, tajnica 10, Marija Svetelšek, članica 10, Jože Bratina, član 10, Tone Lorger, član 10. Predlagatelji besedil pismene naloge: Tatjana Pečnik, splošno družbeno področje za pismeno nalogo iz slovenskega jezika, Jože Bratina, gospodarsko področje za pismeno nalogo iz slovenskega jezika, Marija Svetelšek, kulturno-znanstveno področje za pismeno nalogo iz slovenskega jezika. Korektorji in sokorektorji pismene naloge: Marija Svetelšek, jezikovna korektorica in korektorica nalog kulturno-znanstvenega področja, Tatjana Pečnik, korektorica nalog iz splošnega družbenega področja, Jože Bratina, korektor nalog iz gospodarskega področja, Jože Čič, sokorektor nalog iz kulturno-znanstvenega področja. Izpraševalci pri ustnem delu zaključnega izpita: slovenski jezik: Marija Svetelšek, prof., novejša zgodovina in družbena ureditev SFRJ: Tatjana Pečnik, predm. učit., blagoznanstvo: Tone Lorger, prof., praktična znanja: Jože Bratina, svetovalec za praktični pouk v PŠP. Izbrane teme pismene naloge: slovenski jezik: A — Dobro sosedstvo jamči za mir in blagostanje med narodi B — Spremembe v postrežbi potrošnika C — Slovenska proza in njeni ustvarjalci. ftap‘ PRIIMEK IN IME Leto rojstva 1. Bele Ljuba 1952 2. Gabrovec Anton 1953 3. Galun Viktorija 1952 4. Hojnik Silva 1953 5. Jabločnik Jasna 1953 6. Korenjak Slavica 1953 7. Kokot Franc 1953 8. Kurež Jožefa 1952 9. Levanič Franc 1952 10. Meznarič Stanko 1951 11. Mohorič Kristina 1953 12. Njegač Franc 1951 13. Orovič Bojan 1952 14. Rižner Jože 1953 15. Rozenfeld Silva 1952 16. Strelec Ana 1952 17. Zupanič Irena 1951 18. Arnuš Cecilija 1954 19. Ceci Marjan 1953 20. Gajser Janez 1951 21. Kaučevič Ivanka 1953 22. Kaučič Zdenka 1953 23. Lah Stanko 1953 24. Lebar Marija 1952 25. Medved Marija 1954 26. Plajnšek Anton 1953 27. Polanec Marjeta 1953 28. Sitar Marjan 1951 29. Veselič Albina 1953 30. Vičar Janko 1951 31. Zavec Barbara 1953 32. Bauman Lidija 1953 33. Drevenšdk Zdenka 1953 34. Gasparič Ivan 1950 35. Hajšek Terezija 1951 36. Hojnik Neža 1953 37. Janžekovič Ivanka 1952 38. Kralj Vlado 1953 39. Omeragič Sašo 1951 40. Ošovnik Milena 1953 USPEH Opomba dober prav dober dober popr. izpit iz slov. jezika prav dober zadosten odličen odličen uspeh v razredu, oproščen zaključ. izpita zadosten dober zadosten popr. izpit iz slov. jezika prav dober dober prav dober dober dober odličen odličen uspeh v razredu, oproščena zaključ. izpita zadosten zadosten zadosten popr. izpit iz zgodovine in družbene ured. SFRJ dober dober popr. izpit iz zgodovine in družbene ured. SFRJ prav dober popr. izp. iz blagoznanstva zadosten prav dober popr. izp. iz blagoznanstva prav dober popr. izpit iz slov. jezika dober prav dober zadosten popr. izpit iz zgodovine in družbene ureditve SFRJ dober dober dober dober dober ftap' PRIIMEK IN IME Leto rojstva USPEH Opomba 41. Paveo Stanislav 1953 dober 42. Sakelšek Stanislav 1953 dober 43. Vaupotič Stanislava 1952 dober 44. Vaupotič Slavica 1953 dober 45. Vidovič Irena 1953 dober 46. Žuran Heda 1953 prav dober Ponovno opravljali zaključni izpit: 47. Erhatič Ivanka 1952 popr. izpit iz blagoznanstva 48. Iskra Dušan 1950 zadosten 49. Kopše Julijana zadosten 50. Reberc Anica 1952 zadosten 51. Šeruga Dragica 1951 zadosten 52. Ožek Majda 1952 zadosten Opravljal dopolnilni zaključni izpit: 53. Skoliber Mirko 1942 dober 54. Kostanjevec Danica 1952 dober (privatistka) Statistika uspeha zaključnega izpita: m. Ž. sk. % 1. Opravljalo zaklj. izpit 2. Uspešno oprav, zaklj. izp.: 18 28 46 100,0 a) z odličnim uspehom 1 1 2 4,3 b) s prav dobrim usp. 5 4 9 19,6 c) z dobrim uspehom 7 12 19 41,3 d) z zadost. uspehom 4 4 8 17,4 skupaj 17 21 38 82,6 3. Ima popravni izpit 1 7 8 17,4 4. Zaklj. izpita ni opravilo — — — — 5. Opravljali popravni izpit 6. Uspeš, opravilo popr. izp. in s tem zaključni izpit: 1 7 8 100,0 a) z odličnim uspehom — — — — b) s prav dobrim usp. — 1 1 12,5 c) z dobrim uspehom — 1 1 12,5 d) z zadost. uspehom 1 5 6 75,0 skupaj 1 7 8 100,0 Avgustovski izpitni rok 1971 K zaključnemu izpitu na Poklicni šoli za prodajalce v Ptuju v avgustovskem izpitnem roku se je prijavilo 25 kandidatov. Popravni izpit je opravljalo 8 kandidatov. Izpitni termini: a) pismena naloga iz slovenskega jezika: 24. avgusta 1971, b) ustni del zaključnega izpita 1. in 2. septembra 1971. Izpitni odbor: Jože Stropnik, ravnatelj ŠC, profesor, predsednik 10, Doroteja Minko, prof., predstojnica PŠP, podpredsednica 10, Tatjana Pečnik, predm. učit., tajnica 10, Marija Svetelšek, prof., članica 10, Jože Bratina, strok, učit., svetovalec za praktični pouk na PŠP, član 10, Tone Lorger, prof., član IO. Predlagatelji besedil pismene naloge isti kot v junijskem izpitnem roku 1971. Korektorji in sokorektorji pismenih nalog isti kot v junijskem izpitnem roku 1971. Izpraševalci pri ustnem delu zaključnega izpita isti kot v junijskem izpitnem roku. Izbrane teme pismene naloge: slovenski jezik: A — »Ne sramuj se svojega jezika« B — Moje delovno mesto C — »Mi vstajamo gotovo v življenje, svetlo, novo« Eap' PRIIMEK IN IME Leto rojstva USPEH Opomba Uspeh zaključnega izpita: 1. Janžekovič Smiljana 1952 2. Lukman Danica 1953 3. Plamberger Slavica 1952 4. Seka Roman 1953 5. Vodelšek Angela 1953 6. Antolič Irena 1953 7. Belca Katarina 1952 8. Cafuta Anica 1952 9. Čuš Terezija 1953 10. Dovečar Kristina 1953 11. Kolarič Lidija 1953 12. Mašek Silva 1949 13. Panič Ivanka 1953 14. Podgorelec Nada 1953 15. Leskovar Štefka 1951 16. Panič Marjeta 1952 17. Pavlinič Zdenka 1952 18. Prejac Stanislav 1953 19. Rajh Jožefa 1954 20. Veronek Majda 1953 21. Vrabl Terezija 1952 22. Žinko Anica 1953 23. Stipetič Marjana 1953 24. Frčeč Marjana 1952 25. Petek Štefka 1953 zadosten prav dober popr. izpit iz slov.'jezika dober zadosten popr. izpit iz slov. jezika popr. izpit iz slov. jezika dober zadosten dober dober prav dober dober popr. izpit iz slov. jezika odličen dober prav dober dober dober dober zadosten dober dober zadosten zadosten Opravljali popravni izpit in dosegli naslednji uspeh zaključnega izpita: 1. Hojnik Silva 2. Mohorič Kristina 3. Kaučevič Ivanka 4. Plajnšek Anton 5. Veselič Albina 6. Zavec Barbara 7. Hajšek Terezija 8. Erhatič Ivanka 1953 zadosten 1953 zadosten 1953 dober 1953 zadosten 1953 prav dober 1953 zadosten 1951 zadosten 1952 zadosten m. ž. sk. % 1. Opravljalo zaklj. izpit 2 23 25 100,0 2. Uspešno oprav, zaklj. izp.: a) z odličnim uspehom — 11 4,0 b) s prav dobrim usp. — 3 3 12,0 c) z dobrim uspehom 2.9 11 44,0 d) z zadost. uspehom — 6 6 24,0 skupaj 2 19 21 84,0 3. Ima popravni izpit — 4 4 16,0 m. ž. sk. % 4. Zaklj. izpita ni opravilo — — — — 5. Opravljali popravni izpit 1 7 8 100,0 6. Uspeš, opravilo popr. izp. in s tem zaključni izpti: a) z odličnim uspehom — — — — b) s prav dobrim usp. — 11 12,5 c) z dobrim uspehom — 11 12,5 d) z zadost. uspehom 1 5 6 75,0 skupaj 178 100,0 Novembrski izpitni rok 1971 K popravnemu izpitu sta se segli naslednji 'končni uspeh: prijavili dve kandidatki in sta 26. in 27 . oktobra 1971 do- Zap. PRIIMEK IN IME Leto rojstva USPEH Opomba 1. Plamberger Slavica 1952 zadosten 2. Podgorelec Nada 1953 zadosten K popravnemu izpitu v izrednem izpitnem roku sta se prijavili dve kandidatki in sta v času od 5. do 19. februarja 1972 dosegli naslednji končni uspeh: 1. Antolič Irena 1953 zadosten 2. Belca Katarina 1952 zadosten IV. POSLOVODSKA SOLA (Oddelek za izobraževanje zaposlenih) Jesenski izpitni rok 1971 V šolskem letu 1970/71 je uspešno izdelalo II. razred Poslovodske šole — oddelek za izobraževanje zaposlenih 25 slušateljev. K zaključnemu izpitu se je prijavilo vseh 25 kandidatov. Izpitni termini: a) pismena naloga iz slovenskega jezika: 29. avgusta 1971, b) ustni del zaključnega izpita od 3. do 5. septembra 1971. Izpitni odbor: Jože Stropnik, prof., ravnatelj SC, predsednik IO, Tone Lorger, prof., tajnik IO, Drago Šuligoj, prof., član IO, Lojze Gojčič, prof., član IO, Evgen Cafuta, ekonomist, član IO. Predlagatelji naslovov pismene naloge: Drago Šuligoj — kulturno-znanstveno področje za slovensko pismeno nalogo, Lojze Gojčič — splošno družbeno področje za slovensko pismeno nalogo, Evgen Cafuta — gospodarsko področje za slovensko pismeno nalogo. Korektorji in sokorektorji pismenih nalog: Drago Šuligoj, jezikovni korektor in korektor nalog iz kultumo-znanstvenega področja, Lojze Gojčič, korektor nalog iz splošno družbenega področja, Evgen Cafuta, korektor nalog iz gospodarskega področja, Marija Svetelšek, sokorektorica nalog iz kulturno-znanstvenega področja. Doseženi usp ehzaključnega izpita: Zap. PRIIMEK IN IME rojsh-a 1. Ambrož Zora 1949 2. Bele Anton 1943 3. Ber Marjan 1948 4. Damiš Franc 1942 5. Forstnarič Franc 1931 6. Gabrovec Jožef 1935 7. Grof Franc 1941 8. Jakomini Bogomir 1943 9. Kmetec Jožef 1941 10. Korez Anton 1927 11. Kosi Felicita 1936 12. Lajevec Marija 1948 13. Mesarič Ernest 1942 14. Munda Vladimir 1946 15. Muršič-Bezjak Silva 1950 16. Obran Ivan 1942 17. Perko Brigita 1946 18. Perko Ivana 1941 19. Petek Ivana 1940 20. Pulko Jože 1939 21. Pulko Jožefa 1944 22. Sakelšek Kristina 1948 23. Vidovič Alojz 1940 24. Zajšek Katarina 1948 25. Zupanič Anton 1934 slovenski jezik: Drago Šuligoj, novejša zgodovina in družbena ureditev SFRJ: Lojze Gojčič, organizacija in poslovno spisje: Evgen Cafuta, zakonodaja: Karl Rajniš, dipl. iur. Izbrane teme pismene naloge: slovenski jezik: A — Tudi naši pesniki in pisatelji med obema vojnama so opozarjali na težko življenje malega človeka B — ZKJ nas je vodila po poti nacionalne in socialne osvoboditve C — Dobri poslovni običaji v trgovini USPEH Opomba zadosten zadosten prav dober dober zadosten zadosten prav dober dober dober zadosten prav dober popr. izpit iz novejše zgod. in družb. ured. SFRJ dober prav dober zadosten dober popr. izpit iz slov. jezika zadosten zadosten prav dober zadosten dober dober zadosten popr. izpit iz novejše zgod. in družb. ured. SFRJ m. ž. sk. % 1. Opravljalo zaklj. izpit 2. Uspeš. opravilo zaklj. izp.: 15 10 25 100,0 a) z odličnim uspehom — — — — b) s prav dobrim usp. 4 1 5 20,0 c) z dobrim uspehom 6 1 7 28,0 d) z zadost. uspehom 4 6 10 40,0 skupaj 14 8 22 88,0 3. Ima popravni izpit 1 2 3 12,0 Novembrski izpitni rok 1971 K popravnemu izpitu so se prijavili trije kandidati in so 27. oktobra 1971 dosegli naslednji končni uspeh: ftap' PRIIMEK IN IME Leto rojstva USPEH Opomba 1. Lajevec Marija 1948 zadosten 2. Perko Brigita 1946 zadosten 3. Zupanič Anton 1934 zadosten ŠOLSKI CENTER ZA GOSPODARSTVO IN UPRAVO »JOŽETA LACKA« PTUJ Številka: 76/71 Datum: 18/2-1971 POSLOVNO POROČILO k zaključnemu računu Šolskega centra za gospodarstvo in upravo »Jožeta Lacka« v Ptuju za leto 1970 Splošni del Zavod z oddelkoma: ekonomska šola in poklicna administrativna šola je bil ustanovljen po 1. odstavku 112. člena splošnega zakona o šolstvu — Uradni list SFRJ št. 28-535/58 in 8. točki 102. člena zakona o pristojnosti okrajnih in občinskih ljudskih odborov — Uradni list SFRJ št. 32-650/57 — na 27. seji okrajnega ljudskega odbora Maribor z odločbo št. 09/2-E-10/1 od 14/7-60. Prvi vpis v šolo je bil 1/9-1960. Občinski ljudski odbor Ptuj je prevzel za zavod s sklepom št. 06/7-EO-1/2-61 od 12/7-1961 ustanoviteljske pravice in dolžnosti z veljavnostjo od 1/1-1961. Z odlokom občinskega ljudskega odbora št. 022/29/62-1-RI z dne 30/1-1963 je prejel zavod naziv: EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA »Jožeta Lacka« PTUJ. Šola je vključevala pod tem imenom ozir. nazivom kot pravna oseba tudi poklicno administrativno šolo. S sklepom št. 022-16/63-6-FK od 16/10-1963 je občinski ljudski odbor Ptuj odločil, da se priključi s 1/9-1963 k ekonomski srednji šoli »Jožeta Lacka« Vajenska šola za trgovinsko stroko v Ptuju kot tretja pedagoška poslovna enota. Na osnovi 49. člena zakona o srednjem šolstvu — Uradni list SFRJ — je skupščina občine Ptuj s sklepom št. 022-7/69-1 z dne 26/2-1970 sklenila, da se preimenuje ekonomska srednja šola »Jožeta Lacka« v ŠOLSKI CENTER ZA GOSPODARSTVO IN UPRAVO »JOŽETA LACKA« z naslednjimi šolskimi enotami: — ekonomska šola (za mladino in zaposlene), — poklicna administrativna šola (za mladino in zaposlene), — poklicna šola za prodajalce (za mladino in zaposlene), — poslovodska šola v blagovnem prometu (za zaposlene), — komercialna šola (za zaposlene). Sprememba naziva zavoda v šolski center za gospodarstvo in upravo »Jožeta Lacka« Ptuj je bila registrirana pri okrožnem gospodarskem sodišču v Mariboru pod št. 368/1 z dne 8/4-1970. Zavod je samoupravna delovna organizacija, ki opravlja vzgojno in strokovno izobraževalno nalogo po zakonu, predmetnikih in učnih načrtih. Samoupravne in upravne posle opravljajo delovni ljudje kot ena delovna skupnost, strokovno pedagoško delo pa se odvija po posameznih pedagoških enotah. Delovno skupnost sestavljajo po pristojnih določilih v statutu zavoda trije predstavniki javnosti, ki jih je imenovala skupščina občine Ptuj s sklepom št. 021-1/7-1 od 12/2-1970, in to: — s področja gospodarstva: Jakob Buto-len, sekretar podjetja Mesokombinat »Perutnina« Ptuj, — s področja upravnih služb: Franc Voda, diplomirani pravnik in pomočnik tajnika občinske skupščine. — s področja blagovnega prometa: Branko Gorjup, direktor trgovskegat podjetja »Panonija« Ptuj. Po registraciji so odgovorne osebe, ki so pooblaščene za podpisovanje zavoda: L Stropnik Jože, ravnatelj, ki podpisuje samostojno v okviru zakonskih določil in statuta zavoda, 2. Gajzer Truda, tajnica in računovodkinja zavoda, ki podpisuje skupno z ravnateljem vse listine finančne narave, 3. Lenart Zora, profesorica, sopodpisuje v odsotnosti ravnatelja akte administrativnega in vse listine finančnega značaja, 4. Tomšič Stane, predmetni učitelj, sopodpisuje v odsotnosti ravnatelja vse listine finančne narave. V samoupravni delovni skupnosti je 21 članov, ki predstavljajo organe samouprave. Od tega je 16 pedagoških delavcev in 5 članov upravno-tehničnega osebja. Delovna skupnost je odločila, da ima naslednje družbeno izvršne organe: — upravni odbor, — finančni odbor, — odbor za vzgojna vprašanja. Občasno imenuje delovna skupnost disciplinsko komisijo. Zavod ima naslednje samoupravne akte: statut, pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. V pripravi je sprememba statuta in ostalih samoupravnih aktov. FINANČNO Osnovna sredstva V letu 1970 so bila nabavljena nova osnovna sredstva v vrednosti Ta osnovna sredstva se nanašajo: — oprema 12.481,75 — knjižnica 4.967,60 — višek ob inventuri 162,00 Med letom je bil izvršen brezplačen prenos osnovnih sredstev v vrednosti Ob inventuri na koncu leta so bila odpisana osnovna sredstva v vrednosti Rezervni sklad Rezervni sklad je bil koriščen za sedanjo vrednost odpisanih osnovnih sredstev za Ta znesek je treba refundirati na žiro račun. Sklad skupne porabe a) oblikovan iz dohodka stanje sklada 31. 12. 1970 stanje na računu Treba odvesti na poseben račun POROČILO b) stanovanjski del stanje sklada 31. 12. 1970 81.423,48 stanje na posebnem računu 10.178,05 oročena sredstva 71.245,43 Skupaj: 81.423,48 Amortizacija, obračunana v breme stroškov je znašala v letu 1970 21.270,70 UGOTOVITEV IN DELITEV DOHODKA Dohodki Dotacija izobraževalne skupnosti SR Slovenije 1,159.062,00 Dotacija izobražev. skupnosti — regres za izlete 4.769,00 Lastni dohodki 34.141,15 Dohodki od gospod, organizacij 9.600,00 Dohodki od obresti 1.406,75 Izredni dohodki 11.033,70 Celoten dohodek: 1,220.012,60 Izdatki Materialni stroški 103.133,65 Amortizacija 21.270,70 17.449,35 1.668,00 1.093,80 105,56 23.587,89 1.329,48 22.258,41 Izredni razhodki 1.570,73 Porabljena sredstva 125.975,08 Dohodek 1,094.037,52 RAZDELITEV DOHODKA 1. Pogodbene obveznosti: — provizija in plačila za banč- ne storitve 2.066,85 — zavarovalne premije 2.314,90 — prispevki in članarine 2. Zakonske obveznosti 1.005,00 — prispevek za gradnjo Skopja — sredstva za stanovanjsko iz- 10.103,75 gradnjo — dopolnilni prispevek za so- 40.414,90 cialno zavarovanje 3.564,95 — vkalkulirani osebni dohodki 1,013.030,10 Skupaj : 1,072.500,45 Ostanek dohodka (dobiček) 21.537,07 Ostanek dohodka naj se v celoti prenese v sklad skupne porabe. Neto izplačila osebnih dohodkov v letu 1970 so znašala: — za redno delo — za delo preko polnega rednega delovnega časa rednim delavcem — za delo zunanjim delavcem 535.774,65 107.613,75 48.408,65 Skupaj : 691.408,65 Prispevki in zakonske obveznosti na neto izplačila OD so znašali 375.975,00 Skupaj : 1,067.383,65 Razmerje med izplačanimi osebnimi dohodki s prispevki in zakonskimi obveznostmi ter porabljenimi sredstvi (to je materialnimi izdatki, amortizacijo in izrednimi razhodki) glede na celotni dohodek je 87,5 % za OD in 12,5 % za porabljena sredstva. Računovodja: Gajzer Truda Ravnatelj: Stropnik Jože ŠOLSKI CENTER ZA GOSPODARSTVO IN UPRAVO »JOŽETA LACKA« PTUJ BILANCA USPEHA od L januarja do 31. decembra 1970 A. UGOTAVLJANJE DOHODKA 600, 630 800, 809 400, 401 402 403 408 420 /. Izdatki Zaloge nedovršene proizvodnje in lastnih polproizv. ter gotovih proizvodov — vrednost substance — v začetku leta Porabljeni material in proizv. storitve drugih Neproizvodne storitve Dnevnice, terenski dodatki, nagrade za delo vajencev in dr. Drugi materialni stroški Amortizacija Prejš. leta 629,55 51.758,04 50,00 5.820,00 4.278,70 20.363,77 Letoš. leta 91.820,90 1.148.80 7.397,15 2.767.80 21.270,70 Vsega (zap. št. 1 do zap. št. 6) 82.900,06 124.404,35 710, 715 Nabavna vrednost realiziran, trg. blaga, ma-in del 709 teriala in odpadkov 730 Izredni izdatki — 1.570,73 Skupaj (zap. št. 7 do zap. št. 9) 82.900,06 125.975,08 600, 630 800, 809 Zaloge nedovršene proizvodnje in lastnih polproizv. ter gotovih proizvodov — vrednost substance — na koncu leta Vsega porabljena sredstva (zap. št. 10 manj zap. št. 11) 82.900,06 125.975,08 830 Dohodek (zap. št. 27 manj 12) 762.591,04 1,094.037,52 Skupaj (zap. št. 12 plus 13 je zap. št. 29) 845.491,10 1,220.012,60 751 Realizacija neproizvodnih storitev 793.894,30 1,197.972,15 780 Dohodki od obresti 430,90 1.406,75 789 Izredni dohodki 51.165,90 20.633,70 Celotni dohodek (zap. št. 15 do zap. št. 26) 845.491,10 1,220.012,60 del 850 Izgube pri substanci (zap. št. 12 manj zap. št. 27). Skupaj (zap. št. 27 plus 28 je zap. št. 14) 845.491,10 1,220.012,60 B. RAZDELITEV DOHODKA I. Razdelitev dohodka po namenu 839, 850 Obresti za kredite — — 839, 850 Provizija in druga plačila za bančne storitve 1.863,93 2.066,85 839, 850 Zavarovalne premije 1.186,44 2.314,90 839, 850 Prispevki in članarine 1.190,72 1.005,00 839, 850 Druge pogodbene obveznosti — — 839, 850 Obresti od poslovnega sklada —• — 839, 850 Prometni davek — — 839, 850 Prispevki za obnovo in graditev Skopja 6.885,31 10.103,75 839, 850 Sredstva za stanovanjsko gradnjo 27.540,94 40.414,90 839, 850 Dodatni prispevek za socialno zavarovanje 2.314,70 3.564,95 839, 850 Prispevek za uporabo mestnega zemljišča — — 839, 850 Vodni prispevek — — 839, 850 Druge zakonske obveznosti iz doseženega dohodka — — 839, 850 Za osebne dohodke 692.323,41 1,013.030,10 839 Del dohodka, ki gre drugim pogodbenikom v skupnem poslovanju — — 839 Del dohodka za kritje izgub drugih samostoj- nih organizacij združenega dela — — 839 V rezervni sklad — obvezni 2.082,70 — 839 V rezervni sklad — neobvezni — — 839 V skupne rezerve gospodarskih organizacij — — 839 Del dohodka za potrebe družbenih služb — — 839 V poslovni sklad 7.399,15 — 839, 850 V sklad skupne porabe 19.803,74 21.537,07 839 V druge sklade — — Skupaj (zap. št. 30 do 52 je zap. št. 68) 762.519,04 1,094.037,52 800 II. Struktura dohodka — dobiček, izguba Del dohodka vkalkuliran v začetnih zalogah 6.561,85 453 Vkalkulirane pogodbene obveznosti 4.205,70 5.386,75 454, 740 Vkalkulirane zakonske obveznosti 36.430,15 54.083,60 455 Vkalkulirani osebni dohodki 686.107,75 1,013.030,10 800 Vsega vkalkuliran del dohodka (zap. št. 54 do zap. št. 57) 733.305,45 1,072.500,45 800, 809 Del dohodka, vkalkuliran v končnih zalogah — — 809 Del dohodka, vkalkuliran v fakturirani realizaciji (zap. št. 58 manj zap. št. 59) 733.305,45 1,072.500,45 810 del 850 Dobiček Izguba 29.285,59 21.537,07 830 Dohodek je (zap. št. 60 plus zap. št. 61 manj zap. št. 62 je zap. št. 13) 762.519,04 1,094.037,52 Povečanje dohodka — — Zmanjšanje dohodka — — Dohodek za razdelitev (zap. št. 63 plus zap. št. 64 manj zap. št. 65) 762.591,04 1,094.037,52 del 850 Izguba zaradi nedoseženega dohodka (zap. št. 53 manj zap. št. 66) Skupaj (zap. št. 66 plus zap. št. 67 je zap. št. 53) 762.591,04 1,094.037,52 C. IZGUBA IN KRITJE IZGUBE I. Ugotavljanje izgube — — 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 POSEBNI PODATKI Odtegnjeni davek od prometa blaga na drobno Odtegnjena pristojbina od nadrobne prodajne cene bencina in plinskega olja, namenjena za vzdrževanje cest Izplačani osebni dohodki brez prispevkov Izplačani prispevki iz osebnega dohodka Davek na dobiček tujih oseb Povprečno uporabljena osnovna sredstva Povprečno uporabljena obratna sredstva Povprečno število zaposlenih po stanju konec meseca Povprečno število zaposlenih na podlagi vkalkuli-ranih ur dela med letom Izdatki za strokovno izobraževanje kadrov Amortizacija po predpisanih stopnjah Neporabljena sredstva amortizacije Stroški investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev Stroški za obnavljanje, vzdrževanje in raziskovanje rezerv rudnega in drugega mineralnega bogastva, stroški za ovajanje nove proizvodnje in stroški za proizvodno odkrivanje mineralnih surovin Sredstva skupne porabe, -porabljena za stanovanjsko izgradnjo 470.859,15 215.248,60 691.406,65 321.623,45 1,536.190,08 104.136,26 1,488295,00 18.325,00 21 21 21 50,00 20.363,77 18.758,44 25 21.270,70 10.329,35 7.312,38 " 27.041,90 31.306,75 16 Sredstva skupne porabe, porabljena za druge potrebe 13.916,55 20.938,35 17 Stanje sredstev skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo od dela 4 % na koncu leta 16,90 10.178,05 18 Del poslovnega sklada, ki se uporablja za obratna sredstva 104.136,26 22.884,04 19 Del obratnih sredstev, ki je bil uporabljen za investicije — — Dne 15. februarja 1971 Vodja računovodstva: Predsednik DS: Ravnatelj: Gajzer Truda 1. r. Lorger Tone 1. r. Stropnik Jože 1. r. ■ . . : ■ . iti * POROČILO IZDAL ŠOLSKI CENTER ZA GOSPODARSTVO IN UPRAVO »JOŽETA LACKA« PTUJ UREDNIŠTVO in UREDNIŠKI ODBOR: MARIJA SVETELŠEK odgovorni urednik FELIKS PEKLAR tehnični urednik JOŽE STROPNIK ravnatelj ŠC DOROTEJA MINKO predstojnica PŠP ZORA LENART predstojnica Eš TATJANA PEČNIK predstojnica PAŠ NATISNILA PTUJSKA TISKARNA V 500 IZVODIH JULIJA 1972 ; ,.. - i ■ . ' , Domoznanski oddelek POROČILO 1970/1971 373.5 :33(497.4Ptu j) 6014109,11 3 g COBISS 0 KNJIŽNICA IVANA