204 Vrhniški razgledi Direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhni- ka (CKV) Suzana Potočnik me je spoznala preko mojega delovanja v vrhniškem Mu- zejskem društvu.1 Takrat sem bila še za- poslena v podjetju Primis Vrhnika d. o. o., ki pa je šel kasneje v stečaj2. Kot arhitektka sem delala na oddelku za urbanizem, kjer je bilo težišče načrtovanja in planiranja ve- zano na domačo Vrhniko. Pri delu mi je še kako prav prišlo poznavanje lokalne zgo- dovine in z njo povezanega razvoja kraja. Preteklost me je od nekdaj zanimala in zato sem se, če je bilo le mogoče, posvečala tudi njenemu raziskovanju. Suzana me je vabila, da bi sodelovala z do- moznanskim oddelkom CKV, ki ga je želela nadgrajevati. Vsak najin pogovor je prej ko slej privedel do prostorske stiske knjižni- ce, ki ovira že njeno osnovno delovanje in praktično onemogoča izvajanje dodatnih programov in projektov. Z vso vztrajnostjo se je borila za rešitev tega perečega pro- blema.3 Iz prepričanja, da Vrhnika nujno potrebuje sodobno knjižnico, si je obliko- vala vizijo knjižnice kot informacijskega, izobraževalnega, kulturnega in socialnega središča kraja. Uspelo ji je prepričati pri- stojne in tako so v letih 2009 in 2010 stekle intenzivne aktivnosti, povezane z iskanjem ustreznega projekta; obnove obstoječih knjižničnih prostorov in gradnje prizidka na območju parka ob Tržaški cesti. Decembra 2011 pa mi je sporočila, da na- merava Občina Vrhnika v stečajnem po- stopku Industrije usnja Vrhnika (IUV) od- kupiti objekt Konfekcije – bivše šivalnice4 in v njem urediti knjižnico. Povabila me je k projektiranju idejne zasnove nove knjižni- ce. Obenem mi je še povedala, da v kratkem načrtuje pripravo razstave razglednic iz domoznanske zbirke CKV, pri kateri bi tudi sodelovala.5 Ponudbo sem z veseljem spre- jela. V začetku leta 2012 so bile urejene vse formalnosti v zvezi z začasno zaposlitvijo (nadomeščala sem delavko, ki je koristila pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva) in delo na projektu se je pričelo. NATAŠA OBLAK JAPELJ KAKO SMO NAČRTOVALI NOVO KNJIŽNICO 142. Priprava razstave Sprejmi lepe pozdrave od nekoga; Suzana Potočnik, Tatjana Oblak Milčinski, Nataša Oblak Japelj in Milena Oblak Erznožnik v Cankarjevem domu. (foto: Katja Oblak). 205 Skupaj s predstavniki vrhniške občine in projektanti iz Projekta Nova Gorica d. d., ki so bili zadolženi za izdelavo projekta za rekonstrukcijo energetske sanacije in spre- membo namembnosti objekta,6 smo si naj- prej ogledali Konfekcijo. Ta je s svojo veliko- stjo, opremljenostjo, še tako živimi sledovi prejšnjega delovanja, in hkrati zapuščeno- stjo, dobesedno izropanostjo, zbujal straho- spoštovanje. Na prvi pogled je bilo jasno, da je bila stav- ba zgrajena v »zlatih časih« IUV-ja. Že sama zasnova objekta7 odraža velikopotezno, sta- bilno podjetje z vizijo nadaljnjega napredka. Pri zidavi niso varčevali niti pri izbiri mate- rialov in vseh potrebnih inštalacij niti pri izvedbi, še manj pri opremi z najsodobnej- šimi stroji in pohištveno opremo. Kot se za prave palače spodobi, je mogočno zasnovan že vhodni del. Posamezna nadstropja pove- zuje široko, svetlo, marmornato stopnišče. V novo zgrajeni konfekciji usnja se je začela redna proizvodnja odvijati konec leta 1983.8 Skupna uporabna površina dvonadstropne stavbe znaša 4086 m2. Občina Vrhnika se je odločila v stavbi izpeljati več programov s področja kulture in izobraževanja. V pritli- čju bi uredili sodoben doživljajski center za predstavitev naravne in kulturne dediščine kot izhodišče za izobraževalne in turistič- ne programe po Vrhniki in njeni okolici. Drugo nadstropje so namenili preureditvi v dodatne učilnice za Osnovno šolo Ivana Cankarja. Za knjižnico je bilo predvideno celotno prvo nadstropje s skoraj 1400 m2 površine in dodatnih 270 m2 v medetaži. Tu bi uredili skladišče knjig in pisarne. Hodili smo iz prostora v prostor, iz nadstro- pja v nadstropje in bili dobesedno pretre- seni ob podobi, ki se nam je nudila. Pov- sod so bili vidni očitni sledovi anarhije po stečaju podjetja in kasnejšega vandalizma. V pritličju še vedno polno skladišče najra- zličnejšega blaga, zadrg, gumbov, izdelkov, embalaže … V medetaži, v kopalnicah razbita sanitarna oprema … V temačnem garderobnem pro- storu kovinske omarice in v njih delovne obleke bivših zaposlenih. V prvem nadstropju prostorna šivalnica, v kateri so ne dolgo nazaj krojili, šivali, likali 143. Konfekcija v času delovanja Industrije usnja Vrhnika. (Vir: Razstavni katalog IUV, leto 1992). KAKO SMO NAČRTOVALI NOVO KNJIŽNICO 206 Vrhniški razgledi usnjeno konfekcijo in galanterijo. Izdelke, ki so sloveli po izjemni kvaliteti, so tovor- njaki s priklopniki dnevno odvažali z Vrh- nike na vse konce sveta. Zdaj pa je bila tu le še kovinska konstrukcija tračnega sistema, ki je kot ogromna pajkova mreža prepreda- la izpraznjen prostor, v katerem so sameva- le dolge mize za krojenje in rezanje usnja. V drugem nadstropju velika, svetla sejna soba s po meri izdelanimi vgradnimi lese- nimi omarami in razporejenimi stoli, kot da čakajo na še kakšen delovni sestanek. V razstavni sobi prazne steklene vitrine za vzorčne modele usnjenih izdelkov, pripra- vljenih za ogled komercialistom, ki so tu sklepali milijonske posle. V oddelku »mo- delarna« še vedno skrbno zloženi papirnati in kartonasti kroji na številnih kovinskih nosilcih. V ostalih pisarniških prostorih med ostanki poškodovanega pohištva, vse- povsod ležeči tehnološki listi, katalogi in drugi dokumenti ter najrazličnejši vzorčni modeli izdelkov in polizdelkov. Dogovorili smo se, naj pri idejni zasnovi, ki bo vključevala tudi vso potrebno opre- mo, v največji možni meri uporabim pohi- štvo, predmete in konstrukcijske elemente, predvsem kovinske elemente tračnega sis- tema, ki so bili v stavbi. Na ta način naj bi v prvi vrsti racionalizirali projekt, hkra- ti pa bi ustvarili neke vrste muzej IUV-ja. Strinjali smo se, da je v novi knjižnici treba ohraniti »vonj po usnju«. Hkrati smo nameravali uporabiti tudi čim več pohištva in opreme iz dosedanje loka- cije – vse dobro ohranjeno pohištvo iz obeh pisarn in čitalnice, s knjižnimi regali pa 144. Delavke IUV med delom v šivalnici usnjene konfekcije. (Vir: Razstavni katalog IUV, leto 1992). 145. Skladišče materiala in izdelkov v pritličju Kon- fekcije. 207 opremiti skladiščni prostor. Tudi vsa ob- stoječa računalniška oprema, fotokopirni stroji in nov knjigomat so bili predvideni za selitev na novo lokacijo. Zaupana naloga je bila zahtevna, kom- pleksna, lepa. Vsebovala je vse elemente, potrebne za arhitektonsko-umetniško-mu- zejsko stvaritev, ki pa je morala tako v izho- diščni kot končni fazi slediti predvsem funk- cionalnim zahtevam načrtovanega knjižnič- nega prostora. Dela sem se lotila z veseljem in s polno odgovornostjo. Stavbo Konfekcije sva si v mrzlih januar- skih in februarskih dneh leta 2012 s Su- zano ogledali še večkrat z namenom, da poglobljeno pregledava, oceniva, začutiva prostor in možnosti, ki jih ta ponuja. Hkrati sva pregledovali obstoječo opremo, ki bi jo lahko vključili v novo knjižnico. Ocenjevali sva stanje in velikost krojilnih miz, stolov, omar, stojal, raznih delovnih strojev in pri- pomočkov. Pri delu so nama pomagali člani Muzejskega društva in tehnični sodelavci Zavoda Ivana Cankarja. Skupaj smo po celi stavbi iskali, kar je še ostalo od opreme in predmetov, ki bi jih lahko uporabili. Žal to delo ni teklo tako, kot bi si želeli. Kot da bi »uničujoča sila«, ki se je spravila na IUV, z zadnjimi močmi hotela izbrisati še ostanke zapuščine … Ob vsakem našem obisku je bilo stanje še poraznejše. Idejno zasnovo je bilo treba prilagajati spreminjajoči se situa- ciji glede na izginjajočo opremo in uničene predmete. Čudili smo se, da ni nikogar, ki bi zavaroval stavbo ... V naslednjih dneh sva se s Suzano ob tlo- risu obstoječega stanja stavbe pogovarjali, katere vsebine vse mora zagotoviti prostor nove knjižnice. Načrtovanje je temeljilo na standardih za knjižnični prostor in opre- mo9. Pregledali sva tudi vso drugo razpo- ložljivo literaturo in vzorčne primere iz do- mačega in tujega okolja. Suzana, ki se je na »gradnjo« nove knjižnice že dolgo pripra- vljala, je temu posvetila tudi družinsko po- tovanje. Tako nama je bila v veliko pomoč pri delu zbirka fotografij notranjosti knji- žnic s potovanja po Skandinaviji julija 2011. Na Finskem so obiskali knjižnice v mestih Turku, Espoo, Tampere, Oulu in Rovanie- mi, na Švedskem knjižnici v krajih Kukea in Pitea. Podali so se vse do najsevernejšega univerzitetnega mesta na svetu – iz Slove- nije skoraj 4.000 kilometrov oddaljenega Tromsa na Norveškem. Pregledali in prede- 146. Natrpan mladinski oddelek CKV tik pred seli- tvijo v novo knjižnico. Foto: Niko Nikolčič. 147. Prvi "prototip"knjižnega regala, izdelanega iz kovinskih elementov tračnega sistema. KAKO SMO NAČRTOVALI NOVO KNJIŽNICO 208 Vrhniški razgledi batirali sva vsak detajl čudovitih10, sodobno oblikovanih in opremljenih knjižnic. Pri zbiranju izhodišč za projektiranje so sodelovali tudi drugi zaposleni v CKV. Po- vedali so svoje zahteve, potrebe in želje, ki so temeljile na dolgoletnih izkušnjah na različnih delovnih mestih v knjižnici: pri izposoji, posredovanju bibliografskih in drugih informacij in nudenju druge pomoči uporabnikom, biblio-pedagoškem delu, na- bavi, obdelavi in hranjenju gradiva, organi- ziranju najrazličnejših dogodkov. Vsi so si želeli primernejših delovnih prostorov in opreme za učinkovitejše in lažje izvajanje različnih programov in projektov. Pri načrtovanju je bilo treba upoštevati tudi potrebe vseh uporabnikov knjižnice tako predšolskih otrok, šolarjev in študentov, zaposlenih, upokojencev, nezaposlenih, kot ljudi s posebnimi potrebami. V knjižnico namreč prihajajo ljudje z raz- ličnimi razlogi, ne zgolj zaradi izposoje gra- diva na dom. Veliko uporabnikov tu redno prebira dnevno časopisje. Študenti, dijaki in šolarji v knjižnici študirajo, delajo semi- narske in raziskovalne naloge. Najmlajši se udeležujejo ur pravljic in različnih ustvar- jalnih delavnic. Vsaka sodobna knjižnica mora imeti sodobno informacijsko opremo in ponudbo elektronskih virov. Čedalje več ljudi v knjižnici samostojno, s pomočjo računalnika išče najrazličnejše informa- cije, nekateri se uporabe le-tega učijo in potrebujejo ustrezno (mentorsko) pomoč. Knjižnice svojim uporabnikom nudijo in- formacije in različna znanja z organizacijo dogodkov, kot so predavanja, razstave, te- čaji, delavnice, seminarji. Nekateri obisku- jejo knjižnice tudi zaradi iskanja družbe, srečevanj in pogovorov z drugimi. V CKV že nekaj let deluje tudi svetovalno središče za iskalce zaposlitve. Na drugi strani se na knjižnice obračajo številni strokovnjaki in umetniki: pisatelji, pesniki, slikarji, kiparji in drugi, ki bi radi predstavili svoje delo. V novi knjižnici smo želeli ustvariti ustrezne prostore za dogod- ke, kot so predstavitve, predavanja, debatni krožki, razstave, ustvarjalne delavnice. Ob vsem že naštetem, pa mora knjižnica se- veda zagotavljati ustrezen prostor za hram- bo knjižničnega gradiva, tako tistega, ki je namenjeno prostemu dostopu, kot tistega, ki zahteva posebne pogoje za hrambo (npr. domoznanski oddelek, arhiv, skladišče). Suzana je posredovala podatke o količini obstoječega gradiva v CKV in predvideni rasti v naslednjih letih. Moja naloga je bila, da iz teh podatkov izračunam potrebne te- koče metre knjižnih polic. Glede na obliko knjižnih regalov in njihovo razporeditev pa predvidim potreben prostor za posamezne oddelke in skladišče v novi knjižnici. Sledilo je načrtovanje. Naslednje dni sem intenzivno preračunavala, merila, skici- rala, risala. Večkrat sem šla v stavbo Kon- fekcije pogledat in izmerit še kakšen manj- kajoči podatek. Narisano idejno zasnovo, podprto z okvirnimi izračuni investicije, sem izročila Suzani. Enostavna, funkcio- nalna rešitev, prepredena z motiviko Can- karja in IUV jo je takoj prepričala. Suzanino veselje, da smo tako blizu rešitve, je bilo nalezljivo. Med celotnim procesom načrtovanja sva ugotavljali, da pravzaprav povsem enako razmišljava in se nama sko- raj ni potrebno pogovarjati, tako podobno vizijo sva imeli. Knjižnico sva si tako živo predstavljali, da sva se po novem prostoru že kar sprehajali … Zasnova Izhodišče razdelitve skoraj 1.400 m2 veli- kega osrednjega knjižničnega prostora na 209 148. Idejna zasnova nove knjižnice. Avtorica: Nataša Oblak Japelj, februar-november 2012. KAKO SMO NAČRTOVALI NOVO KNJIŽNICO 210 Vrhniški razgledi posamezne programske enote predstavlja raster nosilne konstrukcije – stebrov in pre- klad. Rastrska mreža 4 x 5 deli pravokoten tloris na manjše enote – prostore, velike pri- bližno 63 m2. ODDELEK ZA ODRASLE Celoten prostor je odprt, brez pregrad, od- delki med seboj prehajajo iz enega v dru- gega. Izjema so prostori ob krajši – JZ stra- ni. To so: domoznanska soba, prireditvena dvorana, ustvarjalna delavnica in računal- niška učilnica. Obiskovalec dobi prve informacije v spreje- mnem prostoru, v katerega lahko dostopa s stopnišča ali iz dvigala. Ob sprejemnem prostoru sta čitalnica (Pri Črnem orlu 1876) in prostor, ki bo omogočal postavitve raz- ličnih razstav (Cankarjev salon). Sprejemni prostor zaključuje prostor izposoje. Med stopniščem in dvigalom so še sanitarije za obiskovalce in čajna kuhinja za zaposlene. Osrednji prostor knjižnice zavzema odde- lek s knjigami za odrasle. Razdeljen je na dva dela: oddelek leposlovja in oddelek s strokovno literaturo. Usmeritev knjižnih 149. Prostorna šivalnica med prenovo v knjižnico. Foto: Niko Nikolčič. 150. Prostor za mirno učenje. regalov in z njo povezana osvetlitev, sledi nekdanji razporeditvi – liniji delovnih mest šivilj usnjene konfekcije. Oddelek s knjiga- mi za odrasle prehaja v oddelek s filmi in glasbo (na dvd in cd nosilcih) – poimeno- van Podobe iz sanj. Ob SZ strani, v liniji pod strešnimi okni, je prostor za mirno učenje. 211 Čitalnica Pri Črnem orlu 1876 Za poimenovanje posameznih delov knji- žnice nam je v večini kot navdih služil Cankar in njegovo delo. Čitalnico, v kate- ri obiskovalci prebirajo dnevno časopisje in literaturo, ki ni namenjena izposoji na dom, smo poimenovali »Pri Črnem orlu 1876«. V letu rojstva Ivana Cankarja je bila namreč na Vrhniki ustanovljena prva čital- nica, ki je svoje prostore dobila v hotelu s kavarno Pri Črnem orlu. Med pobudniki za njeno ustanovitev je bil tudi pisateljev oče Jožef Cankar. KAKO SMO NAČRTOVALI NOVO KNJIŽNICO 151. Oddelek za odrasle - leposlovje. 152. Čitalnica Pri Črnem orlu 1876. 212 Vrhniški razgledi Domoznanska soba Prečuden kraj Posebno mesto je bilo dodeljeno t. i. domo- znanski sobi. Zbirka najrazličnejše litera- ture, ki je kakorkoli vezana na Vrhniko z okolico, je varno spravljena za steklenimi stenami. V vitrinah, ki mejijo na čitalni- co, so zloženi vsi prvotiski in druge izda- je Cankarjevih del, ki jih hrani CKV. Sko- zi steklo je dobro vidna posebna oprema sobe; del dvoetažne kovinske konstruk- cije, prenešena iz skladišča, ki je bilo v pritličju te stavbe. Na policah v zgornjem nadstropju je zložena urejena strokovna knjižnica IUV, ki jo je CKV na pobudo Su- zane Potočnik odkupila iz stečajne mase IUV-ja11. V prostoru je razstavljen tudi del tračnega transportnega sistema Jet age sy- stems, ki je bistveno pripomogel k optimi- zaciji proizvodnega postopka v konfekciji IUV.12 Tudi vsa ostala oprema sledi »zgodbi IUV-ja«: študijska miza je obnovljena miza za krojenje, okrog nje so razporejeni stoli, na katerih so nekoč sedele šivilje usnjene konfekcije, v kotu sobe na stojalu visijo kroji. Kot delovna miza za knjižničarja služi stara pisarniška miza, ki so jo kasne- je prebarvali v oranžno in z njo opremili strokovno knjižnico v IUV. Prireditveni prostor Grabeljškova dvorana Prireditveni prostor, namenjen predavanjem in predstavitvam, smo poimenovali po pisa- telju Karlu Grabeljšku – Gabru.13 Grabeljšek je poznan predvsem po delih z narodnoo- svobodilno motiviko in mladinskem lepo- slovju. Leta 1942 se je priključil partizanom, kjer se je ukvarjal tudi z novinarstvom. Za svoje literarno ustvarjanje je dobil kar dve Prešernovi nagradi, in sicer leta 1948 in 1976. V dvorani je vitrina, v kateri so razstavljena njegova dela, na steni pa visi Grabeljškov olj- ni portret, delo slikarke Mare Kraljeve. 154. Prapor vrhniškega usnjarskega ceha s konca 19. stoletja v domoznanski sobi. 153. Domoznanska soba Prečuden kraj. 155. Prireditveni prostor Grabeljškova dvorana. 213 Ustvarjalna soba Malavašičev kotiček Prostor, v katerem »kraljuje« 6 metrov dolga in skoraj 2 metra široka miza14, okrog kate- re so razporejeni udobni stoli, je namenjen raznim ustvarjalnim delavnicam, predsta- vitvam, tečajem, debatnim krožkom. Poi- menovana je po Ivanu Malavašiču, znanem ljudskem ustvarjalcu, ki je bil 36 let zapo- slen v IUV15. Stene sobe krasijo slike, ki jih je poklonil knjižnici: štiri krajine, slika z motivom Vrhnike in Cankarjev portret. V vitrini so razstavljeni njegovi številni ro- mani in pesniške zbirke. Računalniška učilnica Kemis V sklopu knjižnice se nahaja učilnica, opre- mljena z dvajsetimi mizami in desetimi računalniki ter mizo z računalnikom za predavatelja. V prostoru je še multifunkcij- ski projektor in platno. Učilnica je poime- novana po podjetju Kemis16, ki je knjižnici darovalo sredstva za nakup računalniške opreme v tem prostoru. Prostor za mirno učenje Ob računalniški učilnici smo predvide- li tudi ločen, zastekljen prostor za mirno učenje, opremljen z računalniki in tiskal- nikom. OTROŠKI ODDELEK S slik knjižnic v Skandinaviji je bilo razvi- dno, s kolikšno pozornostjo so tam obliko- vani prostori za najmlajše: pravljične hišice, ladje – polne knjig, igračke pod pohodnim steklom v tleh … S posebno pozornostjo sem se lotila načrto- vanja otroškega oddelka z željo, da Cankar- ja in njegovo delo, ki skoraj pregovorno velja kot prezahtevno za otroke, čim prijazneje približamo mlademu bralcu. Tako elementi opreme kot poimenovanja oddelkov sledijo pisateljevim zgodnjim obdobjem življenja. Vsak del knjižnice, ki je poimenovana po znamenitem pisatelju, naj priča, da je Vrh- nika Cankarjevo mesto! Pravljična soba Cankarjeva hiša Na klancu Utrnila se mi je ideja, da lahko našim naj- mlajšim bralcem ustvarimo Cankarjevo hišo, in to Na klancu. Namenjena bi bila po- slušanju pravljic, branju, igri in raziskova- nju. V njej bi bile razstavljene tudi zanimive otroške knjige. Bila naj bi pravi magnet za otroke. V njej bi bila omara podobna tisti, iz katere sta mali Ivan – Janezek in njegova sestra skrivaj praznila pehar s hruškami, KAKO SMO NAČRTOVALI NOVO KNJIŽNICO 156. Ustvarjalna soba Malavašičev kotiček. 157. Prostori za branje in učenje. 214 Vrhniški razgledi pa mentrga za mesenje kruha, ki je ponoči služila kot postelja za najmlajše Cankarje- ve otroke. Hišica bi bila dejansko kot ne- kakšna pomanjšana maketa originala, ki stoji na pravem vrhniškem Klancu. Zaradi očitne podobnosti bi tako že najmlajši pre- poznali in znali povezati obe hiši. Otroci bi se tako spontano »spoprijateljili« z velikim pisateljem in njegovim delom. Oddelek C17 – Mesarjeve klade Cankarjevo najljubše prvo igrišče so bile mesarjeve klade, ki so ob Tržaški cesti, blizu mesta, kjer danes stoji Cankarjev spomenik, čakale na odvoz. Po tem kupu hlodovine je plezal tudi mali Janez (Ivan Cankar) z drugimi majhnimi Vrhniča- ni, tam okrog daljnega leta 1880. Cankar je mesarjeve klade tako lepo opisal v eni izmed svojih črtic, da si zaslužijo svoje mesto v novi knjižnici. Mehke in udobne, ustvarjene zato, da bodo otroci na njih se- deli, plezali, poslušali pravljice, gledali in brali knjige, se pogovarjali, so našle svoj prostor takoj pod Klancem. Poleg klad je ta večnamenski prostor opremljen še z mi- zicami in stolčki, da lahko mladi bralci tu gledajo knjige in ustvarjajo različne likov- ne izdelke. 158. Skica pravljične sobe - Cankarjeve hiše. Avtorica: Nataša Oblak Japelj 159. Odlomki iz Cankarjevih črtic - slikopisi, na Cankarjevi hiši v CKV. 215 KAKO SMO NAČRTOVALI NOVO KNJIŽNICO 160. Mesarjeve klade. Nad njimi Cankarjeva hiša Na klancu. 161., 162., 163, 164. Utrinki iz nove knjižnice. Foto: Gašper Tominc 216 Vrhniški razgledi Oddelek P – Enajsta šola pod mostom In že smo pri naslednji epizodi iz življenja mladega Ivana. Še preden je začel obisko- vati pravo šolo, je najdragocenejša znanja za življenje dobival v »enajsti šoli pod mo- stom«. Znameniti most v realnosti pove- zuje levo stran Ljubljanice, na kateri stoji vrhniški Breg z desno, po kateri se razteza Janezova vas v Verdu. V knjižnici je »enaj- sta šola pod mostom« oddelek, namenjen mlajšim osnovnošolcem. Oddelek M – Realka 1888–1896 Nad »enajsto šolo« se pne most18 kot pove- zava med ranim otroškim obdobjem »me- sarjevih klad« z obdobjem na pragu odra- slosti. Leta 1888 se je za 12-letnega Ivana začelo šolanje na Realki v Ljubljani. Knjige na oddelku »Realka 1888–1896« so name- njene starejšim osnovnošolcem in srednje- šolcem. Ko je bila narejena idejna zasnova nove knjižnice, sva s Suzano razvijali projekt naprej. Ure in ure sva se »sprehajali« po načrtu in si slikali vsak detajl posebej. Stri- njali sva se, da mora prostor nove knjižni- ce, njegova likovna podoba, jasno izražati prvotno vsebino oz. namen, za katerega je bila stavba grajena. Hladen, racionalen in- dustrijski izgled bo v ogromnem, odprtem, visokem prostoru še dodatno poudarjalo surovo kovinsko ogrodje knjižnih regalov. Za preizkus smo naredili prototip regala iz kovinske konstrukcije tračnega sistema. Preveriti je bilo namreč potrebno tehnolo- gijo izvedbe, stabilnost, izgled in količino materiala, ki smo ga imeli na razpolago, obenem pa oceniti vrednost investicije. Kot protiutež surovi, mrzli, neprijazni kovini bi 165. Enajsta šola pod mostom. 166. Realka 1888-1896. 217 bile police iz toplega jelovega (smrekovega) lesa, ki so ga polni gozdovi nad Vrhniko. Predstavljali sva si, da bodo tudi tla lesena, obložena s parketom … Pogovarjali sva se tudi o barvah, ki bodo prinesle živost v barvno sicer umirjen am- bient. Logično se nama je zdelo, da bodo to barve iz celovite grafične podobe CKV19. Posamezne stene, kosi opreme in pohištva bodo žareli v živo rumeni, optimistično oranžni in dveh odtenkih modre barve. Prva faza načrtovanja je bila zaključena. Po izteku pogodbe o zaposlitvi v CKV so delo nadaljevali kolegi arhitekti iz projektivne- ga ateljeja Delavnica d. o. o. pod vodstvom Uroša Jereba20. Kot izhodišče pri načrtova- nju notranje opreme jim je služila že izdela- na idejna zasnova, ki so jo minimalno spre- menili (položaj domoznanske sobe, oblika Cankarjeve hiše na Klancu kot pravljične sobe, zasnova sprejemnice ...). Suzana Potočnik je vodila projekt do konca poletja 2013, ko se ji je zdravstveno stanje tako poslabšalo, da je morala oditi na bol- niški dopust. Na njeno željo je vodenje knji- žnice prevzela Sonja Žakelj21, jaz pa sem prevzela naloge, povezane z zaključitvijo projekta novih prostorov, in naloge, pove- zane z organizacijo selitve. Vsi zaposleni v knjižnici, brez izjeme, so po svojih najboljših močeh prispevali znanje in ideje za dokončanje projekta ter iskali optimalne rešitve pri načrtovanju selitve. Zadnje mesece delovanja v starih prostorih so knjižničarji vzporedno z rednim delom pripravljali in urejali gradivo za selitev22. V tej težki situaciji, ko smo ostali brez glavne vodje, se je v polni meri izkazalo to, kar je Suzana vedno poudarjala, in sicer, da vodi kolektiv čudovitih delavcev. V knjižnici smo skupaj izdelali razporedi- tveni načrt knjig po UDK sistemu23 tako, da je bil iz njega razviden točen položaj in ob- seg posameznega UDK področja v novi knji- žnici. Ta načrt nam je bil kasneje, pri selitvi, osnovno vodilo pri zlaganju knjig v police. Izdelati je bilo potrebno še načrt usmerje- valne grafike24. Kompleksnega dela, ki je zahteval veliko usklajevanja in prilagaja- nja, so se lotili arhitekti iz Delavnice. Za osnovo jim je služil načrt CGP oblikovalca Matjaža Čuka. Z občutkom so v ta projekt 167. Koza za odlaganje kož nosi usmerjevalno grafiko. 168. Likalna preša v čitalnici. KAKO SMO NAČRTOVALI NOVO KNJIŽNICO 218 Vrhniški razgledi 169. Sistem usmerjevalnega označevanja in označevanja knjižničnega gradiva za CKV. Avtorji: Delavnica d. o. o. 219 vpletli številne predmete iz IUV-ja. Nekate- ri so dobili funkcijo nosilcev signalizacije, kot na primer stojala za kroje, na katerih so napisana imena posameznih oddelkov. Na kozah za odlaganje kož so pritrjene usmer- jevalne table. Za označevanje vsebin knji- žnih regalov po UDK sistemu so domiselno uporabili silhuete krojev za usnjena oblačila iz kolekcij IUV. Vso uporabljeno opremo in predmete iz IUV, ki so razporejeni po celem prostoru knjižnice, so opremili z enotno oznako »iuv dediščina« in kratkim opisom. Tako, na primer, tudi parno likalno vakum- sko prešo Hoffman iz leta 1983, ki kot neke vrste muzejski eksponat tehnične dediščine stoji v čitalnici. V tem delu prostora je bil na- mreč v času IUV oddelek likalnice. Pri naporni selitvi, ki je potekala celo po- letje, so knjižničarjem pomagali številni prostovoljci in tehnični delavci iz vseh vrhniških zavodov. Bistveno pomoč so pri- spevali pripadniki Slovenske vojske, ki so v rekordnih dveh tednih prepeljali in prene- sli iz stare lokacije na novo vse knjižnično gradivo, opremo in stare knjižne regale. Po- leg tega so vojaki in vojakinje preselili tudi vse gradivo iz prostorov skladišča, ki ga je imela CKV v Črnem orlu. Septembra 2014 je nova knjižnica odprla vrata obiskovalcem. Več kot petsto ljudi se je 10. septembra udeležilo slavnostne otvoritve knjižnice in oddelka osnovne šole. Suzana se dogodka ni mogla udeležiti. Nova knji- žnica je bila en mesec po njenem uradnem odprtju vključena in širši slovenski javnosti predstavljena v okviru projekta Odprte hiše Slovenije.25 171. Slovenska vojska seli CKV na novo lokacijo. Foto: Niko Nikolčič. 170. Del kolektiva CKV (od leve proti desni: Mojca Okorn, Zlata Brezovar, Niko Nikolčič, Nika Čelešnik, Tamara Jesenovec, Maja Lekšan) na odprtju nove knjižnice v usnjenih hlačah, sešitih v IUV. KAKO SMO NAČRTOVALI NOVO KNJIŽNICO 220 Vrhniški razgledi Zaradi velikega zanimanja dvakrat na me- sec organiziramo voden ogled po knjižnici, na katerem predstavimo celoten koncept zasnove. Od odprtja so si prišle knjižnico – kot primer dobre prakse, ogledat tudi šte- vilne organizirane skupine knjižničarjev, študentov, direktorjev slovenskih knjižnic ter drugi vodilni uradniki. Z velikim za- nimanjem in naklonjenostjo novi vsebini obiskujejo knjižnico tudi številni bivši za- posleni iz IUV. V začetku leta 2015 je po težki bolezni umr- la glavna snovalka knjižnice Suzana Potoč- nik. Vsi njeni sodelavci se tudi iz spoštova- nja do njenega dela trudimo, da bi bila nova knjižnica resnično sodobno informacijsko, izobraževalno in kulturno središče kraja in da bi se ljudje v njej dobro počutili. 172. Suzana Potočnik na Slavnostni akademiji ob prazniku Občine Vrhnike, 10. maja 2012. Foto: Ta- tjana Oblak Milčinski. Opombe: 1 V Muzejskem društvu Vrhnika (MDV) aktivno delujem že od študentskih let. Leta 1994 mi je idejo za diplomsko nalogo na Fakulteti za arhitekturo (Razvoj Kotnik – Lenarčičevega posestva v Verdu pri Vrhniki) pomagal razviti takratni predsednik MDV dr. Peter Habič. Kon- čano nalogo sem v obliki razstave in predava- nja predstavila v okviru MDV v Cankarjevem domu na Vrhniki februarja 1999. V društvu sem kasneje sodelovala pri različnih projek- tih: pri oblikovanju spominskih obeležij vrh- niškim krasoslovcem v Močilniku, Francu in Ivanu Jagru v Bistri, razstavah in predavanjih (Brata Jager), raziskavah (Skladišče Idrijskega rudnika živega srebra na Vrhniki), urejanju in pisanju člankov za Vrhniške razglede (Kun- stljeva vila), organiziranju dogodkov in izle- tov. 2 Podjetje je objavilo svoj stečaj junija 2011. Vir: novice.najdi.si/najdi/gradbeno%20podjetje/ stran/65 3 Gradnja prizidka in adaptacija obstoječih pro- storov Cankarjeve knjižnice Vrhnika, Projek- tna naloga. Pripravila: Suzana Potočnik, Vrh- nika, oktober 2010. 4 IUV gre v stečaj, Delo 29. 12. 2008, www.delo. si/clanek/73602 5 Razstava razglednic z naslovom Prejmi lepe pozdrave od nekoga je bila odprta na Slavno- stni akademiji ob prazniku občine Vrhnika, 10. maja 2012 v Cankarjevem domu na Vrhni- ki. Povezava do razstave na strani CKV: http:// ckv.si/vsebina.php?vid–20120611143117448 6 PGD Rekonstrukcije in spremembe namemb- nosti objekta IUV – konfekcije, Projekt d. d. Nova Gorica, odgovorna projektantka: Teja Savelli, univ. dipl. ing. arh., št. proj. 11845, da- tum: november 2012. 7 Projekt gradbenih del: IUV – obrat konfekci- je, Razvojno projektivni center Idrija n. sol. o. n., Atelje za projektiranje o. sub. o., odgovorni projektant: Janez Bizjak, univ. dipl. ing. arh., št. proj. 546/81, datum: maj 1981/ maj 1982. 221 KAKO SMO NAČRTOVALI NOVO KNJIŽNICO 8 Usnjar, glasilo delovne skupnosti IUV, št. 168, julij 1983, str. 14. 9 Novljan, S. (2000). Načrtujemo knjižnico. Knji- žnica, 44 (1–2), 35–56. 10 Pridevnik, ki ga je Suzana pri svojih – navduše- nja polnih opisih stvari, pogosto uporabljala. 11 Oblak Japelj, N. (2013): Knjižnica Industrije usnja Vrhnika, Pridobitev domoznanske zbir- ke Cankarjeve knjižnice Vrhnika, Usnjarstvo na Slovenskem, Zbornik referatov simpozija, organiziranega v okviru prireditev ob občin- skem prazniku občine Šoštanj, str. 156. 12 IUV – TOZD Usnjarna Vrhnika, objekt: Kon- fekcija usnja Vrhnika, projektant: Kobal Pe- ter, univ. dipl. ing. str., Projekt proizvodnega postopka usnjene konfekcije Vrhnika, št. proj. 1/1981, datum: maj 1981. Jet age systems je omogočal transport osnovnega in pomožnega materiala iz skladišča v šivalnico in v nasprotni smeri, transport končnih izdel- kov v skladišče končnih izdelkov. 70 % sistema je bilo delo domačih proizvajalcev (ogrodja in cevi), 30 % pa ga je bilo uvoženega iz Švice (ve- zni elementi, sistem dvigal). 13 Karel Grabeljšek se je rodil 18. oktobra 1906 na Vrhniki, kjer je tudi živel in ustvarjal. Umrl je 18. aprila 1985. CKV v sodelovanju z Zvezo borcev za vrednote NOB Vrhnika vsako leto na njegov rojstni dan organizira Grabeljškov ve- čer. 14 Obnovljena miza iz prostora šivalnice IUV, katere sestavni del je bila tudi tračna žaga za rezanje večjih kosov usnja. 15 Ivan Malavašič živi v Podlipi. Rodil se je leta 1927 v Rovtah. Je resnično vsestranski ume- tnik. S pisanjem kratkih zgodb je začel v času, ko je bil zaposlen v IUV, za tovarniško glasilo Usnjar. V knjižni obliki je izšlo 17 njegovih del. Vse svoje knjige je tudi sam likovno opremil. Napisal je okoli 93 povesti in romanov, 130 črtic in 1700 pesmi. Znan je po verzih za iz- vajalce narodno-zabavne glasbe. Malavašičeve slike z motivi krajine, predvsem domače Podli- pe in bližnje okolice, kažejo na njegovo obču- tljivo, pozorno opazovanje in dojemanje sveta. Ivan Malavašič je tudi organist in pritrkovalec. 16 Kemis d. o. o. je družba, ki se ukvarja z zbira- njem, predelavo, odstranjevanjem in posredo- vanjem različnih vrst odpadkov. Sedež podje- tja je na Tojnicah v Sinji Gorici pri Vrhniki. 17 Postavitev gradiva za mladinsko leposlovje iz- haja iz starostnih skupin otrok: C (Cicibani) – starost do 10 let, P (Pionirji) – starost do 14 let, M (Mladina) – starost nad 14 let. 18 Most predstavlja del kovinske (skladiščne) konstrukcije iz nekdanjega skladišča v stavbi konfekcije IUV. 19 Projekt zasnove Celovite grafične podobe (CGP) Cankarjeve knjižnice Vrhnika, obliko- valec vidnih sporočil Matjaž Čuk (Oblikovalski studio Ardi), v sodelovanju s kiparjem Boja- nom Mavsarjem, leto 2007/08. Živahna barvna shema CGP izhaja iz grba vrhniške občine. 20 Načrt opreme, Objekt Knjižnica Vrhnika (pro- stori nekdanje šivalnice IUV), PZI projekt no- tranje opreme knjižnice, Projektant: Delavnica d. o. o., Tržaška cesta 3a, Vrhnika, Odgovorni projektant načrta: Uroš Jereb, univ. dipl. inž. arh., št. proj. : 002/2013, junij 2013. 21 Sonja Žakelj, univerzitetna diplomirana bibli- otekarka, samostojna bibliotekarka. V CKV je zaposlena od 1. septembra 2006. 22 Že na stari lokaciji smo v zadnjih mesecih de- lovanja poskusno uvedli izposojo knjižničnega gradiva s pomočjo RFID sistema, ki omogoča izposojo in vračilo preko knjigomata. To je po- menilo, da je bilo potrebno vse gradivo ustre- zno označiti v sistemu in ga opremiti s poseb- nimi nalepkami. Vzporedno so se naredile tudi določene izboljšave v načinu označevanja gradiva. S tem smo želeli uporabnikom olajšati iskanje gradiva v novi knjižnici. 23 UDK – Univerzalna decimalna klasifikacija. To je mednarodno enotno normativno orodje za vsebinsko označevanje dokumentov in iskanje informacij. 24 Usmerjevalna grafika. Sistem usmerjevalne- ga označevanja in označevanje knjižničnega gradiva za Cankarjevo knjižnico Vrhnika. Av- tor CGP za CKV mag. Matjaž Čuk. Avtor IDZ projekta usmerjevalne grafike Delavnica d. o. o. (avtorska ekipa Uroš Jereb, u. d. i. a., Maj Juvanec, u. d. i. a., Damijan Gašparič, u. d. i. a. March., Boštjan Peršolja, abs. arh.). Proj. št. 002/2013, december 2013. 25 Odprte hiše Slovenije so del mednarodne mreže Open House Worldwide, ki deluje v 23 mestih po celem svetu in predstavlja največji globalni arhitekturni festival. Dosega že več kot milijon ljudi. Koncept je bil ustanovljen leta 1992 v Lon- donu. www.openhouseworldwide.org Fotografije, kjer ni navedenega avtorja, je posnela Nataša Oblak Japelj.