130
Slovenski glasnik.
delo, slovanske hvaležnosti dostojno. — Prvi del Pypinove knjige preložen je uže na nemški jezik: „G-eschichte der slavischen Literaturen von A. N. Pypin u. V. D. Spasovič nach der zweiten Auflage aus dem Russischen iibertragen von Trautgott Pech, autorisirte Ausgabe, I. Bd. Leipzig, F. A. Brockhaus, 1880, velika 8°, X., 586 str. Cena knjigi je 11 mark ali 6 gld. 60 kr. in dobiva se tudi v Ljubljani pri Bambergu. Ker je prelagatelju pomagal znani lipski profesor Leskien, dober znatelj južnoslovanskih slovstev, iztrebljenih je iz nemškega prevoda več ne malih napak, ki se nahajajo še v ruskem originalu. Vsem omikanim, ki niso zmožni ruskega jezika, ta nemški prevod najtopleje priporočamo; sicer pa mislimo, da brez Pypina bodisi ruskega, bodisi nemškega ne bode možno prebiti nikomur, kdor se ozbiljno peča z literarno zgodovino in komur je sploh kaj ležeče na slovanskih slovstev razvoji.                 Le.
Slovenski glasnik.
Slovensko slovstvo. Jezičnik. A. Jernej Kopitar. B. Matija Čop. C. Dr. France Prešern (sic). Spisal J. Mam. XVIII. leto. V Ljubljani natisnil in založil Rudolf Milic 1880, 8°, 60 stranij. Cena 60 kr. Knjižica je ponatis iz lanskega „ Učiteljskega Tovariša" ter obseza kolikor toliko uže znane in objavljene, a j ako pridno iz mnogih knjig in raznovrstnih novin zbrane doneske k životopisu Kopitarjevemu* Čopovemu in Preširnovemu, kajti životopisi to še niso, ker se pogreša pri njih vsaka organska zveza. In tudi ti jako pregledno sestavljeni životopisni doneski, ki bodo gotovo dobro došli vsem prijateljem slovenske slovstvene zgodovine, bili bi še večje uporabnosti, ako bi se gospod pisatelj v njih ogibal tistega nepotrebnega, posiljenega in — neslanega moralizovanja in tistega nestrpnega zadiranja in zbadanja na desno in na levo, katero nobednega ne boli in samo g. pisatelja smeši. Brez te nemale nedo-statnosti obseza Jezičnik mnogo zanimivih stvarij, a posebnega spomina vredno je to, f da g. Marn trdi (str. 45.), da je nemški sonetni venec „Romeo und Julie", ki je brez pisateljevega imena natisnen v 26. št. „Ilirskega Lista" 1833. leta — P r e š i r n o v. Kaj pa, ko bi bil Ulepičev? Stvar je vredna ozbiljnega preiskovanja in premišljevanja. Tudi ta zasluga gre g. Marnu, da je s pomočjo vodiškega župnika g. Kajdiža dokazal, da je Kopitar porodil se 21. avgusta 1780. leta, a ne 23. avgusta, kakor se je do sedaj sploh mislilo in kakor tudi Kopitar sam trdi. Omenjati nam je še, da format, v kakeršnem izhaja „Učiteljski Tovariš" in po njem „ Jezičnik", ni četverka, kakor misli in šteje tiskamica-založnica, nego velika osmerka in da tedaj knjižica ne obseza osem pol ampak samo štiri. — „Koledarin dnevnik za leto 18 81." zove se koledar, ki gaje v žepnej obliki izdal in založil tiskar J. Krajec v Novem mestu. Ta koledar ima spredaj vse koledarske stvari, za njimi pa dnevnik, to je, vsakemu mesecu je dodano po 16 listkov belega papirja za vsakdanje zapiske.    Koledar trdo vezan stane  80  kr.   v bukvarnicah.   —   Knjižice
Slovenski glasnik.
131
„Tisoč in ena noč", ki jo tudi tiska in zalaga Krajec, prišel je uže 8. snopič na dan.— „Slovenski Pravnik", št. 1. leto I. V Ljubljani 1881, 8°, 32 str. izdaje in ureduje dr. Alfons Mosche, tiska „ Narodna tiskarna". Tako je ime novemu pravoslovnemu listu slovenskemu, ki bode po dve poli obsežen izhajal vsakega meseca 15. dan. Prva številka prinesla je te zanimive in raznovrstne članke: Kaj hočemo? — O naših pravnih reformah. — Pridržanje samostalnega preganjanja kaznjivih dejanj v glavni obravnavi. — Prednost zastavne pravice hišnih posestnikov na pohišje najemnikov za najemščino pred starejšimi zastavnimi pravicami drugih upnikov. — Motenje v mirni posesti. — Sokrivda pri poboji. — Forum contractus in dokaz njegov. — Vknjižba servitut in realnih bremen. — Meja sodnikove oblasti v oficijoznem postopanji. — Ali so slovenske razsodbe sodnijam dovoljene ali ne? — Kolkovanje. — Raznosti. — Vabilo na naročbo. — Namen novemu listu je, kakor sam piše, z razgovori in z razpravami o pravo-znanstvenih razmerah in potrebah slovenski narod na isto bojišče popeljati, kjer se bije mirni boj za pravo in pravico, torej tudi za svobodo in omiko. Tako hoče pravnemu znanstvu koristiti in slovenskemu narodu do iste veljave pripomoči, katero po talentu svojih sinov in po večni pravici v obilni meri zasluži. Poleg tega bode zagovarjal tir-jatev, da se slovenski jezik, kolikor moči, uvede v javno uradovanje. To so gotovo plemeniti nameni in ime gospoda urednika, znanega zagovornika in odličnega jurista nam je porok, da jih bode novi list tudi po možnosti izpolnjeval. ^Slovensk1 Pravnik" zasluži, da bi ga vsi slovenski juristi s pravoslovnimi članki in poročili in vsi slovenski domoljubi, ki imajo s pravosodjem posel in dotiko, z obilim naro-čevanjem izdatno podpirali. Naročnina znaša za vse leto 4, za pol leta 2, za četvrt leta 1 gld. ter se pošilja g. uredniku v Ljubljano, Frančiškanske ulice 8.
„Hrvatshi Vienac", znani leposlovni tednik s podobami, ki izhaja v Zagrebu ter stane za vse leto po pošti 7 gld. najtopleje priporočamo vsem omikanim rojakom našim osobito vsem čitalnicam. V svojej zadnjej številki prinaša jako dobrohotno pisan članek „Književni rad slovenski god. ,1880.", v katerem pohvalno omenja tudi naš list ter dostavlja: ,,Govoreči o Zvonu nemožemo mukom mimoiči po imenu nepoznatoga nam pjesnika, koji se sakriva za slovom X. Nu tkogod bio pravi je rodjeni pesnik, a Slovenci če se njime skorom moči i ponositi, jer u zadnje vrieme njegovi mu plodovi bivaju sve to ljepši i zreliji. Njegoye__pjesme tako ti se srdca dojimlju, kako su iz srdca nikle". O g. Samostalu,'znanem iz Stritarjevega „Zvona" piše: Osobito nas je zanio gospodin Samostal, koji je u samom narodu nabrao mnogo nježna cvieča te ga priredio u liepe male pričiče . . . . Za njimi bi se imali povesti svi mladi spisatelji, kojim se pruža sgoda zala-ziti u narod, ili koji su sami iz njega potekli, jer tira načinom čuva se mnogo poezije, a neizkusni početoicLče mnogo prije uspjeti, sledeč-pučko pripoviedanje, nego da svoju maštlu po kakovih god tudjih, cesto puti i nevaljanih uzorih."
Bad jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti knjiga LIV. izšla je te dni s to vsebino: Životopis kardinala Gjorgja Utiešenoviča, prozvanoga Mar-tinusiusa, od O. Utiečenoviča. 2. O odnošajih medju republikom mletačkom i dubro-vačkom od početka XVI stolječa do njihove propasti (ostatak). 3. Ruski historik Sergij Mihajlovič Soloviev. Nekrolog od dra. Fr. Račkoga. 4. Pravni život u spljet-skoj   občini od dra.   J. J. Hanela.   5. Izvještaj  tajnika  dra. P. Matkoviča o radu
132                                           Slovenski glasnik.
jugoslavenske  akademije  znanosti i  umjetnosti  g. 1880.   6. Izvodi iz zapisnika jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti.    7. Darovane knjige.
Novejše ruske knjige. „Skazki Kota Murlyki". Drugo izdanje z ilustracijami izvrstnih ruskih, umetnikov. Kot Murlvka, to je J. P. "VVagner, profesor prirodoznanstva na St. Peterburškem vseučilišči, ki se pa tudi z leposlovno literaturo peča ia je v teh uže drugič izdanih pripovedkah pokazal izvrsten poetičen talent. Dobiva se to delo v St. Peterburgu v knjigarni „Novago Vremeni"; knjiga po 2 rublja. — Dr. J. Straheev. Sočinenija: Domašnij očag (roman). Zakonnvj brak (roman). Pohodv na dohodv (povest), vse v 1 zv. Spb. 1881 c. 2 r. 50 k. — N. J. Naumov. V tihom omute. Razkazy iz byta sibirskih krestjan. Spb. 1881. c. 2 r. 50 k. — Gončarov. Četvre očerka (Literaturnyj večer. Million terzanij. Zametki o ličnosti Belinskago. Lučse pozdno čem nikogda.) Spb. 1881 c. 2 r. — J. Jurgenson v St. Peterburgu izdava ruske opere za pevanje in glasovir. Dozdaj je na svetlo izdana M. Glinke znana opera: „Zizen za carja" c. 8 r.
Urednikova listnica. G. M. M. v Z. Take kratke novice nam bodo vselej dobro došle. — G. J. T. na T. „Verske bajke na Dolenjskem" so uže stavljene, a morali smo jih ta pot še odložiti. Hvala! — G. J. H. v Lj. „Novejša češka literatura" tudi v tej številki še ni mogla priti na vrsto. — Gospodična M. S. na R. Svoje hvale ne moremo tiskati. — G. dr. J. V. na D. Prihodnjič! — Mnogim pesnikom: Prosimo potrpljenja! Kar je dobrega, pride o priliki v list; kar je slabega, molče —v koš! — Gg. pisatelji znanstvenih člankov ustregli bi nam s kratkimi sestavki, da bi jih ne bilo treba preveč trgati. — Da bodo čestiti čitatelji laže umeli v denašnjem listu natisneno pesen „Slovenskim svatom", povemo jim v nje pojasnilo to: Pred več leti bil je znan Ijubljansk trgovec povabljen v svate v svoj rojstveni kraj Konjice na Štajerskem, a ker ni utegnil sam priti, poslal je svatom spredaj natisnene zdravijce.
Listnica upravništva. G. A. M—čič v Merniku: Vam bodemo pošiljali po dva iztisa. G. J. K—ner v Logatci; Fr. Pr.—k. in J. C—1 v Lembahu; Gr. J—b v Trstu: Vam vsem se je prva številka odposlala; morala se je na potu zgubiti. Dopošljemo Vam jo zopet meseca februvarja. Potrpite prosimo! G. Gothard Pavletič v Gorici: Vaše naročnine nismo prejeli; reklamujte torej. Druga številka se Vam je odposlala; prvo dobite v teku meseca februvarja. — G. M. S—bir, gimnazijalec v Mariboru: Vaša naročnina se je napačno zabelježila; sedaj je v redu vse; prva številka Vam doide meseca februvarja. — G. B. B. v C. Pisma zastonjikov mečemo brez razločka in usmiljenja v koš. Založniki niso Kalistri in tudi slovenski pisatelji niso dolžni samo tlako delati našemu listu. — Vsem gospodom reklamantom: Prvo številko dobite v teku meseca februvarja, kadar se z nova natisne.
»LJUBLJANSKI ZVON" stane vse leto 4 gld., pol leta 2 gld., četvrt leta 1 gld. Naročnina pošilja se upravništvu v „Narodnej tiskarni" v Ljubljani.
Založniki: J. Jurčič in drugovi. — Za uredništvo odgovoren: dr. L Tavčar. Tiska ,,Narodna tiskarna" v Ljubljani.