Natisov 14.000. Štajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev.
UredniSIvo in upraviteljstvo v Ptuju v gledališkem poslopju.
Štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran /. dne naslednje nedelje.
Dopisi dobrodošli.
Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo do-lične Številke vposlati.
Posamezna Številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K 1.20. Za inserate uredništvo in upravništvo ni odgovorno.
Cena oznanil je za: 1 stran K :t2.—, «/, strani K 16.—. «/« strani K 8.—, «/h strani K 4. . Vi« strani K 2.—, «/« strani K. Pri večkratnem oznanilu je cena po sebno znir-ma.
III. letnik.
Pesek v oči.
(Nekaj z državnega zbora.)
Pred kratkim se je vrgla nekemu klerikalnemu poslancu (po imenu Hagenhofer), kateri zastopa v našem državnem zboru — krnele, od drugega kmečkega poslanca ta le beseda v obraz: „Ti, ki imaš kmete za norce!" Toraj klerikalnemu kmečkemu poslancu? — In tak poslanec ni ta klerikalec sam, ne, vsi so taki!
Ljubi kmet, da je ta beseda opravičena, naj ti bode to v kratkem razjasnjeno! S tem bodemo tudi sprevideli, zakaj se v državnem zboru ali v našem parlamentu za kmeta nič storiti ne more.
Ako se kje pozove kako zborovanje volilcev, v katerem govore tudi klerikalni kandidati ali poslanci, glej jih no! vsaki govornik prijemlje vlado, vsaki je prijatelj kmeta, a kaže se kot nasprotnika zastopnikov države, to je ministrov ! Ko pa je tak kandidat ali poslanec izvoljen in pride na Dunaj, toraj v državni zbor, oh! kako se hitro spreobrne! Tukaj, toraj na Dunaju, potegnejo klerikalci z — ministri, z vlado, dobro vedoč, da jim bode vlada to posto-
Nekaj listov iz zgodovine kmetskega stanu.
(Spisal M. Kmetskakri.)
Dalje.
Pa naši očetje niso preveč občutili svojih velikih težav, ker so bili od rojstva navajeni na sužnost, tlako, nemir, kugo in lakoto. Na svojo lastno srečo so bili tudi zelo neomikani, in zato niso mogli spoznati svojega žalostnega stanja. Pred več sto leti bi bil namreč moral prižgati pri belem dnevu svetilnico, ako bi bil hotel najti kmeta, ki bi bil znal za silo brati in pisati. Šol za kmete — razven v nekaterih zelo naprednih deželah — niso poznali, še celo prepovedane so bile po nekod. Tudi krščanskega nauka niso veliko znali, ter so si verske resnice nadomestili z vero na copernice, škrate in izmišljene čudeže. Zato ni bilo njihovo življenje posebno vzorno, kar najbolj razvidimo iz postave z dne 22. septembra 1567, v kateri se s kaznimi prepoveduje nečistost, ki je bila med priprostim ljudstvom zelo razširjena. Nje-
, panje na drugi strani gotovo povrnila! To le dokaz: Dne 16. in 17. junuarja 1902 leta je povzročil velikanski vihar grozno škodo na Koroškem, ker je uničil mnogo lepih gozdov. Poslanec Tschare, zastopnik kmetov, je toraj predlagal, naj vlada ali država tem občinam za to veliko škodo izroči malo podporo, ; namreč samo 200tisoč kron. Ali ni samoumevno, da j se je pričakovalo, da bodejo vsi kmečki poslanci, za j to na sebi še premalo podporo kmetov glasovali ? Da! j glasovali so, samo klerikalni kmečki zastopniki so imeli ! ta pogum, da so glasovali — proti! Oni so imeli j ta pogum, da so glasovali proti ! Oni so imeli ta pogum, da so potegnili s poljedelskim ministrom, in i eden klerikalec se je celo izrazil proti njemu, da stoje j vsi klerikalci objektivno, rečimo vdano, proti njemu, ; in to kot zastopniki — kmetov ! To pa se je pridrznil j reči proti ministru, kateri bi moral biti največji za-| stopnik kmeta, njegov največji zagovornik, kateri pa j kmetu vedno nasprotuje. Da, da, ljubi kmet, istina j je! Tudi naši slovenski klerikalni gospodje poslanci so bili — proti tej podpori kmeta, proti tej pomoči, čeprav je zadela ta nesreča tudi dovolj Slovencev. Ko se je namreč stavil predlog radi gori omenjene pod-
gove nevednosti in njegovega nelepega življenja mu nesmemo zameriti, ker si samo ni bilo tega krivo. Šol je popolnoma nedostajalo, zaradi prevelikih far so imeli premnogi kmetje zelo daleč k službi božji in primanjkovalo je tudi posvetnih duhovnikov. A da niso bili vsi duhovni pravi božji služabniki, izvemo iz več pritožb in ukazov. Zastopniki vseh avstrijskih dežel so izročili 16. marca 1518 cesarju ostro tožbo, v katerej se duhovnikom očita grabežljivost, nevednost in razuzdanost. In leta 1528 je izdal cesar Ferdinand I. ukaz vsem škofom, naj odpravijo velike nerednosti in nepravilnosti pri nižnjih mašnikih. Toda že 1. 1602. se je podala nova pritožba vladi. V njej se nahajajo tudi besede: „Nekateri župniki stiskajo uboge podložnike tako svojevoljno, da jim mora kmet plačati za pogreb, krst, poroko in druga cerkvena opravila namesto, kakor je bilo pred leti v navadi, nekaj krajcarjev, mnogokrat še več, kot znašajo vsi davki za nekaj let. Podložnike gospodov zahtevajo za sebe, ter se tudi predrznejo kaznovati jih z zaporom in z denarnimi kaznimi".
pore! glej jih no! naše slovenske klerikalce, oni so jo raji popihali iz dvornice ali parlamenta, samo da jim ni bilo treba glasovati proti svojemu prepričanju, namreč za kmeta! Ljubi kmet, to je pesek v oči! Kaj ne? Zunaj pri volitvah zatrjujejo, da ti bodejo pomagali, ko pa je treba glasovati za tebe, potegnejo iz zbornice, samo da se ne zamerijo vladi!
Zato pa se ministri tudi samo smejejo, ako slišijo, da gromi klerikalni poslanec pri kakem volilnem zborovanju med svojimi volilci proti vladi, proti ministrom, dobro vedoč, da bode ta vrli možak, ko bode prišel na Dunaj, potegnil ali ž njimi, ali pa bode, ako že to ne, — tiho in mirno odišel iz zbornice, češ, zdaj pa le pojdimo, da se državi ne zamerimo, ker bodemo danes ali jutri potrebovali sami za se gotovo njeno pomoč ali podporo.
Kaj nam mar za kmeta? Nič! Tako toraj glasujejo gospodje, ako je česar potrebno za kmeta. Ako pa se le količkaj dotika kak predlog njihovih zadev, joj, kak hrup in kak krič zaženejo! Zakaj pa tedaj ne potegnejo tiho in mirno iz dvorane? Kako so vpili pred kratkim radi celjske gimnazije, ali naj bode nemška ali slovenska! Kako korist pa ima kmet od tega, ako je ta zavod nemški ali slovenski? Koliko kmetov je vendar v takih denarnih razmerah, posebno dandanes, katere mu bi dopuščale, da bi dal svoje sine študirat? A vzgo-jujejo se v tem zavodu med drugimi tudi bodoče klerikalne moči, in to seve gospodom ni vse enako, ako pridejo iz teh zavodov mladeniči, navdušeni za občni, toraj tudi nacijonalni mir, ali pa ako pridejo iz žnjega še mlečnozobni nacijonalni postopači, dobro pripravljeni za poznejše hujskanje med ubugim ljudstvom. Po njihovem mnenju seve niso „peli angeljev glasovi, da enga očeta smo sinovi", njim je samo za zagriženost posejano med mladino, dobro vedoč, da bode ta zagriženost v vsakem mladem srcu najboljše kali pognala za bodočo klerikalno agitacijo!
Čudno, v istih časih klerikalci niso neprestano vpili, da vera peša, zdaj pa slišimo dan za dnevom ta krik, čeravno smo mi stokrat bolje pod učeni v verskih resnicah, in vsaj petkrat bolj krščansko živimo Unego naši predniki. Še bolj čudno pa je, da so bili v starih časih ljudje brezverni, dasi jih niso mogle pokvariti „brezverske" šole in ne „brezverski" časniki, in četudi je imela duhovščina skoraj vso oblast
v svojih rokah. — Zdaj vidiš, kmet, koliko je vreden krik in vik: „Vera je v strašanski nevarnosti!"
VIII.
Mnogo bralcev ne bode moglo izprevideti, kako je bilo mogoče, da je trajala podložnost kmetov veliko črez 1000 let. Vprašali se bodejo, zakaj so naši predniki voljno prenašali težek jarem, in zakaj jih niso vladarji branili.
Prej so bile take razmere mogoče, ker so imeli vso moč le plemenitaši in duhovniki, toraj kmetovi gospodje. Vladarji niso imeli tolike oblasti, kakor v današnjih dneh, ter so morali zadovoljni biti, ako
Klerikalci dobro znajo da država ne dovoli rada« podpor za kako škodo, povzročeno od kake nesreče!« Zato pa s tem, da glasujejo proti takim podporam,« napravijo državi veselje, kmetu seve žalost! Ako bode« toraj kateri od Vas slišal, da obljubuje kak klerikalni ■ poslanec svojim volilcem pomoč, naj mu pove vsaki« „Spomni se ! kaj se je godilo v državnem zboru, proč« s teboj, bodi si Slovenec ali Nemec, ti si klerikalec,« ti nam trosiš samo pesek v oči, v oči, katere že nas« itak dovolj skelijo, ker te vidimo med nami!
Našim kmetom.
Kmečki dom! Kolike vrednosti si vendar ti I beseda. Koliko žuljev, koliko vročih kapljic na čelo p vendar pomeniš, a zopet pa, koliko tihe, mirne sreče« krije tvoja slamnata streha. Kmet! ti si dika vseh! stanov, brez tebe ne morejo živeti in obstati drugi n stanovi. Kmečki gospodar, ti si nekaki knez na tvo-l jem posestvu, ni se ti treba sramovat i sveta, ni se til treba vklanjati nikomur druzemu, kakor Bogu in ce* sarju! Bodi poštenjak-korenjak, ker ti si najmogoč-st nejši steber cesarstva, tvoj stan najvažnejši stan lepe« naše domovine. Svest si te tvoje važnosti, moraš pa tudil tako živeti, da bodeš lahko ponosen sam na sebe. I
Kmečki gospodar! Zares mnogo skrbi imaš zal telesni obstanek tvojih ljudi, imaš pa tudi na vesti! njihovo duševno življenje. Ako mi kdo reče, hlape« tega in tega gospodarja je bil po noči tam in tam! bit, kmalu si mislim, glej, to je gospodar sam kriv« Ljubi kmetje! pustite Vašim hlapcem veselje, ker sel ravno tako radi razveseljujejo, kakor vsak drugi, al skrbite pa prvič da bodejo živeli pošteno! Ako je! gospodar celo nedeljo v krčmi, potegnil bode gotovo! vsaj zvečer, hlapec tudi za njim. Ne smete me knvol razumeti, tudi veseliti se mora človek! Naj ima lila! pec tu in tam prosto popoldan v nedeljo, a ta ne«
______m............ ......——~ i
jih je gospoda hotela za časa vojske podpirati, ali vsaj pri miru pustiti. Nekateri cesarji so si sicer veliko prizadevali, da se je počasi olajšal položaj pod-ložnikov, a oprostiti jih ni bilo mogoče. Vsakega vla darja, ki bi bil hotel kaj tacega ukreniti, bi bik mogočna gospoda takoj pregnala. Trgi in mesta so bili v starih časih še premajhni in preslabi, da bi bili mogli vladarji v njih najti dosti pomoči. Zatol se je stanje podložnikov le počasi zboljšavalo. I
Bolj ko so se večala mesta, tem manj se je bilo« vladarjem treba bati oblastne gospode in tem lažje« so pomagali kmetom. Ako bi bil živel cesar Jožef 11.1 le 200 let poprej, ne bi bil mogel preskrbeti vsemi podložnikom zmerjene tlake, in ne bil bi mogel osvol boditi sužnih kmetov, ker je bila gospoda še premo-I gočna, mesta pa še preslaba, da bi se pri more! bitnem uporu mogel nasloniti na nje. Desetino inl tlako je bilo sploh mogoče odpraviti še le 1. 1848.1 ko so spuntani meščani in v nekaterih krajih tudil kmetje pokazali svojo moč, in svojo ljubezen do pro-1 stosti.
n
Ia se mu naj odvzame, ako bode prišel pijan domov, e! pspodar, ti si odgovoren za duševni blagor tvojih
adij posebno mladih neiskušenih fantov, [le I Gospodinja podpira pri hiši tri vogle, včasih vse ni in! Draga gospodinja! Kolikega pomena je pač tvoj u: 5gled za kmečki dom! Poštena gospodinja ima po-oč ene, pridne dekle, ne pa lahkomišelne ničvredne in mikerae potepačc. Če bi bile še tako pridne pri as slu, če bi se še tako pobožno držale, zapodi njih,
i o pošteno ne živijo! — I -Tiočeta do praga, sin te bode čez prag!" V mlada ca se seje seme, kakor v rahlo zemljo! Gospodar i gospodinja, katera ravnata slabo s svojimi stariši, ti ŽKleta to surovost dobila stotero poplačano od svojih »ln trokov nazaj! Kaj ne, vsakdanji v zgledi kažejo žalile 0g to dovolj?
eh f Pred kratkim je kupoval neki mladi kmet ,gi ri nekem trgovcu sol. „Dvajsti kil hočem imeti", io- iče mladi gospodar. „Vzemite 21 kil", mu odgovo-; ti trgovec, „ker tehta ta gruda ravno toliko." „O Bog ce- a daja, reče mladi gospodar, „ta gruda je za izvleček k st;irih: in pisano imam samo 20 kil. zato pa no-¡pe ini vzeti več, kakor toliko, kakor sem se zavezal." idi I Sramota za tebe, ako ti ne upaš za tvoje „te are" žrtvovati ene kile soli. ki so ti vendar pripra-za li ¡'J zapustili vse!
¡sti M Čudno, pač čudno je, da včasih žalibog ni moteč peterim otrokom par let prirediti starih onemoglih arn »rižev, a vendar sta priredila ravno ta dva svoj čas iv! fe, kakor dvajsti let vsih pet otrokov, se	(Dalje prihodnjič.)
a J	~~
je	I Razne stvari.
'VO,	M I
ivo	J Iz Haloz. Predragi „Stajerc"! Od vsake strani ti
ila-	fcljajo dopise, in jih tudi rad sprejmeš v tvoj vrli
ne-	Tudi jaz sem se enkrat vzdignil in te prosim
ali	J Naši očetje nikakor niso mirno prenašali žulečega
¡cer	i bremena. Zbirali so se na shodih in sklepali
od-	ošnje na cesarja, naj jim olajša njihove težave.
yla_	5r pa njihove prošnje niso veliko ali navadno nič
bila	magale, dali so se od vročekrvnežev pregovoriti na
so	vavi npor. Pa surova sila ni še nikoli nič koristnega
L bi	>rila, tako tudi kmetski puntarji niso nič dobrega
;ato	Segli, marveč ravno nasprotno: na tisoče kmetov [obležalo na bojiščih, in zavoljo upora so morali
bilo	plačevati davek, kazen imenovan,
ažje	J Najimenitnejši kmetski upor vam hočem pozneje
[ II.	pisati. Zato bodem tukaj navedel le leta, kedaj so
sem	[vršili v srednjeavstrijskih deželah upori podložni-
svo-	v- da bodete vedeli resnico, če morebiti prikrevsa
mo-	i^pos" in reče, da so naši očetje imeli pod kleri-
ore_	Ino vlado rajsko življenje. — Grajske in farovške
} jn	inosti so se podložniki hoteli z orožjem v roki
48	testi v letih: 1411, 1475, 1478, 1487, 1490, 1495,
tudi	1^15, 1525, 1572, 1683, 1739, 1740 in 1848.
pro-	j Prečni časi, kaj ne ?
1 Pravica in resnica, ti hčerki božji, daste se sicer nekaj časa potlačiti, toda pokončati se ne pustite
prostora za moj dopis. Prebiral sem že večkrat, kako da se naši „vrli" poslanci trudijo za pomoč ubogemu kmetu. Ali žalibog, mi Iialožani, kateri smo pač največji siromaki, še nič ne občutimo polajšanje povzročenega od njihovega truda. Mislim, da je pač ta ves trud samo v besedah in v predalih „Slovenskega Gospodarja", v zbornici pa — ne! Čeprav se je za nas dovolila pred par leti denarna podpora, obstoječa iz nekaterih goldinarčkov, se je ta podpora vendar tako razdelila, da se je zopet pomagalo ravno tistim, katerim podpore ni bilo treba. S to podporo, Vi naši poslanci niste Bog ve kaj dobrega storili! Bila pa je razdelitev te podpore taka le : — Okrajni zastop je poslal orožnike od hiše do hiše, in ti so tirjali davčno ali posojilno knjižico od vsakega, da bi se prepričali, koliko da ima davka in vknjiženega dolga. Ko je orožnik to izvedel, pa je odišel. Ko je bil čas delitve, je bil vsak poklican v Ptuj, in tam so se delile odmerjene denarne svote. To je vse dobro! Delili pa niste vi gospodje poslanci, delili niste tudi Vi dragi gospodje v Ptuju, delili niste tudi Vi vsi, kateri ste se zares prepričali o naši potrebi, temveč delili so drugi. Pri popisovanju je na primer stopil orožnik v hišo, katera je bila nova, ali vsaj čedno osnažena. In hitro jc rekel, „O Vam pa se dobro godi, ker imate tak snažen hram. Vas ne stane težko!" Gorice pa, edini naši pridelki, ga niso brigale nič! Zapisalo seje toraj v listino podpore „ni vreden." Sev4 občinski predstojniki pa so tudi taki, da so kar naravnost potrdili vse, češ, ako le jaz kaj dobim, in se kmalu teh nepotrebnih potov znebim. Tako se je zgodilo, da je dobilo podporo, mnogo takih, kateri so še prejšno leto nabirali do 20 polovnjakov, in celo taki, ki niti goric nimajo v občini. Tisti pa, kateri že več kakor tri leta ni videl grozda v svoji gorici, in si je ne more sam nasaditi, ker je ubog, ni dobil vinarja ne. Kateri je toraj bolj potreben podpore, ta, ki si je z lastno
nikdar in od nikogar. Zato klerikalci tudi niso mogli zatreti Jezusovega nauka o ljubezni do bližnjega, zato tudi niso mogli tebe, dragi kmet, obdržati v večni sužnosti. Tvoje osvobojevanje se je vršilo sicer zelo počasi, pa postal si vendarle prost. Papež Ha-drijan IV. je prepovedal samovoljno ločitev zakona pri podložnikih. Prodajanje kmetov je postajalo zmi-raj redkeje. Sčasoma so si sužni kmetje pridobili splošno dovoljenje, kupiti si pravico, da smejo oni in njihovi potomci ostati na posestvu. Dovolilo se je podložnikom, da smejo prodajati svoje pridelke po lastni volji. Leta 1748. je ustanovila cesarica Marija Terezija okrožne urade, ki so imeli v prvej vrsti nalog), braniti podložnike pred zatiranjem gospode. Leta 1753. je zapovedala urediti razmerje med kmeti in gospodi zastran desetine in tlake. Leta 1778. je vsled upi i vanja svojega sina Jožefa ukazala povsod upeljati zmerjeno roboto. Nesmrtni cesar Jožef, II. je hitro po nastopu vlade prepovedal kmetsko sužnost. In leta 1848. se je vsled splošnega upora, katerega so zanetili liberalni meščani morala odpraviti tudi desetina in tlaka.
roko postavil in osnažil svoj hram, in je brez trte v svojem vinogradu, ali ta, ki je slučajno zanemaril svoje poslopje, in še je vendar v svoji gorici celo do 20 polovnjakov nabral?— Pa še več! Toraj podpore nisem dobil, gorica mi ne nese ničesar, druge zemlje nimam več, kakor par ogonov koruze in krompirja, leto mine, kaj bode po zimi? Bojim se tistega največjega sovražnika celega sveta, kateremu se vklanja vso človeštvo — glada, nele toliko za svojo osebo, pač pa za moje otroke in mojo ženo! Grem toraj k kakemu večjemu kmetu in ga poprosim, ako bi smel pri njem mlatiti, da bi si s tem prislužil vsaj nekaj žita. Ta mi privoli in reče, da mi bode naznanil, ko bode žito suho. Kadar pa pride čas za mlatiti, pa mi prinese občinski predstojnik list. Ravno zdaj moram k vojaškim vajam! Vse moram pustiti in iti. Ako hočem, da ne bodem zamudil ravno napisane ure, moram se peljati, zato si moram sposoditi denar. Kako pa ga bodem povrnil? Kadar odslužim svoje dneve se vrnem ves potrt, slab, bolan domov. Mlat sem zgubil, čas zamudil, denar potrosil, drugega dela ni, kaj početi? Ko si malo odpočinem seže žena za polico in mi da zopet drugo pozdravljenje, „opominski list". Dačo bi morali plačati, pa kje naj vzamem? Bog pomagaj! Vse groše sva bila z ženoj skupaj zde-vala, da sva si bila kupila v zmladletju prase, katero naj bi nam dalo za prihodnje leto začimbo, in glej zdaj je moram prodati, in sicer v sili prodati, to se pravi za polovico vrednosti. Ker imam dolg, dobim kmalu potem pozdravljenje od posojilnice. „Plačaj obresti"! Kaj ali naj sam sebe, ali otroke ali ženo prodam? Poberem toraj vse kokoši in vse, kaj še ima kake vrednosti in prodam. Za letos je šlo, kaj pa bodem v bodoče? Obup se loti moje duše, in nestrpno zrem v tužno bodočnost, ker vidim, da bodem moral zapustiti dom mojih očetov, kraj kjer mi je zibeljka tekla, in vse to brez lastne svoje krivde. „Slovenski Gospodar!" tukaj bi pomagal, tukaj bi pomagali Vi poslanci z Vaši-
Seveda si se moral od robote in desetine odkupiti. — Vprašuj klerikalce, zakaj niso tedaj, ko se je sklepala postava o zemljiški odvezi, bili iz ljubezni do kmeta proti vsakemu plačilu, in zakaj niso pri ti priložnosti rekli onim gospodom, ki so zahtevali odškodnino: „Preljubi plemeniti in neplemeniti bratje
v Gospodu! Kmetje nem, in je našim prednikom celih dvanajst sto let zastonj opravljal vsa dela in dajal ali polovico, tretjino, četrtino in na zadnje desetino s krvavimi žulji pridelanih sadov, zato ne zahtevajmo zdaj nič več od njega, ter mu iz globočine srca za-kličimo: Bog, ti poplačaj velike dobrote, vse tvoje dosedanje trpljenje naj se spremeni v božji blagoslov, katerega bodite deležni ti in tvoji otroci na vekov veke!" — Ker so imeli klerikalci veliko večino med gospodo, mogli bi bili doseči, da bi kmetom ne bilo treba odkupnine plačati, pa kadar se gre za denar, zmanjka tudi najhujšemu klerikalcu krščanske ljubezni.
Razun desetine in tlake razbili so liberalci ali naprednjaki tudi takozvano cehovstvo (Zunftwesen).
mi zlatimi obljubami! Pa kaj je tebi in tvojemu sinJ ki ima tako visoko leteče ime — „Naš I)omK, M za naš dom? Vidva imata same veselice na mM vsiljujeta nam bralna društva, poročota samo o . kakeršna so, kako se dobro imajo, kako lušuo je v teatru. Pridite enkrat vi dospodje v naš revni-ložki kraj, tedaj bodete videli, kako nam je treba| atrov! Teater imamo sami, igralci smo sami, a
e<
naša je žaloigra, polna žalostnih prizorov, polna tn
lc
nastopov, in vrhunec njenega dajanja jc naš — p — V vajinih predalih se meče blato po ptiijfl gospodih. Jaz pa vama povem, da so ravno ti I rešitelji! Kdo nam da zaslužek, kdo nam da dfl Morda vajini „rodoljubi", toli od vaji zagovarl dohtarji? Zatoraj vama rečem, ne črtita ne ogov ptujskih gospodov, naj si bode Slovenec ali ali če je tudi po vanjinem mnenju celo če je le poštenjak. — Hudo se mi je godilo prifl jakih, ker nisem znal niti trohice nemščine, in rafl nemščino zatirata vidva najbolj iz naših šol! KakoB povej ta mi vendar, vidva zapeljivca spodnještajerl trpinov, kako pa, da udrihata vidva toliko po M jercu"? Ta časnik že ima prav! Še enkrat nisem■ v njem o veselicah in godbah, ne enkrat o kake da so bile te ali one igre. Njemu ker nas trpine spoštuje, ker ve, s kakim poču bere človek o vsem tem, ako — strada. Pa ker v_
• •	•	'm
vajine pristaše spolno pravico v časih do dobrega okrH to vama ni po volji. Vidva bi nas rada zazibala šel v spanje, kazoč nam veselje tega sveta, češ, takoB občutiš težkoče življenja, le beri, beri o veselju, I celi dan v bralnem društvu, idi gledat „gospodo® teatra", ker bodeš s tem okrepil tvoje duševno | ljenje, kaj maraš, če stradaš, da se ti le živ giblje duh. Nisem nazadnjak, in dobro je, ako se vek o čem poduči, a vendar pa mislim, pom nam prej, rešite nas pogina, potem pa bodemo z vami vred, in naše življenje bode boljše, čist™
o te| ni zaH počuti
n-
Poprej so bili razni obrtniki združeni v družbe, ■ tere so imenovali cehe. Te so imele zelo veliko H n. pr. brez njihovega dovoljenja ni smel nihče pr mojster. In ker so se stari mojstri zmiraj b novih, morali so navadno vsi ubogi obrtniki celo življenje le pomagači. Največ škode so tega imeli v zadnjem času kmetski otroci, kate postali rokodelci, ker jim stariši niso mogli prefl beti posestev.	H
Klerikalci pravijo zdaj, da je liberalizem si škodoval obrtnikom. Res je imelo nekaj mojsH malo manj dela, toda na tisoče in tisoče pridni^ izučenih pomočnikov si je lahko ustanovilo lafl gospodarstvo. In po kateri pravici bi se smelo fl maku, ki se je moral dela po več let učiti, braH da bi postal samostalen? Število mojstrov se jeH pomnožilo, ali vsak priden in pošten delavec 1M dobro izhaja, kdor pa ne dela naj tudi ne jč. H
Kmet in obrtnik, premišljujta malo, kdo je dobrotnik, in kdo sovražnik!
Dalje prihodnjič.)
ril; ) C
ik
!k«
,]#akor sedaj, ko vladata v njem strah pred temnimi "fcodofimi časi in obup radi težkih skušenj, poslanih nam ^jtod narave! Odstranijo naj nam duhovniki ta obup jJitcm, da nam pomagajo v težkem boju proti naravi, t^da nam zboljšajo gmotni položaj, potem bodejo zopet •^srečni naši lepi kraji, in vsi bodemo hodili radi v ¿¡bralna društva, vdeležili se bodemo veselic, in igrali „.¡Jcelo stari in mladi, ako že je to zares potreba, tudi *kjv - teatru.	Haložan.
J Političen shod pri Sv. Marjeti. „Hofrat in pa ;jJdohtara Ploj in pa „d oh ta r" Jurtela in pa jaIžupnik Šuta in pa, kmečki shod, te besede •j že povejo vse! Dohtar, in spet dohtar in zopet žup-n( nik — ubogi kmet! Ploj nam je povedal česar na Dunaju ni dosegel, in da je naša politična bodočnost prav temna, da se zbirajo zopet na političnem obnebju preteči oblaki. Oh! to sami prav dobro vemo! Jurtela pa nas je učil prodajati vino, naj bi za naše pridelke .¡'.. spravili znamko (marko), saj ima celo vsaki konjski y žrebelj znamko, vino pa ne. Pa je pač tudi po našem kJmnenjumed vinom in— žrebljom mala razlika! „Le J združite se kmetje v zadrugah, osnujte bralna dru-Jštva-, je klical ta „velezasluženi" deželni poslanec, a Jpriprosti kmet pa mu je odgovoril: „Plačevali pa I j j bodemo mi kmetje!" Zopet trdi g. Jurtela, dani ^umestno, da se podučuje nemški jezik po naših šolah, bcrer.8e otr°k itak ne morc »mučiti zadosti, da bi govoril, tako, kakor se on sam tudi ni v 8. latinskih ^jMah naučil govoriti latinskega jezika. Da se ni la-e itin.šrne naučil, to mu že verjamemo, pa latinščina Je „mrtvi" jezik, katerega nihče več ne govori. Čisto l1D|<lrngače pa se obnese stvar pri „živem", modernem Jeziku. Ako dobim v tem količkaj pojmov iz učne .^"jige, in še potem občujem z ljudmi, kateri tak '¿jezik govorijo, bodem se ga gotovo vsaj toliko naučil, j. .kolikor mi gaje potreba pri vojakih, aH v kaki slnžbi. —Začotek je povsod težek, in kdor je ravno tega pre-dosegel je že več kakor polovico. Gospod doh-svetuje tistim, kateri hočejo svojim otrokom ;;; ..Vtcpsti v glavo blaženo Nemščino", naj jih dajo med Nemce, češ tam se je bodo do dobra naučili. Kmet
— 5 —
kaladal; mf*
mm mm mmmm ypa mu odgovori prav pametno: „Ja, tak je, le daj sjJga med Nemcc, če imaš denar, v domači šoli se bode .vendar tudi zadosti naučil, kakor to nčenje tudi postava ^zahteva v naših šolah na deželi, in to ne bodo ničesar v.djalo. Je pač grenka, gospod dohtar, da kmetje spre-, vidijo, daje to, kar Vi kot kmečki poslanec trdite, ravno :r(nasprotno kmečkim težnjam! Konečno še je gospod župnik Buta povedal, da si je sam pred kratkim ,. začel gospodariti in, da vidi, kako gre vse dobro. Pač .jllahko gospod župnik! Dajte našemu kmetu vsaki Jmcsec toliko plače, kakor je Vi imate, no, pa bodete Jvideli, ako ne bode še boljše gospodaril kakor Vi! ^Obsodil pa je celo zborovanje neki kmet od zborovanja domov gredoč, tako le: „To je vse vkup za .Jpesji . . . ., en je po veda, da se nam hudo godi, 'driigi nas trgovati viči, fajmešter pa orati, no to bo že dobra letina!"
Črešnjevski župnik, bi rad ljudi „farbal" in ker, kakor vidimo tudi on „Štajerca" prisrčno rad bere,
I pa se ne boji, da bi bil „ferdaman," in da ne bode dobil pri spovedi odveze, nam je poslal na našo notico pod ravno tem naslovom sledeči popravek: „Ni res, da sem jaz na prižnici dne 21. sušca kričal v največji jezi; ni res, da sem maščevalno gibal dve črni globoki očesi, usta imel odprta; ni res, da nisem imel krščanskega nauka niti trohice, pač pa nesramne napade, šuntarije in puntarije na farno ljudstvo in vedno zmerjanje; ni res, da sem v jezi trdil, da sem največji gospod, da se mi mora vsak človek, bodisi učitelj, uradnik, časnik uklanjati, da celo cesar in kralj upogniti; ni res, da sem trdil, da sem ljubljenec milostljivega škofa, da so mi škof hoteli dati boljšo faro n. pr. Konjice, pa da naj le po trpim, kajti zdaj, da jaz najbolj sodim za faro Črešnjevec; ni res, da sem po končani pridigi sopihal kakor konj po ojstri dirki; res je pa, da sem bral dotični dan mašo brez propovedi. Črešnjevec, 27. maja 1902. — Janez Sušnik, župnik." — Mi pa trdimo da je naša notica v št. 10 od prve do zadnje črkice celo resnična, samo vsled tiskane pomote bil je datum (21. sušca) tiskan na delavnik, ne pa na dotično nedeljo. Mi pripisujemo to največji predrznosti, da si upa črešnjevski župnik isti oporekati. Kolikor župniku povolji, naznanimo prav izvrstnih prič iz črešnjevske in sosednih far, da je še več kakor notica govori, stvarno resnično! Ni nam potreba, da bi se še obširneje opravičevali, kajti g. župnik iz Črešnjevca, Vaše delovanje in rogoviljenje je tako daleč in natančno znano, da se z Vašim popravkom pred ljudstvom kar smešite. Dokler Vaša morala in značaj nista bila še natanko znana, se Vam je tu in tam še posrečilo, da sle Vaše delovanje s hlinjenjem prikrivali, ter fa-rane črnili. Resnica zmaguje, zagrinjalo se odmika, bodočnost in prihodnost bodete razsvetile jako zanimive dogodke in reči, ki se ne dajo prikriti s hlinjenjem, ne z belo deviško obleko in z vencem na glavi. — Kaj bodejo neki častiti škof rekli? Gotovo bodejo sprevideli, da črešnjevska fara take „pokore" nikakor ni zaslužila, in če se stvar v kratkem ne predrugači, pride do skrajnosti, kajti največja potrpežljivost se omeči do upora. Komur je pripisovati vzrok, .se bode pokazalo. Mogoče bode prepozno! — Na svidenje g. župnik! —
Popravek. „Prečastito uredništvo! Skličujoč se na § 19 tisk. zakona zahtevam z ozirom na dopis objavljen pod zaglavjem „Od sv. Petra pri Velikovcu na Koroškem" v 10. številki z dne 18. majnika t. 1. Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek. Ni res, da sem si pri pridigi upal reči tako le: „Ko pa kak duhovnik pade v greh in slabe izglede daje, dolžne ste vi ovčice vse vkup stopiti in ga s plaščem zakriti", res je pa, da sem citiral Konštantina Velikega, ki je dejal: Ako bi videl- duhovna grešiti, pokril bi ga z svojim cesarskim plajščem, da bi se drugi ne pohujšali, kteri izrek je podpisani izvajal, pa ne v smislu dopisnika. S poštovanjem Jaka Kindlman, župnik, Grebinski Klošter, 27. majnika 1902." (Opomba ureništva: Glej! glej! na Koroškem tudi gospodje
duhovniki „Štajerca" radi berejo, kar nas prav iz srca veseli. No! teptani Korotan napreduje. Kar se popravka tiče: Gospod župnik Ivindlman, pa ste povedali na prižnici tudi, da je Konstantin Veliki to rekel? Govorilo pa se je vendar o grešnem duhovniku "m o pokrivanju, ncO. in to je za kmeta zadosti \ 13o\jSe bi bilo gospod župnik, ako bi bili rekli, duhovnik, kateri občuje vsak dan z Bogom, kateri pokliče, kar še niti angeljem ni mogoče, Stvarnika nebes in zemlje na oltar, pač mora biti v svoji notrajni duši popolnoma gnil, ako pade on v greh! Molite za takega duhovnika, ker on je molitve potreben, in Bog je neskončno milostljiv, znabiti se tudi njega usmili!
Poročilo ptujskega sejma. Na prvi mesečni živinski in svinjski sejem dne 4. junija se je prignalo 1074 glav govedi, 317 konjev in 397 prašičev. Kupčija se jo vzlic višji ceni razvila prav živahno, ker je bilo posebno mnogo kupcev iz Zgornje Štajerske! Prihodnji drugi mesečni živinski in svinjski sejem se bode vršil v sredo dne 18. junija in je tudi pri tem sejmu pričakovati veliko tujih kupcev.
Iz Šmarja. Pred nekimi par mesci vršila se je v tukajšni občini, okolica Šmarje, volitev občinskega odbora. Obnesla se je stvar zopet prav izvrstno in po volji nekaterih možev. Vršila se je volitev po volji gospodov, katerih imena se ne imenujejo, dokler ne bo sila. Imelo je namreč pri tej volitvi največ opraviti tisto človeče, ki se vedno briše okoli ust zaradi preobile mokrote pri govoru, katero je pred nekimi leti prišlo s culico v roki v Šmarje, in je takrat bilo zadovoljno z vsakovrstnimi milodari. Tedaj se je obnašalo, kakor da bi res vsakteremu farmanu hotelo biti podložno. Ali spremenilo se je izvanredno hitro to človeče! Kakor se zdaj kaže, hoče diktirati celi fari; pred nekimi možički in nekterimi novimi občinskimi odborniki kaže svojo modrost, ter udriha po stranki, ktera v njegovo in pa „Slovenskega Gospodarja" torbo ne spada. Izvrstno se obnaša in blati tiste, od katerih je prve milodare pri svojem prihodu sprejelo. To človeče ima imenitno podporo, to se lahko ve, s kom največ občuje. To človeče je največji za-lagatelj vsakovrstnih časopisov. Celi kupi njih tičijo po vsaki službi božji ob nedeljah v njegovih rokah. Potem jih deli najvrednejšim brezplačilno! To človeče in pa naš občinski predstojnik, kteri je star, pa je zdaj na novo izvoljen, se dobro razumeta. Sta oba izvrstna lovca, bodeta pa zopet po Belem i. t. d. streljala tisto nežno stvar, ki se krastača imenuje. Dragi „Stajerc", to človeče pa lahko spoznaš posebno tedaj, kadar hodi z žakljem po fari in svojo mogočnot ljudem piska. To človeče pa hoče sedaj celo faro voditi? Pa veš kaj, mi smo naš davek, kateri je tebi spadal, že plačali in sedaj ostani s tvojim žakljem doma, pa pazi, da boš „Štajerca" bral, čeprav praviš, da je smrten greh, znabiti se te se vendar kaj pametnega poprime. Ljubi „Štajerc"! ako želiš, ti bodein povedal o tem človečetu še mnogo, mnogo več, in sicer prav zanimive reči.	Suhausta.
Iz Ptuja. V Ptuju se je kaj krasno obhajal praznik svetega rešnjega telesa. Obilno ljudstva iz okolice in
mesta je pobožno stopalo v procesijah po m Zastopani so bili vsi stanovi. Za nebom smo ] malone vse uradnike, oficirje, pa tudi vse odi spodarja" tako imenovane ptujske luterance, a j pa nismo niti v četrtek, niti v nedeljo, ko je samo slovenska okolica procesijo, nobenega darjevega" — rodoljuba? Kaj? Kje pa so „Gospodar" vsi ti tvoji gospodje? Kje so b bitelji našega kmeta? Ali so ta dva dni tudi tožbe? — Gospod župan Ornig je, kakor že let, pustil zopet postaviti lepo, krasno okin stajo, znabiti, pa ga zato tudi zopet „okinči" „katoliški" „Naš I)omu.
Iz Pilštajna. Predragi „Štajerc!" Tudi m-občino je prišla kuga sovražtva. Pa ne samo t|.? občino temveč tudi v soseske občine. In to I volitev! Raztrosil pa je to sovražtvo naš g Temu gospodu se je prelil žolč in on črti in p vse tiste, kateri njega niso hoteli voliti za obč odbornika. Zato pa je naprosil našega gosp plana in mu naročil, naj okrca na prižnici vsc| kateri niso hoteli voliti župnika za odbornika, bilo lepo pripravljanje na sveto birmo, kaj n „Štajerc?" Vam pa gospod kaplan ne zameri liko ker še ste mladi in neiskušeni, ali sva Vas, ako se nočete zameriti večini naših pustiti volitve pri miru! Mi smo že zdavna b vodila iz prižnice volili naše odbornike in bo gotovljeni da s tem ne dosežete Vi ničesar druzeg naše sovražtvo proti — Vam! Zakaj pa nis gospodu župniku očitali, ker je vas poslal narjem vred po občini od hiše do hiše, da ganjali volilce skupaj? — Za Vas gospod poštni pa tudi vemo, kako ložje svoje klerikalno bolj kažete svetu, kakor s tem, da pomagaj rovati vrlega „Štajerca." Držite gospodu župni suknjo kvišku, da se ne bode vlekla po blati,! bode gospod župnik zopet po bicikelni vozil! I „Štajerc", prihodnjič pa nam bodeš iz tvoje 11 zopet posodil malo maše, za te zvišene kleifl moči, in za to sejanje nemira, prepira in sovražtv
nii
ni
se
sn
nami, ki smo si sicer drugače vsi prav dobri pi® in smo živeli zmiraj složno!	Več faraS
Svetna Vas v Rožni Dolini. Nekoliko časf pade se že nekemu nam dobro znanemu in žalfl tukajšnji občini sedečemu mazaču, ki more prostega časa imeti, da grdi in zmerja v nazadn klerikalnem lističu „Miru", v obče spoštovan pana gospoda Valentina Pošingerja, sploh tu občinsko predstojništvo in naprednjaško veči činskega odbora. Tudi rči v tistem lističu o dopisun v našega vsem priljubljenega vrlega obč. svetovalca in brambovskega nadzornika Ivrasnika, ter ga, črni po krivici radi dvoboja, p dih in policiji. Čeravno večina omenjenega 1 bere, ampak ga na primeren kraj vrže, se vsi| številke tega tiskala, ljudjem, da bi vsaj malo strupa ostalo v srcih, ki ga škropi krog sebe j radiža pahnjeni kujskač. Ta togotni junak | ima očitno namen, da bi sedanjo občinsko p

ništvo osramotil v očeh občanov, čeprav se neutrndljivo in brez strankarstva poteguje sedanji ža|an Pošinger za blagor vseh občanov brez izjemka. Podpisani izjavijo zavoljo lažnjivosti temu klerikalcu B tem javno svoje zaničevanje, vsem poštenim in mirnim (ne „Mirovim!") občanom, posebno omenjenim dvem gospodom in občinskemu odboru pa kličemo iskreno! „Živeli! mnogo let v korist nam vsem!" — Več posestnikov občine Svetna-Vas. (Opomba uredništva : Tukaj slede podpisi. Toraj zopet stara pesem: sejanje, obrekovanja, sovražtva med mirne ljudi, sejanje preganjanja na klerikalni podlagi!)
Iz kozumnih krajev. Naša prerokovanja, katera smo že pred skoraj dvema leti izrekli, se uresničujejo. Klerikalna kozumna organizacija poka na vseh krajih in koncih. Slišijo se od te nesrečne špekulacije le še zadnji vzdihljaji. Prikrivajo se celo bilance (računi), na katere se itak kmetje ne razumejo, in katere so tako sestavljene, da se Bogu vsmili. Blago, ki je bilo pri teh konzumih nekdaj s tako svečanostjo (navadno od Židov) nakupljeno,in veliko, veliko predrago plačano, leži večinoma še vse v štacunah in se kvari, tako da nima že nobene veljave več. A to blago se postavlja v biljančni račun v tisto ceno, kakor se je nekdaj kupilo. Komaj se ena luknja zamaši, že se drage dve prikažete. Sedaj se tuintam cela stvar še zavlačuje, a čim dalje se bode zavlečevalo, tem groznejše bode počilo, in zadružniki bodejo plačevali, da bo grozno. Ustanoviteljem teh konzumov začno že celo kmalu po ustanovitvi pod petami goreti tla, zato jo popihajo navadno kam proč, kjer se čutijo varne, in kjer mislijo, da jih kletev kmetov ne bo dosegla. Dokazov zato imamo dovolj. — Po nekem paragrafu društvenih pravil, imajo konzumi dolžnost letne bilance (račune) oznaniti v „Slovenskem Gospodarju" in „Sudsteirische Presse", a glej, kaj pa to pomeni. niti ene take bilance nista ta časnika naznanila. Kaj to pomeni, si pač lahko vsakdo misli! Ustanovitelji teh konzumov so se kaj radi imenovali narodne prijatelje in osrečevalce kmeta. A kam smo že prišli sedaj, ko stvar še le poka? A vendar že kmetje te gospode preklinjajo. Ti gospodje so mislili uničiti iz lastne dobičkaželjnosti naprednega trgovca, bodi si Slovenca ali Nemca. Tudi zato je zadosti dokazov. Imamo jih na Štajerskem dovolj, veliko več pa se na Kranjskem, kjer so trgovci skoraj sami napredni narodnjaki. Na Kranjskem, kjer je večina ljudstva privezana na klerikalno verigo, stopa za klerikalnimi gospodi vse čez drn in strn. Tam pa tudi v konzumih in sicer še prav izvrstno poka! Da poka, poka — kmet ubogi se pa joka! — In kdo je temu kriv? Krivi temu so v prvi vrsti brezvestni hujskači, v drugi vrsti pa tisti, ki kmeta o preteči nesreči niso o pravem času podučili. — Mi toraj iz dna src omilujemo tiste kmete, oziroma zadružnike takih konzumov, ki so se, seveda po svoji nevednosti, dali zaplesti v take mreže. Koliko skrbi, pohujšanja in preklinjanja ter gmotne škode svojih zadružnikov in drugih so že take organizacije povzročile! — Zopet pred kratkim se je pokazala pri nekem konzumu na Kranjskem, nam-
reč 'v Dobrunjah, zguba celih deset tisoč kron. Ali bode tako zgubo plačal ustanovitelj gospod kaplan ali zapeljani kmet — načelnik? Kaj še! Plačevali bodejo vse te zgube zadružniki sami. Mi bi le radi slišali samo enega kmeta zadružnika, ki bi nam zamogel potrditi, da si je pri konzumu kaj prihranil. Od vseh konzumnih krajev pa nam prihajajo pritožbe. Pohlevne ptičice vlovljene na klerikalni lim, krilijo s peroti, kaj bo, ako ne bode boljše? Gospodje komiji v črnih suknjah popravite kar ste zakrivili, če Vam je res toliko mar za ubogega kmeta!
Kupčija s perutnino in zjajcami. Kmetje, kateri imate na prodaj perutnino, to je v prvi vrsti piščeta, race, goske, jajca in sploh vse, kaj imate naprodaj, prinesite ali pripeljite svoje blago sami na vsakdajni trg v Ptuj, kjer bodete dosti dražje prodali, kakor pa doma. O tem se bode prepričal lahko vsak sam, ako se ne boji pota v mesto.
Pisma uredništva. Mi opozarjamo naše bralce na to predalce. Ako nas hoče kateri bralec v bodoče o čem važnem povprašati, bodemu mu, če je naročnik našega lista, v tem predalcu odgovorili. Seveda če dopušča čas in prostor.
Iz Svetinj pri Ormožu. Mariborski „Laž Dom" z 22. maja je nam hotel kazati lepo sliko naše svetinjske fare in se je hvalil, kakor hvali ogerski cigan svojo mrho, češ, kako da ga željno pričakujemo stari in mladi. Prideva si ta pokveka v slovenskem jeziku priimek: „boritelj za pravice slovenskega naroda". No, pa mi poznamo tega ponesrečenega sina njegovega očeta „Slovenskega Gospodarja", kateri že toliko let naše ubogo slovensko ljudstvo v temo potiskuje. Mi bi pa vendar radi poznali tiste, ki tega „Fihposa" z veseljem pričakujejo! Pač pa vemo za take, kteri so prisiljeni k temu, da ga morajo od svojih oskrbnikov prejemati, dasi ga potem niti prav ne pogledajo, ampak veliko raji posegajo po tebi ljubi „Sta,-jerc", ker so tvoj dobri namen tudi dobro spoznali. Zato se pa tudi res pri nas prav pridno širiš! Pa nekaj drugega še je: Nam se dozdeva, da sta si ti „Štajerc" in pa naš gospod Bohanec res v nekaki žlahti, kakor smo ti pred par meseci že pisali, in da si ti le zato toliko naših dopisov, vrgel v koš. Pa še tiste dokaze si zamolčal, katere bi bil lahko prinesel, samo zato, da si gospodu Bohanecu prihranil tistih 200 kron. Veš ljubi „Štajerc", dalje pa tako ne sme iti več! Ta gospod menda na tvoje sorodstvo ne držijo preveč, ker oklenili so se slednji čas „Laž Doma", tako, kakor peklenšček grešne duše, tebe pa črtijo in se te bojijo, kakor oni iz pekla — križa. — „Naš Dom" pa je zdihoval, da si ti „Štajerc" našega gospoda nesramno obrekoval. Res ni lepo, da se je to zgoditi moralo, ali, zgodilo se je, ker je bilo to. kar si pisal resnično vse, in si ti čisto nedolžen. Dalje kriči vedno ta mariborski paglavec, da je prijatelj mladine. Oh, seveda! On bi se že rad naše vrle mladine oklenil, ali naša mladina pa njega ne mara! In res, sramota bi bila za nas, ko bi se mi še nadalje pustili za nos voditi od takih nazadnjaških listov.
Mi „Štajerca" ne opustimo, če si Vi g. Bohanec in Vaši Fihposarji še toliko prizadevate, in čeprav vse zlodje pokličete na pomoč. Dokler ga bodete Vi brali, se za njega zanimali, in ga celo v žepi na Vaši srčni strani skrivali, tako dolgo bomo tudi mi smeli njegove dobre nauke poslušati. — Mi, mi, „Štajer-čevi", ne pa „Fihposarji" gremo naprej, zato pa nas možje teme tako črtijo. Tema se pač mora luči umakniti!	Pravi fantje iz fare.
Gospod okrajni glavar, grof Attems se je preselil zadnji četrtek v Maribor. Na kolodvor se je prišlo od njega poslavljat razven ptujskih gospodov tudi mnogo občinskih predstojnikov ptujskega okraja. Pač krasno spričevalo za gospoda glavarja in za njegovo delovanje v prid kmetom!
Spodnja Voličina. Ljubi „Štajerc"! Prosim Vas zopet za „Štajerca", ker sem natočen za celo leto in sem ga tudi plačal. Žena moja mi ga je na 2. februarja poslala nazaj v Ptuj, ker smo imeli misijon, in so častiti gospodje misijonarji v spovednici moji ženi naročili, da mora meni zabraniti „Štajerca" in mi ga odposlati nazaj. Rekli so ji, da mi mora prigovarjati, naj se naročim raji na „Slovenskega Gospodarja" ali pa na „Naš Dom", drugače ne bodem zveličan. Pa saj Vam je to tak znano, kaj mi naročniki „Štajerca" moramo trpeti. Jaz pa ga bodem vendar le bral, našega ljubega „Štajerca." Najsrčnejši pozdrav Vam gospodje, pošilja .... (Op. ured. tukaj stoji ime!) Prosim pošljite prihodnjič dve številki gotovo! Spodnja Voličina dne 6. junija 1902. (Opomba uredništva: Take agente toraj imaš ljubi, ljubi „Gospodar" in pa ti „Fihpos". Zares krasno! To pismo, — ako hočeš „Fihpos "bodemo ti je poslali — govori več, kakor nam je treba, da zvemo, kako se širijo klerikalni časopisi. Znabiti je dobijo v kratkem gospod knezoškof v roke. Radovedni smo namreč, kaj pa oni o tem mislijo!)
Telegram". Stok las v Leskoveo je rekel, da se bode poboljšal, trdi pa vendar ta klerikalna moč, da je njemu gospod okrajni glavar naročil, da mora on kot nadučitelj delati prošnje za brezobrestna posojila, „ker drugi v celem Leskovcu takih prošenj ne ve delati, in ne bodejo imele prošnje od drugega pisane nobenega uspeha.'1 — Kjesidobiček. —
Zunanje novice.
Buri in Angleži so sklenili po dolgotrajni, malone tri leta trajajoči vojski mir. Buri so zgubili svojo prostost in morajo angležkega kralja F,cluarda VII. pri poznati kot svojpga vladarja. Oddati morajo takoj Angležem vse svoje puške in tope (kanone.) Kateri Bur bode od sedaj hotel nositi orožje, bode moral dobiti za to listek, s katerim se mu je to dovolilo, tako na primer kakor so pri nas orožni listki. Zares težki pogoji za te pridne in pogumne kmete v južni Afriki! Angleže pa velja ta mir več kakor sto tisoč Jjndi in pa neštete miljone denarja, a za vse to še njim je morda najmanj, peče pa jih gotovo, da so s to vojsko, katero so iz gole lakomnosti povzročili,
zgubili svojo pošteno ime. Celi svet zaničuje dan to „prvo moč sveta." Ako bi bili Buri živeli pod k kim kraljem, potem bi se jim bilo gotovo od vs drugih držav pomagalo, pa kdo se briga za proste kmeta, ki ima svojo vlado? Kmet je pač kmet, i gospodje so gospodje. Stara pesem od nekdaj, a čud da še ima veljavo v dandanajšnih razsvetljenih časi
Kronanje angležkega kralja Edvarda. Kraljeva par dospe v drugi polovici junija v Windsor za 8 dn kjer se bodo vršile najsijajnejše dvorne veselice. 17 19. junija se vdeležita kralj in kraljica z vsem dv rom dirke v Ascotu. 27. junija se vrši kronanje vojaško parado in sijajnim obhodom. Kralj bo v o: natu, pozneje pa v uniformi. Delajo seže velikan priprave. Plemenitaši žrtvujejo milijone. Radi te kronanja se je sklenil najbrž tudi mir v Južni Afri z Buri tako hitro. Buri so bili pametni, da so skl nili ravno o tem ugodnem času mir, ker ne bi drugače dobili od Angležev v mirovni pogodbi še te kar se jim je dovolilo sedaj.
Straža na grobu. Blizu Toplic na Češkem pokopali pred šestimi tedni neko dekle Stingl. 2 p. m, pa sta prisopihali dve ženski bledi in prest šeni s pokopališča in sta trdili, da sta čuli iz gro umrle Stingl ječanje in praskanje. Radi tega se zbralo na pokopališču ogromno ljudi z pa cami in dežniki in so hoteli odkopati grob navidez mrtve Stingl. Šele iz Toplic došlo orožništvo je mo razgnati množico. Tudi ponoči istega dne so pr ljudje zopet na pokopališče in zopet jih je mor razpoditi orožništvo. Sedaj je pokopališče zaprto, g umrle Stingl pa straži redar.
Grozno mučeništvo. Iz Dallessa (Teksas) poroča, o strašnem umoru zamorca Dudlej Morgana, ki fl šiloma onečastil neko belo ženo, soprogo delavca M al j Kaja in potem pobegnil. Zamorca so zasledovali ■ mesarskimi psi in ko so ga dobili, so ga peljali ■ železnico v Lansing. Ze prej pa so brzoja\il\ na \'4u strani, tako da je čakalo na postaji 4000 oboroženceJž Ti so peljali zamorca do hiše Mak Kaja, kjer je ženi spoznala svojega napadalca. Potem so ga privezali nI železen drog, izžgali mu oči, tudi po telesu si ga obžgali. Mučili so ga prav bestijalno, in sicel prav počasi. Šele ko se je zamorec onevestil, so gl deli na gorečo gromado. kjer so ga pustili tako dolgcl da je umrl. Žena Mak Kaja je ves čas gledala t| grozno mučenje. Žalostno je, da ni v vseh južni državah sodišča, ki bi obsojalo to strašno linčan (sodba, v kateri sodi ljudstvo samo in takoj obsod izvrši). V zadnjih petnajstih letih so belokožci usmrtiB na ta način 2500 zamorcev.	1
Levinja za biciklistom. V Soleti se je pripetil nenavaden slučaj. Po cesti v Bern se je vozil kolesail Naenkrat zapazi levin jo za seboj. Vozil je na vsi moč naglo, a levinja je svoje dirjanje tudi pospešila! Bil je že ves zasopljen in utrujen, še malo, in zruši" bi se bil na tla. Tedaj pa je počila puška in levin je padla. Ubil jo je njen gospodar, posestnik menaž rije, iz katere je bila ušla. Ta kolesar jo je pa gotov pošteno pritiskal, še bolj kakor če bi bil na dirki!
t\
Gospodarsko stvari.
ehF Redimo le dobre krave. Mlekarstvo donaša lepe gaflohodke, ki bi se pa tuintam dali še dosti povečati, in j— Ce primerjamo, koliko mleka se namolze na leto no od naših krav in koliko ga dobe gospodarji po dru-h. gih deželah, ki so v živinoreji bolj napredovale, se ki nam pokaže precejšna razlika, ki pa ni pripisati ii, edino le boljši krmi, ki jo pokladajo po teh krajih, in ampak tudi boljšim kravam, ki jih rede ondotni go-o-gpodarji. Pri nas znaša molža srednje težkih krav z povprek po 1500 1 mleka na leto, drugod ga dobi->r- vajo todi po 2500 1 in več na leto. Ta razlika ke se pa pri dohodkih močno pozna, naj se mleko po-■¿arabi kakorkoli. Če računimo, da se mleko plača le ki po 10 h liter, imamo pri kravi, ki molze 2500 1 e- na leto. za 100 K več dohodka kakor pri kravi, ki ili daje le 1500 1 mleka na leto. To pa ni vse eno za ;a, današnje kmetijske razmere. Bolj kakor dosedaj je gledati pri kravah tudi na to, da nam dajo dobro, jo mastno mleko, toraj mleko, ki ima dosti tolšč. Tudi 9. v tem ozira so krave različne vrednosti. Pri enaki a- krmi nam dajejo nektere krave bolj vodeno mleko, :>a mleko, ki ima le 2.5 °/o tolšč v sebi, dočim nam je dajo drage krave mleko, ki je veliko bolj mastno in Ii- ima 3.5 do 4°/o tolšč v sebi. — Če hočemo toraj io dohodke mlekarstva povečati, moramo se ozirati na lo sledeče: 1.) Odbirajmo za rejo take krave, ki dajejo sli dosti mleka in dobro mleko. Od takih krav si izre-lo dimo tndi potrebni zarod. Krave, ki ne dajejo štiri->b krat toliko mleka na leto kakor so težke, naj se odstranijo in nadomestijo z boljšimi mlckaricami. Krava ¡o ki je 40J kg. težka, bi morala dajati na leto vsaj je 1600 1. — 2.) Skrbimo za dobro in zadostno krmo, k saj je znano vsakemu, da krava molze pri gobcu, z Tridehijmo več krme na njivah in zboljšujmo travnike z z dobrim obdelovanjem, gnojenjem, osuševanjem in >e namakanjem. V tem pogledu nas čaka še veliko hva-v. ležnega dela. Skrbimo pa tudi za krmo, ki bo dosti ia tečna za krave. Na mleko vplivajo zelo ugodno a močna krmila, kakor otrobi, oljne tropine, pivovarske
10	tropine itd. Kjer se izplača, pokladanje takih krmil, -r naj se ž njimi pospešuje mlečnost. Posebno dobro iz-a koriščajo tako krmo krave, ki so bile od mladih nog
vajene na prebavljanje močnih krmil. Iz tega sledi, o da moramo tudi pri nas mlado goved bolje rediti, če h hočemo izgojiti živali, ki bodo pozneje dobro izkori-e ščale pokladanje take krme. Pri slabih molznicah se
0	pokladanje močnih krmil malo pozna in se navadno ne iz-
11	plača, dočim vpliva zelo ugodno pri dobrih kravah. 3.) Skrbimo za to, da se zboljšuje mlečnost domačega ple-
1	mena z boljšimi plemeni. V tem oziru smo že precej napredovali, a čaka nas še precej dela. 4.) Skrbimo
0	za čisto in pravilno molžo, kakor skrb6 tudi I »o drugih krajih. Slaba, pomanjkljiva in površna
1	molža je veliko	da, min ne ¿osti i mleka. Vsled slabe molže se izpridi mnogo krav, ki
bi bile sicer lehko dobre. Pri molži je gledati pred i vsem na to, da se krava do čistega izmolze. S čisto ! molžo se mlečnost pospešuje, s čisto molžo se dobi
pa tudi več mleka in bolše mleko, kajti mleko, ki prihaja nazadnje iz vimena, je najbolj tolsto, kakor nas uče preiskave.__
Veseli vvStajerc''.
Prišel je zidar v cerkev in je pokleknil ter milo prosil: „Ljubi sveti Anton, daj mi sto goldinarjev, nič več, pa nič manj!" Drugi dan je zopet prišel in si zopet želel sto goldinarjev, pa nič več in nič manj. Ravno tako tretji dan. Župnik in mežnar pa sta ga slišala. Na štrti dan pa je župnik dal mežnarju 99 goldinarjev in mu rekel, naj jih zanese na oltar, da bodeta videla ali res zidar noče nič več pa nič manj, kakor sto goldinarjev. Ko zidar pride v cerkev in zopet prosi zanič več in nič manj, kakor sto goldinarjev, vidi, da zares leži denar na oltarju. Pristopi toraj in prešteje denar. „Dobro je", reče, „hvala ti lepa sveti Anton za 99 goldinarjev, enega pa mi ostaneš dolžen, bom že počakal!" Spravi denar in odide.
Pisma uredništva.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Ni mogoče sprejeti! Darila so prosta. Sploh pa je omenjeno zidanje za občni blagor! Ako se >vreme« ne poboljša, pa nam pišite! Pa kaj bolj v obče zanimivega. Z Bogom!
Gospod J. li . . er Sparta-Min. Severna Amerika. Prosimo naznanile nam, ali ste dobili tudi vse zadnje iztise! Dopis dobro došel! Denar smo sprejeli, hvala! Srčen pozdrav Vam in vsem somišljenikom v daljnih, tujih krajih.
Peca. Prosimo pošljite daljši dopis o tej stvari za prihodnjič.
Kapela: Katolik! Ako Vam gospod duhovnik ne da odveze radi »Štajerca«, prosimo pošljite nam ime tega gospoda, mi mu bodemu pokazali, kje je knezošklijstvo, ali pa celo — papež.
Piljštanj. Prepozno, premalo vsebine! Živeli »vsi stari tržani!«
Večini dopisnikom: Prosimo potrpljenja, vsem naenkrat ne more nikdo ustreči, tudi »Štajerc« ne. Upamo, da bo-demo po novem letu izdajali naš list vsaki teden, polem bode boljše! 7. Bogom!__
Loterijske številke.
Trst, dne 31. maja: 8, 33, 1, 22, 80.
Gradec, dne 7. junija: 10, 44, 90, 64, 40.

J
BsS^^	j 79
'OSVEŽUJOČA pijača. Nepresegijiva zdravilna voda.
•	■■■» . — m»»» ■■ nn- i minum	a«®^«?.^—■	. - v» J
Heinrich Mauretter
trgovina z špecerijo, z vinom in z delikatesami
v Ptuju, florijanski trg, v hiši gospoda Fiist-a, priporoča cenjenim vinogradnikom najfinejšo patent-gumo za cepiti, fino rafljo, assigerjevo gaiico, najfinejšo žvep-leno moko, cepilne nožiče, kakor tudi vsakovrstno
blago po Trapfeifti ranah. m
*i|_PepeI
od skurjenega lesa kupuje '
W. Blanke v Ptuju
y
Vsakemu poljedelcu se priporoča dr. P. Schuppli-ja navodilo za živino rejske tečaje na Oberhofu".
V tej knjigi se nahajajo poueljivi predpisi in nauki o živinoreji in živinovzgoji, mlekarstvu in sirarstvu.
Dobiva se v vsaki knjigotržnici po nizki ceni
Stavbinsko Dietrich Dickstein & Wilhelm Higersperj
— arhitekta in mestna stavbinska mojstra, Gelje, Ringstrasse 10 | P O OLJ © tj G. priporočata se za prevzetje in izvršitev vseh v njiju stroko spadajočih del. Poj --- na željo radovoljno. Načrte (plane) in tehnične nasvete po najkulantnejših
Franc Scliiitz
zastopnik najboljše fabrike za stroje
Ph. Mayfarth-a iz Dunaja
prodaja
mlatilnice, stroje za slamo rezati, za jabolke ml
ter sploh vsake vrste.
Stroji se lahko tudi pri njem osebno ogledajo in se lahko plačujejo 561 obroke (rate). lilago je vso zanesljivo. Pogoji so ugodni.
X
Pravo domačo platno
za rjuhe in obleko priporočata
Brata Sla,-wltscii.
trgovina z mešanim blagom v Ptuju (pri most
Lekarnar Thierry (Adolf) LIMITED
==z pristno Centifolien vlečilno mazilo ==z
je najkrepkejše vlečilno mazilo, deluje skoz temeljito čistenje bolečine olajšujoče učinke pri Se tako zastarelih ranah, odstrani skoz omehčan je v rani se nahajajoča tuja telesca vsake vrste. Dobiva se v lekarnah. S pošto 2 lončka 3 krone 50 vinarjev. Lekarnar Thierry (Adolf) Limited v Pregradi pri Rogački Slatini. Ogiblje naj se ponarejanja in pazi na gornjo na vsakem lončeku vžgano varstveno znamko in firmo. 535
Samo domači pridelek.
Dober pristen čisti jabolčnik
prodaja
iFra^c ZEšIalser
veleposestnik v Ptuj i v svoji žganjarni od 50 litrov višje, liter po 7 krajcarjev. Manje kot 56 litrov
pa en liter po 10 krajcarjev. Kdor bode kupil enkrat, prišel bo po ta iz-551 vrsten jabolčnik rad še večkrat.
m t
i

i » 11 » 11 i_j_
Dve hiši na prodaj.
Prva je v mestu, enonadstropna, z veliko štacuno, kabinetom in drugimi potrebnimi shrambami. V prvem nadstropju so -i sobe, kuhinja in kamra. Zraven spada veliki dvor, uta s studencom in s pralnico - - Druga hiša je pol ure od mesta na veliki cesti s tremi sobami, pivnico, kamro, hlevi, s studencom, njivo, sadonosnikom, gostilno in štacuno. Obejiiši so še novi zidani in se prodajo po ceni. Kje, pove upravništvo „Štajerca". 547
Dobre cenene ure
s 3lelnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarne za ure in eksportna hiša zlatnin Most (Brüx) Češko.
Dobra nikelnasta remontoarka .... gld 3-75
Prava srebrna remontoarka...... 5'80
Prava srebrna verižica....... 120
Nikelnasti budilec.......... 195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tiroč in tisoč pri-znalnih pisem. Ilustrirani katalog zastonj in poštnine prosto. 510
Zaradi družinskih razmer
se pod roko po ceni proda
lepo posestvo v ljutomerskem okraju, Ono obstoji iz 60 johov sveta in sicer: 3 johe sadonosnika, z najboljšim sadjem, vinograda, drugo so njive, travniki in gozdi. Hiša jc zidana in obstoji iz dveh sob. Posestvo ima tudi druga potrebna gospodarska poslopja in hleve. Naslov pove upravništvo „Štajerca" v Ptuju.	520
Pozor
heciklisti, krojači in šivilje!
Popravila becikelnov, šivalnih strojev in poljedelskih strojev se najbolje in najceneje izvršijo.
v zalogi imam vedno nove vsakovrstne dele (Be-standteile) za stroje.
Prodajam poljedelske, gospodarske stroje na obroke iz najboljših tovarn.
Sem temeljito izvežban mehaniker, ker služboval sem že v Ameriki in na Angleškem.
Todi imam v zalogi vedno že rabljene in
dobro ohranjene becikle
od 30 gold. dalje.
S spoštovanjem
Anton Fink
552
mehaniker v Ptuju, Postgasse štev. 14.
Bicikelne in šivalne stroje
najnovejše in najfinejše fabrikate po najnižnjih cenah
■■•»	priporoča
G. Sclimidlnov naslednik, Celje.
A.Thierry-joveni balzamom MplM-
pomoči se krtača za zobe. Potem Te'zobje temeljito rji • \ \l||j ' očistijo, da se zavarujejo vsakega pokvarjenja. S HLU |IW tem se odpravi tudi zobobol. — Pristno samo z zelcno nunsko varstveno znamko. Klobučkov za- fjCH D t C^Tj tvor mora imeli vtisjeno firmo „Allein echt". —- Dobiva se v lekarnah. — S pošto, poštnine prosto 12 malih ali 6 velikih steklenic 4 krone. Lekarnar Thierry (Adolf) LIMITED lekarna pri „Angelju varhu1' v Pregradi pri Rogački Slatini. —' Svari se pred ponarejanjem in pazi naj se na v vseh kulturnih državah registrirano zeleno nunsko znamko. 536
brane za travnike ^mah^ razdeljene in
poljski valarji, obročasti in iz gladke plehovine, stroji za sejanje „Agricola",
stroji za košnjo in žetev, za mi^itoeteIjo
grabne za seno in zcteVf za obračanje invvet patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho i. t. d. Preše za vino in sadje, kakor tudi za vsako porabo,
mlini za sadje in grozdje, stroji za obiranje grozdja,
stroje za rezanico,
na valjčkih in z mazljivimi tečaji, jako lahko za goniti pri člmur se prihrani 40% moči.
Najizvrstnejši in priznano najboljši I-, 2-, 3- in strnil 7H mlatiti? P»*entovanimi valjčnimi, okroglimi
4-rezala,	OU UJI^ailliaUU in n,azljivimi tečaji na roko, na vital
in za na par.
za naprego 1 do 6 živinčet. ! ''"YYWYYYYYYYYYYYYVYy
triierii za roškanic ttirsice.
Mline za debelo moko,
reznice za repo.
III LO.
Triteli (kupje)
Najnovejši mlini za čiščenje žita
Samolvorne patentovane brizgalnice za pokonča-vanje grenkulje in trtne uši
„Syphonia",
prenesljive
štedilne peči, parniki za krmo, preše za seno in slamo
na roko, pritrdljive in za prepeljati,
kakor tudi vse druge poljedelske stroje izdeljuje garantovano najnovejši in pripoznano najboljši napravi
Fh. Mayfarth & €o.
C. kr. izklj. priv. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par.
Dunaj, III Taborstrasse št. 71.	750 delavcev.
Odlikovana a orez 450 zlatimi, sreberniml In bronaetiml Svetinami na vseh večjih razstavah. Ilustrovanl katalogi in mnoga priznanska pisma brezplačno — Zastopniki in prcdajalci se radi sprejmi.
Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku.	%
Najboljše
škropilnice za peronosporo
so škropilnice patent Candeo. S tremi duleci, s ključem in s cevjo (s šlauhom) vred velja ena samo 13 kron loco Trst. (Brenta posebej.) Naročijo se naj pri
Rad. Schoffmann
Trst riva Pescatori. 577
Dobil sem pred ttoik/^li^A 1/aca iz najfinejšega kratk.m nove llalDOllSC KOSc koroškega vobče že znane 11UJ ^ J ^	v jekla. (Silber-
stahl). Za vsako koso se jamči (garantira. Ako od mene kupljena kosa po drugem klepanju ne bi rezala, jo vzamem brez zadržka nazaj. Cena po dolgosti 1 meter dolga kosa velja gold. 1.20. 90 centim. „ „ „ „ 1.—. Prodajam 4udi dobre tirolske in francoske kamene za brusiti po jako nizki ceni.	576
Naslov: Jos. Kopriunig, trgovec pri Gornji Sv. Kungoti.
v SŽf se proda posestvo
zraven cerkve. Hiša ima prodajalno za mešano trgovino, dve sobi, klet in kuhinjo. Zidani hlev ima dovolj prostora za šest glav živine. K tem spadajo tudi vrt za zelenjavo in lepi sadni vrt, njive in travniki. Vse skupaj meri osem oralov (joh). Pogoji za prodajo so jako ugodni. Vprašati je pri Antonu Sicherl, trgovcu v Spodnji Polskavi pri Pragerskem. 575
Proda se posestvo
obstoječe iz njive, spašnika lesa, zidane hiše in potrebnih hlevov.	Vso v
dobrem stanju. Celo posestvo meri 7l/s oralov (joh) in leži na	Veliki
Zimici blizu Sv. Petra. Več pove gospod župan na Veliki Zimici,	pošta
Sv. Barbara pri Mariboru.	586
Vozičke za otroke
v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata
Brata Slawitsch
579	V PtUJU.
Cena: 12,16, 20, 30, 36 do 40 kron.
Resnična ženitbena ponudba
351etni mož, trgovec s špecerijsko in mešano trgovino, na Hrvatskem Reki, želi vzeti v zakon gospodično, katera ima voljo biti dobra goi dinja. Znati mora dobro brati in pisati. Prednost ima dobro vzgoj. Slovenka, ki premore nekaj gotovine. (Za sigurnost se jamči.) Pisme ponudbe s fotografijo blagovolijo sc naj poslati pod naslovom: „Sreč poste restante Vrbo s ko pri Reki, Hrvatsko.	573
Ustanovljeno 1876. Ustanovljeno 1876.
Dajem naznanjs cesij enemu občinstvu =
da imam ztniraj po najnižji ceni najboljše Mago
kakor
Jzvrstna semena vrtna, rožna in poljska, Olje. za jesti (Tafel- in Speiseöl), amerikanski petrolej, repično in leneno olje,
Sol. štirivoglato in za živino, kislo vodo (Rogačka in Radeiner). Ki-lino, sadni in vinski jesih, tudi špirit za jesih delati, apno za živino, grenko sol (Bittersalz), Svepljeno cvetje, (Glauber-
sol, prah za konje, govedo in svinje, Spiritus, (Weingeist) za žganje delati, spiritus za polituro; imam zalogo več vrsi kave, sladkorja, riža, proseno in ječmenokašo, m 'ko (melo) pšenično, rženo in koruzno, špeh, celega in nasekanega, paprika-Špeh, svinjsko mast, maslo, sir in salame, kakor vse Špecerijsko blago v največji izbiri, r 1,0, galicijo, žvepleno melo, gumi za trsje cepiti. Portland-in roman-cement,vsake vrste barv,firnajza,pinzelnekelje t-T karbolinej, smolo, za barke, ladje, kovače in črevljarje, kakor vse reči za barvarje in mizarje, mazalo za vozove, Usnje, in tudi vse tukaj ne posebej navedene reči po nizki ceni; |a/. posebno opozarjam, da ni potrebno od agentov iz Trsta kave kupovati, ampak jaz oddajem kavo, posebno fino, z dobrim okusom, franko na vsako železnično postajo od gld. 1.10 do gld. 1.60, ako se naroči vsaj pet kil. Zaloga pivovarne Bratov Reininghaus v Steinfeldu. Tudi kupujem vse deželne pridelke kakor: jajca, puter, vrhnje, maslo, pšenico, žito, koruzo, ječmen, oves, vsakovrstno zelenjavo, sadje, črešnje, maline, jabolke, hruške, slive, kutine i. t. d. po najvišji ceni.
Zastopstvo c. Kr. splošne tržaške zavarovalnice in I. dunajske zavarovalne družbe za nezgode.
Posebno si dovoljujem uljudno naznaniti, da moja trgovina Iti
Mč na VOgli zraven kavarne, kjer sem imel 26 let štačuno v najemu, ampak imam mojo štacuno VlasMi hiši, zraven „Štajerca- in gospoda Sadnika, kjer je bila poprej tabak-tralika.
Jos. Kasimir v Ptuju.
Trgovina z barvami in ščetinarstvom.
J. Sorko
Ungartorgasse 4 slikar in barvar Herrengasse 10 nasproti velike kasarne, v Ptuj i. zraven Osterberger-ja.
Uajn.Ižje cene!
Prodaja vsakovrstnih olj na tih barv (farb), firneža, terpentina, lakov, sikatifa, brunolina, laka za polituro, laka za usnje in železo, papirja za fladrati. Prodaja šablon, zlate, srebrne in bakrene bronce, kakor tudi vsakovrstne suhe barve. V zalogi so vsakovrstne barve, s katerimi lahko vsak sam barva
Štofe, rute i. t. d.
Ščeniinarsko blago.
Priporočam vsakovrstne pinzelne in pripravo za lazuro, krtače, za obleko, krtače za glavo, za čevlje snažiti; konjske krtače, i/, čiste konjske žinje, krtače za govedo snažiti, gobe za vozove snažiti, gobe za šolarje, pasje biče, gajželnike,
vso pleteničarsko blago i. t. d. Zidarjem, mizarjem, sedlarjem i. t. d. dovolim posebno znižane cene.
Prevzamem tudi vsakovrstna slikarska in barvarska dela.
HHlfV:	S spoštovanjem	J Soiko
m

| Adolf Sellinschegg j
špecerijska trgovina „k zelenemu vencu-'
v Ptuju
kupuje vedno
vsakovrstno frišno sadje
H jagode, maline, črešnje, višnje,	||
S jabolke, hruške, slive, breskve,	W
^ marelice, ringle, špindlinge,	^
kutine, kostanje, orehe, grozdje,
H jajce, krompir, luk, česen, vsa-	% # kovrstni fižol, maslo, frišno
surovo maslo (puter), med, če-	jj||
belili vosek, posušene gobe, hren,	W
salato, murke, zelje, leneno in	^ repno seme, živo in pitano pe-
rutnino, suhe hruške, suhe	H JB črešnje, suhe slive in jabločne||$£
krhlje i. t. d.	$ vse te po visokih cenah.
Vsakovrstno prekajeno (zelhano) ~ •5 meso, najfinejše klobase S
3	(D
j- vedno svežno (frišno) blago, priporoča po naj-
^	nižji ceni
s J. Luttenberger s
v) o
mesar v Ptuju.
a. Zunajna naročila odpravijo ~	vestno in hitro!
¡2. CD
585
Jos. Gspaltl
Ptuj
Cerkvena ulica štev. 16.
zlatar, srebrar, optiker in urar priporoča svojo
obilno sortirano zalogo
v blagohoten obisk.
Vsakovrstna popravila zlatnine in srebrnine, optičnega blaga in ur se zvršijo hitro in po ceni.
®l®l®l®l®l®l®l®l®l®l®

Styria becikelni 220 K.
(Strassenrad).
Styria becikelni 240 K
bolj fini.
Styria becikelni 280 K
najfinejši.
Styria becikelni 300 K
(Strassenrad).
Styria becikelni 320 K
(Luxusmodell).
Že rabljeni, a še prav dobro ohranjeni becikelni od 80 do 120 kron. Vsakovrstni deli (Bestandteile) vedno v zalogi. Cene na obroke (rate) po pogodbi.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.	483
Fabriška zaloga:
Brata Slawitsch v Ptuju
florijanski trg.
Trgovina s špecerijo, moko (melo) in barvami.
V. Schulfink
Ptuj
priporoča po najnižjih cenah nafinojšo ogersko moko, rozine, vamperle, sladkor, kavo, riž, žajfo, različne cikorije, olje i. t. d. vse najboljše vrste.
Čudež iz Švice.
Podpisana firma pošlje vsaki osebi, kateregakoli stanu proti poštnemu povzetju za ceno, kakor je še ni bilo v trgovskem svetu, to je za samo
2 kroni 60 vin.
carine prosto, izvrstno, 24 ur točno idočo
EMST* «ro -3K3
s triletnim jamstvom. Vrhu tega dobi vsak naročitelj elegantno, fino fagonirano verižico brezplačno priloženo. Ako bi ura ne
ugajala, sejo premeni ali pa se vrne denar. Pošilja te ure jedino le
zastopstvo za švicarske ure v Krakovu J/l
poštno predalo št. 29.	307
Učenec se takoj sprejme
v trgovino z mešanim blagom pri Franc Krajnc-U pri sv. Martinu blizu Vurberga. 542
Pozornost!!! Collline prosto!!! Pozornost!!
Prekosi vsako konkurenco,
Mi pošljemo vsakomur „Colnine prosto" 3 m štofa dobre, močne kvalitete, za kompletno jesensko moško obleko sveti ali temno, gladko, progasto ali karirano za pod sramotno cer od gl. 2.80, kakor .3 m črn. kamgarna kompl. elg. mošl salonsko obleko gl. 3.70. Dalje en kompl. jesenski ali zimsl moški površnik, dober, kodričasti štof za ceno od gld. 3.3 vse colnine prosto.
Naše oznanilo se opira na strogi basis, od kojega bonitet naj se vsakdo prepriča in je risika popolnoma izključena, ker se neprikladno radovoljno zamenja ali denar nazaj pošlje! I)c bavlja se proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej vpošlj« samo in edino skoz Jungwirth's Expeditionshaus Krakai Postfach Nr. 29.	,s28
Brata Slawitschi
v Ptuju
priporočata izvrstne šivalne stroje (Nähmaschinen) po sledeči ceni:
Singer A . . . 70	K —
Singer Medium 90	„ —
Singer Titania 120	„ —
Ringschifchen .140	„ — Ringschifchen za
krojače . . 180	„ —
Minerva A............ioo _
Minerva C za krojače in čevljarje . . .IGO	„ —
Howe C za krojače in črevljarje ... 90	„ —
Cylinder Elastik za čevljarje.....180	„ —
Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Cene pi pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. <
Red Star Line, Antwerpe

v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekla danja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana.1^ — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.fl
Pojasnila dajejo:	~
Red Star Line, 20, Wiedener Gürtel, na Dunaji
Ant. Rebek9 konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34. 537
±±±±±±±±A±±±±±±±±±±±±±
Osle
brusne kamne za srpe in kose priznano najboljše blage 100 kosov 8 K, en poštni zavoj z 15 kosi franko K. 2.50 9 razpošilja po povzetju J. Razboršek, Šmartno pri Litiji.
na Kranjskem.	522


A
m
t Časnik „Štajerc"
zastopa kmečke koristi in prinaša najnovejše novice ter šaljive pri povesti, velja za celo leto s poštnino vred samo 60 krajcarjev ali 1 K 20 h. Naroči se na ta časnik lahko z vsakim dnevom. Naročnina poslati je naprej z natančnim naslovom. Na samo naročilo brez denarja, se časnik ne pošlje.
Kdor nam pošlje kakšen dopis, naj pridene svoje ime na poseben listek. Imena seveda ne izdamo.
Ker „Štajerca" čita najmanj 200 tisoč ljndij, se opozarjajo vsi tisti, ki imajo kaj za prodati ali kopiti, kaj za v najem dati, iščejo kake službe, ali sploh imajo kaj po časnikih naznaniti, naj se blagovolijo zaupno obrniti na list „Štajerc". Cene so jako nizke. Za manj kot eno krono se oznanila ne sprejemajo. Pri oznanilu ene krone piše se lahko 30 do 40 besed.
m i
a
robčini Bresovec davčnega okraja Ptuj se proda:

njiv . . . travnikov vrta . . . vinograda pašnika . gozda . . stavbišča
hektarov
6.6599 3.2053 —.1176 7.0972 4.9072 11.6507 —.3215
skupaj hektarov . 33.9594 ali 59 oralov (joh)
pet viničarij,enanovaliiša za gospode, povsem opravljena, vinska preša, hlev, magacin, kolarnica. Na tem posestvu je hipotekarnih dolgov K 7499. -. Pošta pride v ta kraj vsak dan. Ceste na posestvo so dobre. — Vprašati je pri
upravništvu „Štajerca44.
582
Trgovina
z špecerijo, kolonijalnim blagom, delikate-sami in mineralno vodo.
TEiUN & STIEGEE v Oelji.
ikate-
463 #
=J
Gumi «a trsje cepiti
najfinejše in najboljše vrste, cevi (šlauhe) iz gumija za škropilnice proti peronospori in take za pretakanje vina in piva, kakor tudi vsakovrstne druge izdelke iz gumija priporočata
^^^^ Brata Slaitsch. tt IFtuLjuL	:
trgovina z niirimberškim in galanterijskim blagom. I nata v zalogi tudi vsakovrstne igrače, sploh drobno blago, trake, perilo, pletenine tudi bicikelne in
Šivalne stroje. Prodaje se na debelo in na drobno.	578
Dvovprežni koleselj
polpokrit in že rabljen, se po ceni proda. Več pove
Victor Schulfink
trgovec v Ptuju. 581
l
Zenit va:
Rokodelec, star 27 let, samec, se želi, ker hoče prevzeti posestvo v mariborski okolici, oženiti. Prednost ima ženska, katera ima okoli 2000 kron premoženja in veselje do gospodinjstva. Naslov pove pod številko 581 upravnistvo „Štajerca. 581
V najem vzeti želim hišo
za malo trgovino ali grajzlerijo. Ponudbe z približnjo
ceno naj se
pošlje na upravništvo številom 586.
Štai
jerca
pod 586

Samo v teh zavojih se dobiva pristna, tako splošna priljubljena
fifcn*RbaKBAfab»
Kathreinerjeva o o o o Kneippova sladna Kava
Ptujsko kopališče
Gorna dravska ulica. Vsaki dan kopeli v banjah, prsne kopeli in mrzle kopeli.
Vsaki torek, četrtek in soboto soparne kopeli. — Soparne kopeli imajo take učinke kakor krapinske toplice. Bližnja pojasnila daje gosp. 3os. Rasimir in v kopališču samem.
Stavbinsko podjetje.
Stavbinsko podjetji
Ladislaus Johann Roth
inžener in oblastveno aut. mestni stavbenski mojster
Gartengasse (hotel Strauss) Celje Gartengasse (hotel Strauss)
StdVba mostov iz kamna, cementa in železa, tudi stavba mostov za silo.
UOdna stavba: stavba turbin, jezov in zatvornic iz lesa, kamna in cementa, kakor reguliranje potokov in rek, varstvena naprava obrežij, priprave za osuševanje, sploh vsa vodna dela v vsakem obsegu.
A etje
Stavba cest in polov, kakor tudi traciranje taistih. P|| Podzemska dela: (Tiefbauten) kanaliziranje, polagaAJj cevij, vodovodne stavbe.	cev
Stavbe na površju (Hochbauten) in sicer: vile, hiše <(nil gospodarska poslopja, fabrike in javna poslopjBa]e
lili
adaptacije vsake vrste.
Razen teh del prevzemlje ta firma tudi brezhibno postavljanje mašin in druga fundamentna dela iz petona, trotoarje ■■ ]• petona, petonska tla, tlakanje z ali brez da bi se plošče priskrbele, kakor tudi vse v to stroko spadajoča dela. — PojasnflH in proračune podeljuje firma na željo radovoljno in po najkulantnejših pogojih.
Stavbinsko podjetje Ladislaus Joh. Roth 1 523	inžener in oblastv. aut. mestni stavbinski mojster. tivr
"ližn
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko.
Tisk: W. Blanke v Ptuju.
G. kr. prlv,
j	j dništv«
tovarna za cement [
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-cemcnt v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise gledč tlakovne in odporne trdote
daleč nadkriliajofi dobroti, kakor tudi svoje priznano iz-_____
vrstno apno.
Priporočila in spričevala	aJVe
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III/3 Rennweg 5.	K J
Redka prilika.	Čudovito po
400 komadov za I gid. 801
1 dražestno pozlačena ura z verižico, s 31etnim jamstvom. 6 kora.|"j žepnili rut, 1 svetovno patentovani žepni tintnik od nikla, 1 mičenflblerf za slike, obsezajoč 36 najlepših slik sveta, 1 mašina za računiti .,PatK>3fl katera izračuni samo najtežejše eksemble, k temu eno navodilo, HH sovnik za pisma, poraben za vsakogar, 5 kom. najlepših r 5 kom. čudovitih prerokovanj egiptovskih prerokovalcev, ki veliko smeha, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumb iz double tentovana zapona 3% zlata, 1 prijetno dišeče toiletno milo, 1 fino zrcalo, 1 prakt. žepni nožič, 1 ff nastavek za smotke z jantarom, 1 rt moški prstan s imit. žlahtnim kamnom, 20 komadov pisarniških metov in še 300 raznih v gospodinjstvu neizogibno potrebnih pre< Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja proti po povzetju ali če se denar naprej pošlje, samo 1 gld. 80 kr. skoz šiljavnico Ch. Jungvvirth, Krakav, A. Risiko izključen. Za neu
se vrne denar.
Sadna drevesa ^t^r^ri
hruške po K 1.20 do 1.60. boren jabolčnik iz lastnih kletij od 14 do 18 vinarjev za liter Oskrbltištoo Ittarcnbcrfl (Gutsverwaltung Mahrenberg). Tam do . tudi jorkširski plemenski prašiči.
Meščanska parna žagi
Na novem Isntnem trgu (Lendpiatz) v P
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je if&|| parna žaga vsakemu v porabo. — Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in s;
hati i. t. d.
N; Is ovo