DopisL Sv. Ilj V Slov. gor. V Cirknici 80 70litve koa<"laae. Imenitao je pogorel Korl, ki je mislil, da je >se mig.čen. Sloveiici imajo 4 odbornike ia Ba«protaifci ravao toliko. Dozdaj ; je viadal Eorl sam a stojo gardo. Eako pa { je bil priJjnbljen, se je pokazalo pri volitvi. j Še 7eliko Neaice7 je voiilo prots ujeruu. Le 8 ; pomočjo svojih BerenburgarjeT1( ae aejerešil; \ od doma<iiflO7 je dubil saaio ea gias. Ali ui i ai to aramcta? Mož, t.i se drži kaj na se — bi pustil vse ia bi šel. Iz Gradca, Maribora, Špilfelda ia Bog ve odkod vge ao prisii rešitelji. Tako je še zdaj šlo aa pf)Iovico, kako bo dalje, ai pa lahko misli aam. Saj ve.š, Ijubi Eorl, kdor se snča 7eliko okoli tajce7 — ao, j aa^adao ae koača dobro . . . Eaj pa tvoji ^ereubiirgarji" — kaj 80 storili za aaao občiao? Nekateri so priali z 7lakom; iztopijo — zdaj pa niso vedeli kam ae obraiti, ker ae goto^o Cirkaice ae pozaajo!! Ia ti ljadje bo tako zaalnžm za obfMao, da jih imenajes za častBO občaae ? Že ves, zakaj! Pa so goto^o Bapolaili obciflgko blagajaico ?! Ce pa se tega do zdaj Biao storili, spomairjao jib aa to daaes. OMina je uboga; potrebe so pa velike! Toraj sf.zite 7 87oje polne f.epe, 71 alavai dohtarji Šiniderer, Fiejahaker, Venigerhoie, modrijaa HelČl ia drngi! Dajte v občiasko blagajao vaaj — po 100 E. To je za tako sla?ne dohtarje maleflkoat Pokažete pa s tem, da vam ai toliko za čast, kakor za blagor občine. Potena se 7am ae bo moglo predbaci^ati, da ate Bereabiirgarjiu brez zaalužeaja. — Vsa faat 7rlim, neastrašeaim aioveaskim 7olilcem! Le tako aaprej ia kmalu se rešite lačaih iujcev in bote sami goapodarili aa avoji zemlji. Pomagajte ai sami jb tadi Bog 7am bo pomaga!! Sla^a 7am! Sv. Anton v Slov. gor. G. Šijaaec! Drngokrat, kadar hote zopet iaieli aakopičeaih tiatih liberalaih caaj, jib pošljite zopet doli Ba Ogrsko. Nikar ne airite 7 tej fan tistega smradlji^ega liberalizma, katerega se aa Eraajskem sramajejo se tisti, ki so doaedaj bili z liberalci. To 7e vsak p'*ten člo^ek, ki je pri zdra^i pameti, da liberalci Bikdar aiao gledali aa to, kako bi koriatih kračaaakim Slo7eaccm; marveč, kakor bi njiru le škodovali. V Liabljaai je liberalao-aemška zvcza. Ia to je dovolj. TakŠBO liberalao glasilo si apate poaoje^ati in aazadaje dasfe kakšaema mladeBiču iz te fare, kako ste t.i nedavao atorili, ko ste ma dali tega smradljivfga liberaleega glasila cel evežeaj. da bi se aaarkal tega strapa, kakor Vi. Na Ogrskem bolie vedo, kaj ai zaaiuži BSlovenski Narod". Saj še meada 7eate, kako ate se opekli, ko ste poslali aa Ogrsko dve ia pol kile časaiko^. Tam so imeli d'mniki delo ž ajimi. Edor se hote aataačaeje aezaaaiti h to zaaionvostjo, aaj poišče 17 st. BSlo7. Gosp." od 1. 1900. Zato pa 7aak, ki (ut\ 7 g^ojem srca vsaj iskrico ljabeznl do g7. 7ere^ odkloai to proti^erako prijazaoaf. Mislite li, g. Šijaaec, da Vam bo kdo h^aležea kedaj zato? Pri tem «e pač motite ! ProkliBJali Va8 bodo 7si, ki jim sedaj izkazajete to hudtčevo prija?.ao8t a caajami BSlo7. Naroda". Dobrna pri Celju. (Občinske to1 i t 7 e.) Eakor je že BSlo7. Gosp." poroČa!, bodo dae 20. decembra aa Dobrai občinsk« volit- e. Narodai volilni odbor je izdal Ba 8lo7enske volilce oklic, v katerera pojagfljaje 7ažaoat občiaekih volitev za DobrBO ia toplo priporoča domace, sloveaako-aarcdfle ia pošteae kr^čaaske može 7 občiaski odbor. S teai je zadel 7 raeao! Nasprotfliki kar di^jajo, ker so se sloveaskira 7olilcem odprle oči, da gedaj vidijo, kako jib Bemčurii ib ajiho^i blapci bočejo speljati aa led. In res! Letog se je pr^ikrat izdalo od atraai deželflega aradaika Auer-ja gealo, da ge aaj aamesto domačega občinskega odbora voli Bnemški(' odbor 7 gloveasko občia^ Dobrao. Nataako srao pregledali imeaike ia aasli amo med 378 volilci 10 rojeaih Nemce7 iz 7aeh mogočih dežel, a domačega Nemca ni nobeaoga. »Seveda, če račaaimo med Nemce Okroschflige, Foldiae, Pirto^acbege, Maroschege itd., potem bi bilo pa res treba, da je dobraski občiBaki odbor — Bemški. A aa ta aačia je !ahko tndi — japoaski. Dobrna ae pa zabvaljaje za take BNemce", za to se pa tudi p.) aiožaoati braai takega odbora. Aaer je aicer izrekel, da dela Baa 7iaje po^elje". To n7iaje po^elje" je pa za ajega deželni odbor ali pa tadi — dr. Jaboraeg iz Celja. Stvari ae bo aeveda prislo do koaca. Pa se bo 7idelo, kaka je beseda bivaega a^strijgkega častaika. Naj pa že bo npo?elje" od tam ali od dragod, resoica je, da delajo aagprotBiki z 7semi stirimi, da bi 7rgli slo^eaaki domafii odbor. Jaauo je kot beb daa, da jim je aa poti ediao to, ker je aedaaji odbor z eao aem(iursko izjein > alo^easki. E 7e6jemn bi ge pri aasprotnt straaki slo za to, da Aaer poatane naekaju. Ker ma je 7 aolskem g7eta apodletelo, hoče poaknsiti 7 obžiai; aekaj bi pač rad pO8tal. Torej za oaebao častihlepaoat AuerJ670 brasiijo si raaasti ia Berneaati aemčurji jezike ia pete, dajejo cakerčke ia cigare, kapajejo 7iflo ia šaopa, samo da bi vlovili kakega nezavednega in zaspaaega volilca. Lažejo pri tem, da ae kadi. Pa kaj jim to mar 1 Značaja nemčarji ae po/.Bajo, 7rgli so ga od sebe 7 treaotku, ko so zavrgii 87oj materai jezik, ko ao za pi7o ia šaopa prodali 870J aarod ia tndi 87<>je krščaasbo prepričanje. Pogteai Slo76Bei 86 čadijo aad drzaoatjo lačaih aemčarje7, da si apajo nadlesrovati pošteae kračaaske domače može ia jih aago^arjati, da aaj 70I1J0 Ijnrii, katerih aoben človek Be vidi Bikdar 7 cerkvi, pač pa vaak treaotek 7 ostariji. Torej izdajalci narudaogti ia vere aaj bi sedeli od aedaj 7 dr.bra^kem občinskem odbora! Morebiti pa veadar Beindarji delajo račaa brez krčmarja. Slo^eBgki odbor je gogpodaril tako izvrstao, da je prihraail laasko leto 1744 E ia zaižal občiagke doklade. Torej zaradi gogpodarst^a aimajo 7zroka zaletavati se 7 aedaBJi odbor. Sicer je aemčarje že sram, — seveda aa tibem — da so a tako gilo šli 7 boj za g^ojim aemgkem 7ojgko7odjem Auer-jem, zakaj prvi poakag pri imenikib jim je imenitao 8podletel ia Aaer-je^e Bsla7ew je polovica ^fuč11. Če aamreč dobraaki domači posestaiki pozaajo postavo boljae, kakor pa Auer, Hazeapibl ia Gol, je to 7eadar hud tobak za celo aaaprotao atraako. Ia pomagal jim je prav pridao dr. Jaboraeg, pa 7ge je bilo zaatoBj. Naj pa že bo tako ali tako, resaica je, da ho Nenaci ia aeračarji začeli aajbajši boj proti slovenskemu odbora. Ia pri tem boja jim pomaga 768 Bk'siBdl", kar ga je aa Dobrai. Vae barabe 80 7 BJiho^i alažbi proti Slo^eBcem. To si bomo zapomaili! Emala bo priael daa volitve, kraala tndi daa plačila! Vaakega ai bomo trikrat zapomnili, kateri bo pomagal Nemcem ia aemčurjem ia tako izdajal domače sloveaako-krščaaako Jjad8t70. Daa 7olit76 bo odločil 7eliko! Spozaali ae bomo med aeboj, kdo je aaa ali ae aaa. Takrat bo treba glasao ia pred celim svetom po^edati, ah je kdo Z7e8t g^ojema materaeraa jezika, z^eat 87oji 7eri, aii pa je odpadaik ia izdajica 87oje rodae zemlje. Dobro bo, da se eakrat stvar razjaaai ia postavi aataako meja med Slo^eaci ia Bemčarji. Nemce7 pri tem ae štejemo, ker jib je premalo. Pa tudi tiste, kateri bodo bodiai iz budobije ali aezavednosti, svojeglavaoati ali malomaraosti ostali doma, tadi tigte bomo ateli med aasprotae Trate. Dolžaoat 7sakega domačiaa je, da pomaga s evojim glasom do zmage domačema, slo^eaakema ia kračanakemu odbora. Edor pa ostaae doma, ta pomaga aaaprotaikom. Pazili bomo torej tadi na tiste, da 7emo, koliko se 8memo zaaašati aa domače ljadi. Torej, slo76B8ki voliloi, aa noge dae 20. decembra! Pridite 7si do zadajega moža ia 7olite eaoglagno domače elovenske ia poateae kračaaake može. Vai jih pozaaaio, lahko jira torej zaupamo občiao. V alogi je moč! Bodimo torej 8ložai na daa volit^e in nobena aila nas ne bo premagala. Ne verjamite tajcem ia njihovim pmržeacem! Sami sebi bi naredila Dobraa aaJ7ečjo sramoto, ko bi slo76Bski 7olilci pripastili, da zmagajo ljadje. ki ge firamajejo 87oje slo^eBgke matere, 87oje glo^easke domoTiae. Bodimo torej trdai, ae omahajmo, ampak složao ia ediao pojdimo 7 boj za domačo glo^eBsko st7ar. Dobraa je bila in mora ostati glo7easka! Sv. Jedert pri Gotovljah. (Priailjeai aemčarji.) Eer smo prisiljeai dopiaom vasega lista primerao odgo^oriti, B katerimi 7as g. dopisaik aazaaaja, kako gla^ao so aaa pri 7olit7ah pohragtali ia 8 tem kazno7ali, da Bimamo nikakega zaatopaika okoličaai 7 občiaakem odbora, ker amo 7edno ia po^aod Bagprotaiki, bodiai pri sob' ali 7olit7ah, zato podajemo nekako pojasailo, da 7e8te, kaj je pravzapra7 z aašira raz^pitim aem<5argt7om. Dopiaaik po^darja, da gmo aajpreje prišli aa^gkriž pri šoli. Pri tem pa ai pomialil, kaj je bilo tedaj ja7B0 mneaje. Eo 8mo aajpr^o proaili 7 Celja za 87ojo lastao šolo, so Bam aajboljai 8lo7eBaki politiki 87eto7ali, da je škoda, žalako solako okolišče, pod katerega smo apadali, raztrgati, ker bomo potem namesto 7 Žalcu aeatrazredaico, 7 Goto^ljah koraaj dvorazredaico dobili, iz katere bodo težje tako zreli učeaci za 7atop 7 gimaazije ia 7 žMjeaje izbajali, kakor iz žalgkih 7ečrazred- aic. Šolo bi Baj po ajih maeflja ata^ili z Žal- čaai gkapao aa zgorajem koacu trga, kjer je lega kraja takšaa, da bi aaši otroci imeli komaj četrt are dalje, aekateri že celo bližje kot sedaj v Gotovlje. Potem smo si izproaili okrajao ceato. To bi bili pa lahko aa predlog Baazadajako7u kar nara7BO8t 7 Žalec izpeljali, kjer je železniška pogtaja in gredišče 7gega prometa. Gva. pogegtaika, ki gta naj^ečji del te cite za^zemala, ata brezplačao potrebni progtor poaadila. Goto7eljgki naapredBJaki" 80 pa iztubtali, da bi s tem pre^eč okoličaaom, Žalčaaom ia vozaikom koriatili, ker bi nam pol urc pota 8 t«> ceato prikrajaali. Pa se 7eč! Ta ceata podaljšana na Podlog, Graao^lje ia No7i Eloster, od koder 7odi draga cesta aa Zgorajo Sa7insko doliao, bi bila lahko 7elikaaskega pomeaa, ae le za Gotovlje, ampak aploh za 7elik del Sa^iaake doliae. Tako prometBO z^ezaa Žalec ia Goto^lje z maogorazredao solo bi bil podlaga aadaljaema razvoju, recimo meačaaaki soli, kmetijaki ali kaki ntrokovai obrtni aoli. katere aedaj aaj^eč 8 tem odbijejo, eea, 7 Žalca še za ljadske 7e6razredBice ai do^olj otrok. Sedaj je pa takorekoč vae raztrgaao. Meaihi aa Bakovcu so bili fraacoaki izgnaaci, katerib edea ae nemški ai zaal, drugi za silo, rjjim je gamo začasao ple^aiška gogpoda prepuatila staaovanje, da ao ajej 7 grajski kapelici opravljali slnžbo božjo. Vsa aeniakatarija, ki ae aam s tem očita, je aeosuovaaa. Pri 7olit7ah 7 državai zbor so pa Goto7eljčaai, kakor okoličaai, zmesaao volili, agitatorja za Mlakerja pa so imeli 7 Gotovljab. Naročnika aa BŠtajercaa imamo 7 Gotovljah, žal, dva, pa zuaaj, ia aobeden ai imel 8 tera aič opraviti. Volili 8mo torej pra7 po dopisnikovem nasvetu. III. razred, katerega so aavadao poprej nam prepaačali, amo samo radi tega izgabili, ker nismo Gotoveijčane vprašali, katere aaiemo voliti. V II. razreda amo volili gosp. župaika 7 Goto^ljah, 7 zah^alo, ker je pomagal vsakovrstna alovenska društva ia naprave B8taao7iti, potem še eaega odboraika 7 Goto^ljah, d^a pa iz7ea aašega okolišča. Za I. razred se pa se menili nismo, ker smo bili mueaja, kakor aam pristoja III., tako Goto7eljčaaom I. razred. Iz Gotovelj aam pa aihče ni pomagal voliti, daaira^Bo smo mi 70HH d7a odboniika 7 Goto^lje. Pra7 smo pa storili, da gmo se malo pobrigali za 7olite7, aicer bi mi morali rea že po brlogih akriti tičati, ker nam je prejaaji občiaaki odbor ceate tako zaaemaril, da je bilo groza. Če 8e bo aedaj 7 tem oziru kaj atorilo 7 prid okoličanom in če aas ae boate sami priailili za oeničnrje itd., če boate pri 7olit7ah posteao postopali ia satai ne 7 87et apra^ljali Bereaaičaih 7esti, pa imate takoj nazaj aekdaaje alavne Gotovlje z župaaom 7red.| Pripomba uredaišt^a. Zaradi že priobčenih dopi8O7 0 goto^eljskih občiaakih 7olit7ah gmo dobili celo 7rgto dopiao7, ki pojagBJBJejo ia popra^ljajo aaša prejsaja porodila. Izmed 7geh obja^ljamo ta dopig, ker je podpisaa od zelo aiBOgih pogeataiko? 7olilce7. V 7geh popra^kih ugo^arjajo ti možje, da bi bili aemgkatarji. Mi jim verjamemo ia smo tega 7eseli. Je pač aa8tal kraje^ai raznor, 7gled česar pa aeveda aikakor ae gre, da bi 86 možje, ki Bočejo trobiti 7 iati rog kot dragi, razglasali kar aemakatarjem in BŠtajerčijaacem". Žaljeaim možem dajemo 8 tem zadoačeaje.