123
Slovanski popotnik.
*  Na velikonočni pomleljk je gosp. Korneli Stan kovic napravil na D u na ji zanimivo slovansko popevko (koncert) v dvorani dražbe muzikoljubov; 40 pevcov je prepevalo v slovanskem jezika starodavne koralne melodije gerško-slovanske liturgije, kterih je Stankovic blizo 700 nabral in sostavil. Popevka je dopadla in Stankovic veliko hvalo si pridobil za veliki njegov trud.
*   Mnogozasluženi veteran serbako-horvaške književnosti gosp. Ignaci Brlič, tergovec Brodski, je 37. marca t. 1. v Novi Gradiški umeri. Njegova v trojih natisih izdana slovnica je dobro znana po vsem Jugoslavenskem.
*   Vredništvo »Gospodarskih novin" v Zagreba je s tajništvom gospodarskega družtva vred sopet prišlo v drage roke, in sicer v roke slavnoznanega gosp. Lade vika Vukotinovič-a.
*  Spominek našega Stanko Vraza — piše ;,Nevena — je bil o sv. Jurji postavljen na njegov grob. — Nabira doneskov za spominek, ki se ima velikemu geniju jugosia-venskemu Mušickomu v Karlovcu postaviti, v Vojvodini io kneževini serbski dobro napreduje; nabralo se je dosih-mal blizo 500 fl.
9 Gosp. dr. Lade vik Gaj je po mnozih zaprekah in z velicimi stroški iz rokopisov nabrane in vredjene različne pesmi Ignacija Gjorgica v krasnem iztisu na svetlo dal. Gosp. A. Mažuranic jim je predgovor spisal. Cena jim je 1 fl. 40 kr.; dobivajo se edino pri odpravništva ^narodnih novin" v Zagreba.
*  Gosp. D. Petrovič, učitelj prirodoslovja na gim-nazii v Karlovcih vabi na naročilo na svoje delo: wPolje-delstvo, razdieljeno na svoje mjesečne rade", ki ga je prestavil iz nemškega L. B a b o-a. Natiskuje se v N. Sadu; zvezek velja 30 kr. Cela knjiga bo potem veljala 2 fl.
*¦ V Novem Sada ima od J. Novica Otočanina na svetlo priti veliki spis v3 delih pod naslovom wSrbs t voa, ki bo segal od naj starejših časov noter do naj novejše dobe.
*  V Belemgrada izhajoči serbski list „Sumadinkac' je dovoljen v dežele austrijanskega cesarstva.
*   Gosp. Anton Schmitt v Pragi bo izdal warheolo-giško mapo kraljestva češkega"; naročilo na to mapo, kteri bode pridjana knjižica z imeni mest itd., znese t fl. 30 kr.
% Od gosp. Jana Krejči-a, profesorja na češki realki pražki, se tiska češka prestava prof. Zippe-tove naravoslovne knjige za nižjo realno šolo, pod naslovom „Učebne knihy pfirodopisa pro nižši realni školy".
*  V jeziku poljskem izhaja čvetero večin časopisov gospodarskih (kmetijskih) in sicer dva v Krakovem in Lvovu pod naslovom „Tygodnik ro!niczo-przemysIowya in ;)Rozprawi gospodarskie". V Varšavi se izdaja „Rocz-nikgospodarstvakrajowego"; v Lesni (pruskemPoljskem) pa gZiemianin".
*  Naj stareje ruske novice. Ko se je 24. jan. t. m. obhajal stoletni god ustanovitve vseučelišča v Moskvi, je izdala carska javna knjižnica v Petrogradu natanko pre-tiskane perve ruske novice, ki so bile natisnjene leta 1703; izdatelj je bil sam car Peter Veliki.
124
v
*  Po ukazu kneza Danila nosijo vsi Cernogorci vsled emerti čara Nikolaja skozi 40 dni okoli obernjene kape, to je ondi znamnje žalovanja namesto cevne obleke.
*  V „Cattolico di Genova" se berejo med drugim sledeče življenjopiane čerte velikega kneza ruskega Konstantina: Veliki knez Konstantin ni tako razločen po svoji natori od brata svojega Aleksandra (sedanjega čara), kakor to mnogi mislijo. Res je, da ni tako krotkega obraza kot novi car, al vendar ni toliko nemil, kakor ga nekteri opisujejo. On je človek samostojen v svojih mislih; njegove misli so zrele, zato nikdar kaj brez po-mislika ne počenja; nič ni v njegovih sklepih nečloveškega ne naglega. Reči se more, da je izrastel na morji in vedno živel v razmerah pomorskega življenja, zato je postal določen v delu in govorjenji, in v tem se razločuje od vsih svojih druzib bratov. Zna biti, da za tega voljo je od ne-kterih razglašen za neljudnega in nemilega človeka. Težko ga je za kaj pridobiti; tudi se nikomur ne prilizuje, zato ga grajajo mnogi, od mnozih pa je ravno za tega voljo ljubljen in spoštovan. Verh vsega tega je en zlo učen in velik ljubitelj vsacega dobrega in veličanstvenega nauka. Pri vsem tem je Konstantin vendar preveč častiljuben in zlo zlo zaljubljen v 'dostojnstvo svojega rodu in svojega stanu. Turški jezik in turško knjižestvo zna tako kakor ga le naj učenejši mož znati more; ker nosi ime Konstantin, mu je tudi serce rado v K on št a ntinopelji (Carigradu).