— flaflsop 14,000, - Šfgjerc Peljg za ceio iefo eden goldinar, = (¿TSS* " lisi. - 7 SSStl Se r W P1»** in - poslati v naprej. Štev. 17. velikega mojstra, največjega ljubitelja vseh ljudi, stvarnika vesoljnega sveta. — — _ A glej, nepričakovani glasovi, glasovi tuji, neverjetni nam prihajajo iz daljnih krajev, ne misijonski mili glasovi, temveč glasovi polni krivice, katera se godi bogaboječim dušam, katera se povzročuje v srcih, ki so morda itak že dovolj skušenj in teženj poprej pretrpele. V zadnjem času so se razglasili zopet misijoni po nekaterih farah, pred kratkim se je tudi že eden obhajal pri sv. Juriju ob Ščavnici, drugod mu bodejo sledili zopet drugi, — toda kaki? Mi opozarjamo naše bralce na dotični dopis od Sv. Jurija v našem današnjem listu! Ne, to ni mogoče, da bi se sveti čas miru in sprave, kakor je čas svetega misijona tako zlorabljal, ne, to ni mogoče, da bi se s sveto misijonsko spovedjo tako ravnalo, ne, to ni mogoče, da bi služil tako sveti kraj, kakor je prižnica (kancel) za take krivične namene! Piše se nam, da je bilo vso težko pričakovanje misijonskega časa zastonj, prišel je sicer zaželjen čas, a ne tak, kakor ga je nazival veliki prijatelj spod-njegaštajerskega, sploh vsega slovenskega ljudstva neumrljivi škof Slomšek, ki ga je imenoval „izvoljeni č a s" ne, prišel je čas poln razžaljenja ljudskega pričakovanja, poln razžaljenja tolažbe potrebnih src. Nastopil je misijoner za misijonerjem na prižnici (kancel nu) a ne da bi pozdravil pričakujoče verne duše z „ognjem ljubezni", kakor to Kristus zahteva, ne, temveč, komaj ko je odmolil pričetne molitve, začel je razmotrivati svoje politične nazore, začel' je grometi proti listom, kateri niso njegovega mnenja, proti naprednim listom. Misijonski glasovi. „Duša krščanska sedaj se potrudi Izvoljenga časa nikar ne zamudi." Misijonski čas, velevažen si, misijonski čas, ti si sveti čas za vsako faro, katera ima priložnost,' da te obhaja. Tisoč in tisoč faranov te pričakuje z ¡vročimi željami, mladost in starost se te veseli, marsikatero, morda že obupano srce bije hitreje, ko je zvedlo, da se približuješ, saj si mu povzročil vsaj | kapljico nade duševnega miru. I Misijonska spoved, kolikega pomena si vendar! Dolgo marsikateri odlaga, da bi se spravil z Bogom, dolgo goji želje, da bi si olajšal vest, katero si je obremenil v jezi ali v strasti, da bi razodel namest-|Diku Božjemu, kar je poprej v svoji sramožljivosti "imolčal. Res je, da ima marsikatera fara prav iz-3tue duhovnike, res je, da ima vsak faran do njih lupanje, da jih čisla in spoštuje, a tudi res je zo-et, da občujejo farani tudi razven cerkve s svojimi ašnimi pastirji večkrat v prijateljskih krogih, da vidijo včasih tudi njih slabosti, saj je tudi duhovnik podvržen človeški nepopolnosti. In ravno ta dejstva Dvzročujejo žalibog včasih, da se človek ne upa do-a&mu duhovniku svojih največjih skrivnosti v spodi razodeti. Misijoner pa pride in odide, misijoner navadno ni znan po fari, on stoji, kakor nekakšno Tišje bitje med ljudstvom, katero ga je že dolgo let |kot dušnega svojega zdravnika pričakovalo. Misijonska pridiga, ali nisi tudi ti cilj marsikatere vroče želje? Kot tujec nastopi v njej misi-pner, v lepih zvišenih besedah doni njegov glas iz rižnice (kancelna), želeč mir in srečo ljudskim, ne-nanim ljudem, a vendar otrokom enega in istega Vsedel se je, kakor se nam piše, misijoner za mi-sijonerjem v spovednico in zaupljivo so stopali tolažbe že leči farani prod njega, a ne da bi misijoner povpraševal po njihovih dušnih težnjah, ne, njegovo prvo vprašanje je bilo, katere liste da berejo. In ko mu je ta in drugi povedal, da bere tudi napredne liste, da bere „Narod", da bere naš list, potem je božjemu namestniku vskipela na svetem mestu jeza do vrhunca in besede kakor: „Ako mi ne obljubiš, da se od poveš temu listu, ne smem ti dati odveze", so donele tolažbe želečemu nasproti iz ust — misijo-nerja! Na mestu, da bi vprašal misijoner, katero božjo pot si je ta ali oni izvolil za pokoro svojih grehov, vprašal ga je — kako se bode vedel pri prihodnjih političnih volitvah. Naročil mu je na svetem mestu, da mora na k 1 e r i k a 1 n o-n a r o d 11 i podlagi voliti — „drugače ne dobiš odveze"! In kdor ne bi za odvezo grehov vsega obljubil, kdor nebi za njo vsega storil? To je vnebovpijoča zloraba najsvetejših resnic presvete naše vere, to je gorostastna krivica, katera se povzroča ljudstvu pod ščitom vere — ljubezni! A čudo glej, godi se vse to po tihem, pravi duhovniki Kristusovi — hvala Bogu, da še jih je dovolj — višji dušni pastir, milostljivi knez in škof mariborški, vsi ti od tega ničesar ne vejo! Naš škof Napotnik je blagi gospod, on je pravi dušni pastir, on ima dovolj izvrstnih duhovnikov v svoji škofiji, zato pa se nam vsili nehote vprašanje, zakaj vendarle t e h ne pošlje na misijone. Odgovor je lahek! Ker žalibog on v svoji dobrosrčnosti, v svoji pravičnosti niti ne sluti in ne more vedeti, kako ravnajo njegovi poslanci z njegovimi dušnimi ovčicami. Ubogi knez in škof, ljubeznjivi naš višji pastir, kako se zlorabljajo tvoji blagi, tvoji plemeniti nazori. Ubogi knez in škof, kolika krivica se i tebi godi, ker tudi tvoj Ugled trpi s takim postopanjem, Kako je Krampuš jedno stopnico razlil. Stari Flegar je bil imeniten zdravnik za ljudi kakor za živali, čeravno ni nikdar v svojem življenju trgal hlač po klopeh raznih šol. Sedel je sicer mnogo v svojem življenju, toda nikoli pred sitnimi učitelji, ampak zmiraj le v mirni in temni luknji, kamor ga je poslal kašo pihat in ričet jest marsikdo iz same hvaležnosti, da ga je hitro spravil iz te solzne doline v boljši svet. Pa vkljub pogostim kaznim so imeli v njega ljudje in živali veliko zaupanje. Ni čuda, saj je bil za najmanj deset dohtarjev, ker je spoznal vse bolezni iz steklenic (daš), katere so mu pošiljali kmetski bolniki iz svojih postelj. Teh steklenic vam ne bodem popisoval — ne dišijo posebno prijetno — le povedati hočem, kako je Flegar vsako bolezen iz vode bolnikov spoznal. Če jo je tudi ozdravil, to nas ne briga veliko, glavna stvar za vsakega »padarja« in njegovo mošnjo je zaupanje ljudij. Kot imenitnega zdravnika nisi dobil Flegarja skoraj nikdar doma. Zdaj je šel h kacemu imenitnemu bolniku, a drugokrat je moral v apoteko po zdravila (arcnije); včeraj se je po dal na goro isfcat Ouciodo)i v grabnu* ijbolj skrbite, saj smo dobili ravno vsled misijona S v. Jurija zopet več novih naročnikov, — ne, ako ugonobili stemi vrstami le količkaj smeti, katero vi posejali med ubogo ljudstvo, ako smo količkaj pripravili srčna tla v dragih krajih, tako da važe ljalike ne todo tako ravnodušno sprejela, potem smo naš smoter egli! Pone verjenje pri celjskem okrajnem zastopu, in gospodarstve-|nodelovanje celjske posojilnice. Naznanili smo že v eni naših zadnjih številk šim bralcem, da je tajnik celjskega okrajnega za-ipa Josef Kozem poneveril celjskemu zastopu večjo )to denarja, radi česa sedaj mora sedeti v preisko-loem zaporu celjskega c. kr. okrožnega sodišča. Poneverjenje sega mnogo let nazaj in vsakdor čadi, da tem goljufijam, katero so bile na jako Vreten način izvršene, do sedaj še ni prišla sodna sled. Toda seve nikakor ne moremo in ne smemo o m kaj več pisati, ker ima, kakor smo omenili celo livar že državni pravdnik (štatsanvalt) v rokah, in irr postava ne dopušča, da bi se v kakem časopisu i bodi si kateri zadevi, ki jo ima preiskovalni sodnik i rokah, kaj pisalo. Toda nekatere dejstva, katere so v obče znane, naj bode dovoljeno tukaj priobčiti, in to tem ker se bode z njihovo pomočjo postavila tadi )jjska posojilnica, katera baje samo v 1 slovenskih kmetov deluje, v pravo luč. Iz odprte zemljiščne knjige lahko vsakdor spre-i, da je na posestvu Kozema, kateri je lastnik ao polovice tega posestva, vknjižen na račun Ko-na m njegove žene za jažno štajersko hranilnico arkaso) v Celju znesek 6000 kron. Za tem znesku vknjizeno dolžno pismo z dne 19. junija 1903, Po kratkem pozdravu mu poda kmetič steklenico. Padar [k oknu in reče: »To je pa od ženske«. >Seveda, seveda«, reče hitro Krampuš, >od moje žene je«. Flegar strese steklenico in nadaljuje: »Pa že ni več »Seveda, seveda že ni več mlada!« vzdihne kmet, kakor |mu bilo žal, da je njegova tovaršica že davno odcvetela ».loj. joj, ti nesreča ti!« mrmra nato Flegar in pazljivo z desnim očesom skozi flašo, »ta je pa z visokega padla!« »Seveda, seveda je padla!« zadere se kmet. >Cez stopnice se je prevrgla«, reče potem padar. »Ježeš, seveda, seveda; čez stopnice iz dil se je pre-Dila!« kliče Krampuš, ki je kar iz sebe, ko vidi, kako Šten« je Flegar. Ta Se malo pomežika po steklenici in dene: »In še visoke so stopnice bile, najbrž več ko petnajst stopinj •iV »Cez šestnajst,« popravi začudeni Oslovčan, »čez 18 je padla. Pa vi ste se lahko za jedno zmotili. Po poti namreč padel zatišč iz flaše, in tedaj se mi je v aržetu j fcapljic razlilo. Zato menda niste mogli natanko spoznati, visoko je bilo.« In seveda je Flegar dal „pravo41 zdravilo in Krampušico Ril! glaseče se na 8100 kron in žnjim vred izjava z dne 9. julija 1903 z 10.000 kronami. Zadnja dva zneska sta zasigurjena samo na isti polovici omenjenega posestva, koje lastnik je Kozem sam. Te dolžne pisma so se sestavile v pisarni advokata doktorja Serneca, kateri je, kar je v obče znano načelnik celjskega okrajnega odbora. V dolžnem pismu, glasečem se za celjsko posojilnico stoji, da je Jožef Kozem posojilnici samo 8100 kron dolžen postal, in da se mu da kredit še na daljnih i 0.000 kron. Gori omenjena izjava, katera se je sesta\ila 14 dni pozneje, izjavi, da je ta kredit že popolnoma porabljen. Dolžno pismo je podpisano samo od Jožefa Kozema. Oziraje se na te razmere, je moglo biti že 19. junija znano, da je poneverjena svota znesla 8100 kron, da pa ž njo še nikakor niso vsi poneverjeni zneski pokriti, ker bi drugače pač ne bilo nikakor potrebno, da se je odprl Kozemu kredit na 10 tisoč kron, kateri se mu je brez vse dvombe samo radi tega dovolil, da bi z njim pokril daljne poneverjene svote. A vendar se je izdala izjava, daje vse pokrito!! Na polovici posestva Jožefa Kozem je bilo vknji-ženih 21.000 kron, katere bi moral, kakor omenjeno, plačati Jožef Kozem sam. Celo posestvo pa je vredno samo 30 tisoč kron, toraj polovica posestva 15 tisoč kron. Radi tega pač nihče ne more vedeti, od koder vendarle bode dobila posojilnica plačilo za svoja posojila. To dejstvo že samo na sebi brezdvombno dokaže, kolike koristi (?) je posojilnica za kmečko ljudstvo 1 Toda še več! Še ložje bodete to sprevideli, ako omenimo tukaj še sklepčne račune tega zavoda, kateri so bili še povrh v „Domovini" z dne 5. majnika tega leta priobčeni. Tedaj je prinesla „Domovina" primere o delavnosti hranilnice (šparkaso) celjske mestne občine, južnoštajerske hranilnice v Celju in pososojilnice v Celju. Iz tega hočemo navesti le nekatere številke. Hranilnica celjske mestne občine je pri obstoječih vlogah v znesku 9 milijonov 317 tisoč kron za leto 1901 in 9 miljonov 809 tisoč kron za leto 1902 toraj z dorastkom blizu 500 tisoč kron pri hipote-karnih posojilih za leto 1901 v znesku 5 miljonov 600 tisoč kron in za leto 1902 v znesku 6 miljonov kron, toraj z dorastkom s prebližno 400 tisoč kron dosegla dobiček v znesku 33 tisoč in sto kron. Pri južnoštajerski hranilnici so znašale v letu 1901 vloge 3 miljone 756 tisoč kron, v letu 1902 3 miljone 782 tisoč kron, toraj je znesel dorastek samo 26 tisoč kron. Hipotekarne posojila tega zavoda v letu 1901 so znesle 3 miljone 136 tisoč kron, v letu 1902 pa 3 miljone 279 tisoč kron. Tukaj znaša toraj dorastek samo 140 tisoč kron in čisti dobiček samo 23 tisoč kron. Posojilnic a pa je imela v 1901 letu o miljonov 359 tisoč kron vlog, v 1902 letu pa 4 miljone 973 tisoč, toraj v tem letu 386 tisoč kron manj vlog, kakor v letu 1901. Na hipotekarnih posojilih je iz- dala v letu 1901 3 miljone 176 tisoč kron, v 1902 letu 3 miljone 329 tisoč kron. Pri njej znaša toraj dorastek na teh posojilih 153 tisoč kron in čisti dobiček pa znaša, kakor ga je „Domovina" priobčila, 34 tisoč kron. Te številke pač dovolj jasno dokazujejo, da se hranilnica (šparkasa) celjskega mesta lahko ponaša z velikim dorastkom vlog in hipotekarnih posojil a vendar nima več čistega dobička, kakor 33 tisoč kron, toraj manj, kakor posojilnica! Iz tega razvidi pač lahko vsakdor, da se pri mestni hranilnici pazi na prid in hasek drugih, posebno manjših posestnikov, da se ti nikakor ne i z se saj o. Največji čisti dobiček ima posojilnica, ker njen dobiček je večji, kakor od „Domovine" navedena svota v znesku 34 tisoč kron. K njenemu čistemu dobičku se mora tudi prištevati onih 16 tisoč kron, katere so se pri posestvih odpisale. Posojilnica ima toraj trikrat manj vlog, kakor mestna hranilnica, posojilnica ima morda samo polovico toliko hipotekarnih posojil, kakor mestna hranilnica, a vendar pa več čistega dobička! In sicer se napram vlog in posojil mora spoznati čisti dobiček posojilnice dvakrat večji, kakor dobiček hranilnice. Toda kdo se bode temu čudil? Saj posojilnica zahteva po svojih pravilih pri perzonalnih posojilih (toraj takih, pri katerih se dolg ne zabilježi v zemljiški knjigi) šest procentov obresti, pri posojilih, pri katerih se dolg v zemljiški knjigi zasiguri, pa pet in pol procentov, čeprav bi nam tudi nikakor ne bi bilo težko dokazati, da se tudi za dolgove, kateri so s pomočjo zemljiške knjige zasigurjeni, od posojilnice kaj rado zahteva šest procentov. Posojilnica toraj ne deluje v gospodarstvenem oziru, ona si ne prizadeva, da bi kmetu s posojili pomagala, temveč ona skrbi za to, da si pridobi s kolikor mogoče visokimi obrestnimi procenti po zmožnosti visoki čisti dobiček in to seveda za sebe in v prid drugih namenov, iz katerih vlečejo nekateri drugi znani ljudje zopet svoj dobiček, nikdar pa ne kmet! Obresti vlog so znašale pri posojilnici do 1. aprila 1902 4 1 procentov, od tega dne so se povikšale na 47* procentov in kakor kažejo oznanila v različnih kranjskih časopisih, so se zopet povikšale na prejšnji svoj vrhunec, namreč na štiri in pol procentov. To dejstvo dokazuje dovolj, da grejo vloge pri posojilnici nazaj, kar se tudi iz zgoraj navedenih številk razvidi. Posojilnica je toraj gotovi denar izdala na posojila, da bi kolikor mogoče mnogo na obrestih dobila. Sedaj pa si hoče stem, da je obresti za vloge povikšala, zopet privabiti novih vlog, da bi potem ta denar zopet izposodila in sebi, a nikdar pa ne kmetu z obrestmi od tega denarja pomagala. Kakor čujemo, so se za celjski okrajni zastop samo pri tem zavodu, toraj pri posojilnici, denarji izposodili, in ti denarji so se morali vsaj po pet in pol procentov obrestovati. Seveda je bilo zopet samo po- sojilnici s tem pomagatio in sicer radi visokih ob katere se ji morajo od teh posojil plačati, med ko okraj, kateri bi lahko bil dobil pri nemškem vodu v Celju ali pa v Gradcu posojilo na šti pol procentne obresti, s tem znatno škodo trpi kdo mora plačati zopet to škodo? Kmet in kmet! Nikakor se nam toraj ni čuditi, ako se pri kem gospodarjenju plačilni prikladi pri okrajnem stopu vsako leto povikšujejo in bodejo dosegli v daj nem času že 26. procent. Toda o tem bodemo pisali pri priložnosti in ozirali pri tem posebno na gospoda K o z e m a, l šega „poštenega" tajnika celjskega okrajnega zas 3. mladeniški shod. Poročali smo Vam o prvem takozvanem ml niškem shodu, ki se je vršil na Ptujski Gori, pi smo tudi o razbojniških posledkah drugega shoda, šečega se pri sv. Trojici in pri sv. Lenartu v S Goricah in danes hočemo spregovoriti par bei tretjem mladeniškem shodu, kateri se je vršil z nedeljo v Pletrovčah. Hvala Bogu, vendarle enkrat so prišli kmetje njih sinovi do spoznanja, hvala Bogu, komaj en so sprevideli, kaj hoče ž njimi iarška druhal! tem, ko se je vdeležilo nad tisoč mladeničev zega shoda, pogorel jo tretji popolnoma in to ce savinjski dolini. „Celjska žaba" piše, da je bilo število udel cev na 3. mladeniškem shodu, po njenem m 200 do 300. Oho, ta pa je bosa! Vseh sku bilo niti ne 150 in to pa mi vemo gotovo! | zvanih mladeničev ni bilo nad 50, drugo so bili d hlapci, par kmetov, kaplani in mastno rejeni žup Kar se tiče govorov, piše „Domovina" to ? „Kakor smo čuli, o narodnosti tudi ni bilo ra; preveč govora na shodu." — Dobro tak, vsaj si sala „žaba" vendarle enkrat resnico, vendarle en so sprevidele črne suknje, da že vse hujskanje drugi narodnosti tudi takozvanim „mladeničem" sedajo. Govori so se sukali najbolj o krščanskem dinjenju mladeničev in o — molitvi. Gospodje, i pa potem shod? Saj imate doma prižnice, saj i doma veronauk! Pridigujte doma, -mladeniči ostali doma, ne bodejo izdajali denarjev! S tem shodom samim se nikakor več n pečati, saj je, kakor omenjeno regimentno pogore^ hočemo malo pojasniti sad, tega shoda. Neki k se je izrazil napram našemu poročevalcu tako „Zakaj neki li vendar gonijo to mladino po teh mah? Moj fant mi je doma — vkradel (!) vreča žita in ga je prodal, samo da je zamo shod!" — To je mislimo dovolj! Toda še več! Kmalu po zborovanju se je peljalo pet vozi napolnjenih z duhovniki, na kraje. „Mladeniče" pa so pustili v Pletr same! Tam je svirala po krčmah godba, bile so „fletne" savinske dekleta. „Moj ljubček, al' h več ?ft, razhajalo se je pozno v noč na vse kraje, we po povžiti obilni pijači - moj ljubček, al' še več? Stariši, sedaj pa še nam povejte, ali bode po-tbno, da vas opozarjamo, na 4. mladeniški shod? „Na prvem se pilo in vriskalo je, „Na drugem pa tekla — v potokah je kri, „Ljubezen na tretjem je grela srce „Rog živi mladeniške shode vse tri! Spodnje-štajerske novice. Nevihta in toča. (S v. U r b a n pri Ptuju.) 13. avgusta t. 1. popoldan smo tukaj veliko la prestali. Tri velike burje so prihajale od ve-aega kraja čez Slovenske Gorice nad nas. Tako rno je bilo gledati prihod nevihte, da smo mislili, »de vse proč. Blisk za bliskom je bil videti in om za gromom se je slišal. Pred točo smo hvala ostali še obvarovani. Padla je zares tu in tam itera tako debela, kakcr oreh, toda znatne škode napravila. Strela je udarila pri posestniku Habja-na Kozlovcu in pri Muršecu v Bišečkem vrhu. la posestnikoma ste zgoreli stanovališči. Oba sta zavarovana. Tudi smo od tukaj videli požar proti eošaku, tudi tam je ogenj povzročila strela in sicer gorela viničarija Lišča. Kakor se sliši, se je toča sv. R u p e r t u v Slovenskih Goricah in okolici io ta dan vsula tako grozovito iz neba, da se tkce ne spominja, da bi kedaj bil videl tako točo. :e že vso opeko (cigel) na tamošnji cerkvi in na jh hišah zdrobila, potem si pač človek lahko i, kako je vse drugo uničila. Nekega posestnika obila toča na polju in ga je skoraj ubila. Prešernu je klobuk in ga ranila težko na rokah in jlavi. Saj pa tudi ni čudo, ker so leteli takorekoč kosi leda iz nebes, nekateri so bili večji, kakor je jajca. Nekemu posestniku je ubila toča na polju že "*3no tele. Cela okolica Sv. Ruperta je popolnoma ena. ljudje so žalostni in boječe gledijo v bodoč-Kaj bode, ako ne dobimo pomoči? (Opomba urediva: Te novice nam je naznanil neki posestnik iz renskih Goric in nas prosil, naj bi svetovali porednim, kaj jim je v tem storiti, da dobe kako m. Tu le odgovor: Kmetje ponesrečenih krajev, i so vaši poslanci? Vprašajte vendar Roškerja, je tako gromel na mladeniškem shodu pri Sv. irtn v Slov. Goricah, kaj hoče za vas storiti? vam vaši kmečki poslanci, vaši dohtarčki in kle-feki nočejo pomagati, ni vam treba obupati, saj drugi poslanci. Obrnite se na nemške de-poslance! Naše uredništvo ve na primer za ne-gospoda, po katerem sicer klerikalni „tihpos" ad blato meče, a kateri pa vendar kaj rad po-kmetom. Ptujski župan JosefOrnigje ta i, in mi smo prepričani, da bode on v tej stvari, mu potožite, pomagal, ako imajo vaši poslanci preveč opraviti z političnimi govori in zboji! —) Zopet eden! In zopet bo šel eden — rakom žvižgat in žabam pet, namreč konzum v Laškem. Dne 23. t. m. bo izredni občni zbor tega finega društva, od katerega smo pisali tudi mi že parkrat. Na zboru se bode sklenila likvidacija! Na ta način se izogne konzum konkurzu. Seveda je tudi ta konzum ustanovila duhovniška stranka in to iz — same ljubezni do slovenskega kmeta, ki bo sedaj imel čast in veselje, plačevati izgubo in stroške! Toliko časa so gospodje Božji namestniki kmete reševali, da so jih srečno pripravili ob nekaj tisočakov. List za listom pada, konzum za konzumom je „fuč", a vendar še je mnogo kmetov, kateri nam nočejo verjeti, da je vsak konzum za njih gotova poguba. Kdor ne verjame, pa naj trpi škodo. Mrtvega SO našli Janeza Kaisersberger, bivšega okrajnega cestnikarja v njegovem stanovanju pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Imenovani je rad šnopsal, precej pa se tudi trudil pri delu. Navado je imel, da je, ako je imel kaj denarja zvečer, ko je šel spat duri od znotraj zavezal, kar je tudi zadnjo večer storil. Denarja je imel pri sebi 8 kron. Ker je, ko so ga našli, ležal odet v postelji, kakor da bi spal, je soditi, da ga je zadela kap (božji žlak.) S špritom se je težko poškodoval. V Možganjcih si je hotel neki P r e j a t, ravno tam doma, ogasiti žejo iz steklenice, ker je mislil, da je v njej voda. V steklenici pa je bil šprit, kakor se navadno rabi na kmetih za pripravo jesiha. Samo en požirek iz steklenice je zadostoval, da si je Prejat sežgal in poškodoval jako nevarno goltanec in jezik, da so ga morali prepeljati v Ptujsko bolnišnico^ Mrtvo truplo v Dravi. Neki Ignac Š i f k o je dne 1. t. m. v Mariboru ustrelil svojo ženo, potem pa še na sebe ustrelil in se težko ranil. Vrh tega je skočil v Dravo in utonil. Njegovo truplo so potegnili šele 9. t. m. v Ormožu iz Drave. Po neprevidnosti ga je ustrelil. Neki Franc Mušič od sv. Bolfenka v Halozah je pregledoval dne 8. t. m. staro puško. Ker ni vedel, da je puška nabita, nameril je proti svojemu tovarišu L u g i š e k u iz Narapel. Puška se je sprožila in Lugišek se je zgrudil smrtno zadet na tla. Mušič se bode moral radi tega zagovarjati pred sodu i jo. Roparji se klatijo po občinah Loka in Šusam in sicer že več, kakor teden dni, ne da bi se bilo do sedaj posrečilo sodniji, dobiti le enega v pest. Te dni so se podali — kakih 5 do 8 mož — proti Pristavi. Roparji napadajo navadno proti večeru kmečke hiše in tam prisilijo prebivalce, da jim morajo dati denar, obleko, živež itd. Žandarmerija jako pridno zasleduje roparje. Dva moža na primer od postaje v Pristavi sta med tem, ko se te vrste pišejo, že 229 ur v službi. Dopisi. „Iz Korondičberga nad Peklom." Pod tem neumnim naslovom je prinesel mariborski farški listič umazan članek, v katerem hoče njegov neumni do- pisunček dobro znani: „Neve se kdo" blatiti in smešiti na najnesramnejši način nas dvanajstero mož, ki globoko obžalujemo, da ima ta „Nevesekdo" tako kratko pamet. Prisilil nas je s svojo umazano pisarijo da mu, čeprav ne radi, vendar moramo odgovoriti. — V tem članku si ti „terjavi", dobroznani dopisunček dokazal, da v tvoji glavi ne more biti vse v redu, zakaj drugače se ne bi izvolil za „divjega jagra" na ko-rondiče. Sam o sebi pišeš, da ti je naredil Matijčev kovač „cepikl" zastonj, da si si naročil iz Berolina dvocevno puško, si dal napraviti veliko torbo in da bi dosegel boljši lovski vspeh, si knpil tak rešpetlin, s katerim lahko vidiš skoz najdebelejšo steno. Tudi pišeš, da si se tako oborožen peljal čez most nad Ragoznico in začel na korondiče divji lov. Ali nisi videl, ds te je ravno na mostu srečala ljuba pamet in te milo, a vendar zastonj prosila, da bi jo sprejel k sebi na „cepikl", ker je silno potrebuješ? Ako bi te bil kateri izmed tvojih gonjače v poprosil, da bi mu bil posodil tvoj „rešpetlin" in bi bil z njim pogledal malo v tvojo neumno bučo, vskliknil bi bil gotovo od začudenja: „Jej mojster, tvoja glava je popolnoma prazna, še običajna tvoja slama je segnila. Kmalu bode treba, da od potuješ v Feldhof!" — Dopisunček, ne misli si nikakor, da bi se mi, od tebe tako nesramno napadeni možje, tvojih napadov bali, niti ne razjeziti nas ne moreš. Matijčev kovač je celo ponosen, da sme delati cepiklne za korondičevega „jagra." Toda povedal mi je, da bode sedaj ta „kšeft" opustil in bode raji take „cepikelne" izdeloval, na katerih se bodejo nori lovec in njegovi malo pametni poma-gači vozili po pamet. Kejačov korondič še živi in še ni nikakor stegnil tac; pa jih tudi ne bode! Pravi pa, da bode stegnil taco enkrat po tebi dopisunček, tako, da si bodeš cepikl na ušesa obesil in peš nadaljeval svoj divji lov. Takšna zamore biti Kejačevega korondiča osveta. Mačka Mahoričevega Joža, ki si jo proglasil za poginjeno, še tudi živi in še celo prid-nejša je postala, ker se je menda razjezila, da si jej pustil natiskati v „Fihposu" za krtovo deželo od-hodnico. Ti pravi korondič, ki pošiljaš- tako brezpa-metne dopise, mi te prosimo, da nam daš mir, ker bi si ga drugače morali sami, z lastnimi rokami iz tebe prisiliti. Napadeni možje. Iz Šoštanja. Kmet in rokodelec zbudila sta se in neustrašeno se branita, kadar ju draži črna ali odiralna druhal in jima hoče kratiti osebno ali volilno pravico. Pred kratkim bila je volitev v okolci Šoštanj in pri tej priliki odlikovali smo se kmetje, kakor še nikdar v naši občini. Pokazali smo po zna-čajnem, obče spoštovanem sodelovalen, g. Kokelu, da smo samostojni. Prenapihnen Slovenec novega kova, že od nekdaj sosedom nepriljubljen, hotel je s silo zopet v občinski zastop priti. Slutivši pa, da mu bode odklenkalo tu, kakor tudi pri pregledovanju mesa, toži milo dohtarju, naj bi mu ta iz blata pomagal in kmetom zaukazal, njega zopet voliti. Advokat seveda hoče njegovi želji ustreči, pokazati kmetu svojo moč in gre na volišče, pa tu se je udaril za vselej. Kmet vpraša priklatenega nevolilca, dohtarja Frana, kaj med volilci išče. Ker mu si maček ni mogel odgovoriti, veli kmet, naj žla gospod gleda, da se zgubi, sicer mn pot poka delavne kmečke roke. Kje imaš Fran svojo moč, k; ima v tebe zaupanje? Kmet ne, delavec ne, gosp: še manj! Uvidel je, da se mu godi, kakor sraL! pavovim perjem in popihal jo je, kolikor so mn n gove noge pripustile. — Tebi Majer, naj bo reče"' Ostani v tvojem turnu pri tvojem brusu; brusi sanjaj dalje! Kadar prirase kralju Matjažu brada demkrat. okoli njegove mize, poštaneš poslanec, ločno bodemo kmetje vsikdar pokazali, da advo ali kašni drugi privandranec ni naš pravi voditelj, si mi le sami hočemo izbrati naše volilne može naše sredine, da ostanemo, kakor smo, ker se z n dohtarsko „špraho" ne strinjamo. Iz Polčan. Ker so klerikalci pri zadnjih volitr v okrajni zastop popolnoma pogoreli, jih to grozo boli in tega nikakor ne morejo pozabiti. Zato pa sedaj hočejo maščevati nad okrajnim zast.opom sa in radi tega trosijo govorice in laži o njem in i» govem vodstvu, da je groza. Tako se je trdilo, da rekel pred kratkim neki kmet, kateri je bil ud p" šnega in je še ud sedajnega okrajnega zastopa, nekem sejmu v Polčanah, kjer je bilo nad sto" ljudi zbranih, da je sedajni okrajni zastop zap 50 tisoč kron, o katerih zastop nikakor ne more kazati, kje da so. To je poz vedel zastop in do dotičnega kmeta na odgovor. In glej, kmet F. M. Hošnic je izdal na to sledečo izjavo: „Jaz tega, sar sta me A. Grundner in J. Bauman podol nikdar nisem izustil, sploh pa sem prepričan, da od okrajnega zastopa ravna popolnoma pravilno denarjem. Sicer pa sem bil od nekdaj navajen sem, ako mi ni bilo kaj po volji, to stvar ra~ pri seji, nikdar pa nisem zunaj sej obsojeval p panja okrajnih zastopnikov." Nikakor se seveda v stvari ne bode postopalo sodnijskim potom, če bi morda bilo to popolnoma umestno, toda ljud j naj zve, da je vse v redu in da je lahko okraj ! nosen na svoj izvrsten zastop. Ako bi se take ponavljale, potem seveda pridejo dotični dolgojezi" pred sod ni jo. Od Sv. Jurija ob Sčavnici. Mogoče že imate n tere dopise od naše fare zaradi misijona, kateri se: vršil pretekli teden pri nas, in prepričani smo,: bodete skoraj neverjetnemu postopanju misijone proti vašemu listu stopili pošteno na prste. No ! pridiga ni bila, v kateri se ne bi bilo govorilo | „Štajerca". Najprej je bila pridiga tudi o krajns' ! naprednem časopisu o „Narodu", tudi tega si je sijoner privoščil, toda ne tako, kakor „Štajerca." Vsakdor, kateri je prišel k spovedi in je izpovedal vprašanje misijonera, da ima „Štajerca", ni prej odveze dobil, dokler ni obljubil, da ga poslal nazaj. Pri spovedi se je tudi naročalo naj ljudje vsakovrstnih volitev in zborovanj (!) vdel jejo, vsak naj voli po duhovškem (!) navodilu, t po receptu gospodov misijonerjev. „Krščansko rodno" se naj voli od kmetov, seveda kmetu v gobo, klerikalcem pa v korist, da bi potem še ložje Bscsali kmete. Ljubi „Štajerc", ni ti mogoče povedati. kako pravico si ti gospodje pripisujejo v spo-vedmci in na prižnici. Še slabši so v tem oziru, kakor naš kaplan Bozina, kateri ima z znano mladeniško zvezo največ opraviti. Sicer si je tudi ta pri velikonočni spovedi koliko mogoče prizadeval „Štajerca" j ngOMobiti. toda v tako obili meri, kakor misijonerji jpa vendarle ne f Zgodilo se je, da si nekateri niso npalt povedati v spovednici, ko jih je vprašal misi-joner, ako imajo „Štajerca", da so njegovi naročniki, ker so se bali, da ne dobijo radi tega odveze. Ali to ni greh? In kdor ga ima na duši? ¡Misijoner sam, ki je prišel k nam, da bi nam grehe odrezal! — Toda vedi „Štajerc", da nas pametne kmete nobeni misijon, nobena spovednica, nobeden iancel ne odvrne od tebe, ker nisi proti sveti veri )ti Kristusovi veri so — čeprav sem priprost kmet' Klar mislim, da krivo ne sodim — proti veri so prizadevanje misijonerjev, kateri nastopajo namesto kot tel pastirji, kot klerikalno politični hujskači! Z odličnim spoštovanjem kmet, ki je bil pri misijonski spovedi. Iz spodnje Sv. Kungote. (Naš predstojnik občine [in kraj noga šolskega sveta — Naše orgle.) Vaš pri-zen spomin g. urednik, da se naj zopet malo ogla-Vam izpolnim s tem, da Vam enkrat malo opi-naše tukajšnje razmere. Predstavljam Vam najprej > imenitno osebo. To je naš Tomaž Kramberger, občinski predstojnik, predstojnik krajnega šolskega -'a, in predstojnik cerkvenega sklada. Ker imam tno kamero obskuro, Vam hočem tega korenjaka azati najprej kot občinskega predstojnika. Občini Gradiška zapoveduje ta mož že 40 let, V teku teh let se je za blagor občine jako potrudil. Ceste, ka-trrc je prevzel, so postale tako fine, da ni mogoče rabiti. Po nekterih rase toliko trave, da bi ž njo \ko celo leto kravo krmil, druge so tako razrezane, rabiš 2 para volov ako hočeš le prazen voz prebegniti. Most čez Pesnico je ravno pripraven za »vi mariborski muzej. Ako bi se mosta ne bil gos-Mar Nekrep usmilil, bil bi že davno na Hrvatskem, ¿kaj novega je tudi naš Tomaž izumil. Posrečilo P mu Je namreč pridobiti novo občinsko cesto, ka-iera pa nima pravega konca in tudi ne začetka. 0 ' zadevi drugokrat. Prijazen je Tomaž čez vse. Nad re žene se zadere, da bi je lahko od straha kap ela, ako pa pride kak berač, ga pa zopet žene, se kadi za njim. Prideš proti večeru k njemu in ga po-:iš za njegov podpis, bodi prepričan da ga ne dobiš, bojda po večni luči ne vidi < tudi slabo vidi.) Daš mu pa v črni noči kron, jih bode gotovo dobro videl in shranil. 5ka po noči bolje vidi, ko po dnevu !) Ker vem urednik, da Vas dolgočasim, hočem v aparat novo o vložiti, katera Vam pokaže g. Krambergerja ' predstojnika krajnega šolskega sveta. Evo jo! Ta. ol že zaseda ta mož 27 let. Tudi na tem polju mož jako trudi svojo zmožnost pokazati. Mi imamo tukaj 2 šoli. Nova se je stavila 1 eta 1875. Od teg? časa je gospod predstojnik ni pustil niti enkrat po beliti. Zato je tudi zid tako razpokan, da dežnica sili v zidovje. Zato so tndi stene že znotraj mokre. Telovadsti prostor je tak, da se, ako ga dež malo pomoč/, lahko ugrez nei do gležnja. Stara šola v kateri so stanovanja učiteljev, izgleda, kakor kaka stara grajščina, pri katori se stene ravno toliko skupaj držijo, da se ta palača ne zruši. Pa namesto, da bi jo g. „obman" pustil popraviti, mu je to poslopje deveta briga. Da je le on „obman", pa je vse dobro. Zato ga pa tudi okrajni šolski svet zmiraj drega in drega meneč: No! Kramberger, bomo kaj popravili, ali ne? Jako bi nas veselilo, ako bi nam v 1 mesecu naznanili, kaj ste vse dali popraviti! Ako bi mi bilo mogoče Vam g. Krambergerja z mojim aparatom v takem slučaju pokazati, v katerem se nahaja, ko dobi kak tak prijazen namigljaj od okrajnega šolskega sveta, to bi bilo jako zanimivo! Kot predstojnik krajnega šolskega sveta pa kaže g. Kramberger zopet jako lepe lastnosti. On je velik prijatelj mladine! Ako pride ta po občinski poti mimo njegove rezidence, žene jo s koljem, bičem ali s tem, kaj mu pride v roke. Ni pa samo prijatelj mladine in šole, ampak tudi učiteljev. Te bi najrajši pohrustal, posebno pa g. učitelja Achitscha, kateremu je izvanredno naklonjen. 0 njegovi radodarnosti drugokrat! Naposled pa šeg. Kramberja opozorim, naj se malo poboljša, namesto da hujska, naj raje dela v blagor mu izročene občine in šole. V tem oziru imam sicer malo upanja, kajti : kar se jo Tomažek naučil, tega Tomaž ne bo pustil. — Ne da mi miru. Moram še enkrat Krambergerja omeniti. Rekel sem, da je tudi predsednik cerkvenega sklada. Na! Tukaj hočem mu prizanesti, kajti dospel sem do cerkvenih zadev, in k tem spadajo tudi — orgije. Gospod urednik! Nikakor ne-dvomim da ste že slišali dobre orgle, a tako lepo kakor naše pojejo še vendar nikdar niste nobednih slišali peti. Tukaj najdete vse glase od kontra a do trikrat črtanega c. To kar zdaj pišem, to je le za Vas g. urednik, za naše ljudi to ni namenjeno, kajti oni so itak z vsem zadovoljni. Orgle, precej velike, na 11 regištrov, 1 manual in 1 pedal, bogme me že davi, ko hočem o njih govoriti, so prava redkost. Ko bi ne bil g. nadučitelj tako fin orglar, imeti bi morali zmiraj tiho sv. mašo. On jih še pritisne, da še ga malo ubogajo. A od zadnje nedelje se tudi njemu zoperstavljajo. Nizki d mrmra zadi na levi strani, dvakrat črtani e kriči spredaj na desni, kakor da bi ga kdo z žarečimi kleščami ščipal. naravni agrgla, kakor da hi se utapljal, njegov sosed ^ ^ snvŽ) gVdb, pbCui) il "je "hnpav, as je umrl in b hira. Ni res, to so fine orgle? Jaz samo ne razumem, zakaj tukaj merodajni ljudje nič ne ukrenejo, da bi se kaj storilo. Cerkev se je slikala. Imamo lepo malarijo. Dobro! Vse Bogu v čast. Jaz pa vprašam, ne služi h krasen glas orgelj in pevcev bolj v božjo čast, kakor pa slikana stena? Gospod urednik! Ker kaže naša stolpna ura že •/« na 3, to kaže sicer noč m dan, leto za letom, in sem že truden, sklenem moje vrstice, §e zahvalim za njih sprejem in ostanem z obljubo, da se kmalu spet oglasim, vedno Vaš zvest Gustl od Savinje. Od Kapele okraj Gornja Radgona. Napredni kmetje! Kakor Vam je znano, se ima vršiti v kratkem volitev okrajnega odbora. Večina volilcev vas toraj opozarja, da bodemo na dan volitve odločno nastopili in volili može, kateri imajo ljubezen in spoštovanje do našega že tako zatiranega kmetskega stana. Nikogar pa naj ne zmoti tista fina pogrnjena klerikalna miza, pri katerej se bo točilo vino in pivo, zavživala se najboljša jedila v propad kmetov. Proč toraj s konzumnimi direktorji, proč s tistimi, kateri okoli farovžev lazijo in svoje žejne grle napajajo. Ti ne bodejo gledali naj si bo potem voljen celo cekme-šter ali kaka druga klerikalna oseba, ako bode le znal kimati, piti in jesti in pa žnjimi glasovati. Kteri bodete pa izvoljeni za ude okrajnega zastopa, volite ednoglasno dosedajnega načelnika gospoda Franca V r a č k a, kmeta v Orehovcih. Tukaj ne bodemo razlagali zaslog, katere nam je za ves gornji Radgonski okraj sploh storil, to je že itak vsakemu znano. Toraj volilci, na dan volitve združenimi močmi nastopimo proti klerikalni druhali in zmaga je gotovo naša! Naš načelnik naj bo gospod Vračko, ne pa Zvonček v Ivanjcih in ne Tonček pri Kapeli. Volilci od Kapele. Iz Ljutomera. Dne 15. avgusta tega leta se je praznovala v Ljutomeru nstanovitev murskega sokola. K tej ustanovitvi se je po napovedbi ljutomerških hujskačev naglasilo 1800 oseb; vsled tega so tudi naročili pri železnici veliko vagonov, da bi bilo mogoče pripeljati goste v Ljutomer. Pa kaj so doživeli ljutomerški modrijani? Na kolodvoru je izstopilo jede-najst orožnikov, drugih še niti — petdeset oseb, med katerimi pa še nobenega sokola ni bilo, ampak tri ko fašenki oblečene ženske in nekaj otrok. Kaj pa se v obče veselice tiče, Vam moramo naznaniti, da je ljutomerški trg izgledal tako, da bi kak sokol umrl in njegovi tovariši bi služili kermine. Servus Karlek, Servus Bšezina! Sploh pa so obsoje-vali kmetje to počenjanje, katero je bilo zopet namenjeno sami hujskariji. Marsikateri si je strgal iz suknje trak, katerega so mu po sili obesili na snk-njo. Pošten slovenski kmet pač ni za take reči. Kaj pa bodemo mi kmetje z telovadbo, kaj bodejo žnjo naši sinovje. Telovadbe (turnanje) pripustimo gospodom, kateri morajo celi dan v pisarni sedeti, mi kmetje pa telovadimo (turnamo) raji po naših njivah in travnikih. Boljše je, ako štrigiaš kmet doma v hlevu tvoje krave, kakor pa, da se mešaš v take bedarije. Kmet naprednjak. Razne stvari. Novi papež. Dne 9. t. m. ob 9. uri je bil papež Pius X., (rojen leta 1835, a ne kakor smo po pomoti v zadnjem listu poročali 1838) v baziliki (cerkvi) svetega Petra v Rimu kronan. Več kakor 50 tisoč ljudi je bilo pri tem navzočih. Pred cerkvijo so stali vojaki, kateri so skrbeli med občinstvom za red. Pa-Iv«aj Ul pež je prišel v spremstvu kardinalov ob 9 uri in [gotovo sicer peš v baziliko, kjer je bil postavljen za njega!pravdni prestol. Na ta prestol se je vsel, med tem ko so se dijaku kardinali posedli vsak na svoj stol. En kardinal je nmi hot kratkih latinskih besedah nagovoril papeža in mu ča- sodišče stital, potem so poljubili vsi kardinali za poredi pa- da je i pežu nogo. Nato so šli, papež naprej, vsi v glavno svoje ladjo cerkve svetega Petra. Tukaj je opravil papež druge s kratko molitev in potem daroval sveto mašo. Po tej!brizgali je molil na glas en kardinal za novega papeža. Po kakor končani molitvi pa je stopil drugi kardinal k papeža] tudi zj ter mu vzel mitro (kardinalsko kapo) raz glave. Kar- tudi za dinal, dijakon Machi, je na glas govoril besede, ka-plov z. tere so za kronanje predpisane in djal na glavo Pija X. I Ti papežovo krono, katera se zove tiara. Končno je kro- nunske nani papež molil na glas za vse navzoče in sploh za poči za vse verne ter jim je podelil svoj blagoslov. ¡ne por Smodkin pepel kot zdravilo. Znano je, da je sal- nun s mijakova kislina dobro sredstvo proti piku ose, če-1 Gr bele, škorpijona itd. Ker pa tega zdravila ni vedno IRusovs pri roki, je dobro ako pičeno mesto posipljemo s pe- škednji pelom od smodke (cigare) ali tobačnim pepelom. Na večer c ta pepel kapnimo vode ali sploh kake tekočine terjnočile, s to zmesjo nadrgnimo rano. Rana vsled tega niti ne Mož k i i Dekleti S\ bode niti ne oteče. Zdrav kraj. V občini Donnersbachwald na Gore-! njem Štajerskem letos še niso imeli nebenega mrliča, tica St dasi je občina prav velika. ¡dvorišč Za ugonobitev „kiseljaka." Kakor smo že zad-lpožrle. njič pisali v naših „gospodarskih stvareh" povzročaj Ni takozvana gosenica „kiseljak" jako mnogo škode na Bil nek grozdju. Seveda jo je jako težko ugonobiti. Pisali ¡trgu C( smo tudi, da se jej pride kaj lahko do živi ga; ako|knnaj*IIl/l, Erdbcrgstras.se 12. Brata Slavvitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . . 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania 120 „ - „ Ringschifchcn .140 „ — „ Ringschifchen za krojače . .180 „ — „ irva A • • :.......100 „ — „ erva C za krojače in čevljarje . . .160 „ — „ C za krojače in črevljarje ... 90 „ — „ Mer Elastik za čevljarje.....180 „ — „ (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po jgodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 765 ravo domače platno phe in perilo priporočava po sledečih cenah: I 01» sešita rjuha (plahta) za posteljo 2 ali 27-, metre dolga, velja KI ¿Id., oziroma 1 gld. 20 kr. — Jsajllnejša sešita rjuha iz tenkaga /««>i|platna 2 m dolga, velja samo I H. 50 kr. VB Ti domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav ''•vaškegttjklno 160 cm široko, meter samo 75 krajcarjev. — Domače platno »ke" velja meter 20 ali 25 kr., za 10173"? •ajcarjev. — Domače pl obleko meter 28 ali 35 kr. Brata Slawitsch trgovca v Ptuju, Florijanski trg. Mlinarji pozor. Proda se po jako nizki ceni va-lečni stol s 4 valčki, na eni strani oster na drugi gladek (Schrott und Aufloswalzrnstuhl). radi opustitve obrti. Stol je v najboljšem stanu. Več se zve pri Janezu Uplaznik, Sv. Lovi ene, pošta Sv. Pavel pri Preboldu. 100* Redka priložnost. ! Po jako nizki ceni ! 500 kosov samo 1 gld. 80 kr. Ena krasno pozlačena 2 4 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, potem lepa verižica in vse kar je potrebno za igro šah z navodilom vred, gotovo za najbolj zanimivo igro, ena modna kravata za gospode z iglo vred, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim ka-inenom. 1 nastavek za smodke z jantarjem (bernšteinom), 1 eleg. broša za dame, 1 krasno tojletno zrcalo, 1 usnjat mošnjiček. 1 žepni nožič z pripravo, 1 par man-šetnih gumbov. 3 gumbi za srajco, vse iz duplezlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem jc 36 najlepših podob sveta. 75 orijentalnih biserov, jako lepi kinč za dame, bodisi rabljen okoli vrata, bodisi v laseh ali okoli roke. 1. jako koristna knjiga v kateri so zložene pisma in še 300 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred. katera je sama tega denarja vredna, za samo | g|d. 80 kr. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar pošlje naprej skozi Centralno skladišče Ch. Jungvvirth, Krakau II. NR. Za neugajajoče se denar vrne. 994 Brenccljnovo olje, katero brani konje in živino proti opikanju brenceljnov (obadov) in muh prodaja drogerija magistra farmacije J. Fiedler, Celje, Bahn-hofgasse št. 7. 1002 Oženjeni šafar, kateri ima odrašene otroke in kateri je izvežban v živinoreji in v vinogradskem delu, dobi takoj stalno službo pri Oskrbništvu grada „Vinarje" pošta Konjice. 996 v Zenitva. Priden in varčen fant, 26 let star, kateri ima 20G0 kron premoženja, se želi oženiti z deklico ali vdovo, katera ima posestvo vsaj 15 oralov (joh) obsežno. Ponudbe naj se pošljejo pod: „Mir 1000". na upravništvo „Štajerca." 1000 Posestvo katero leži na lepem solnčnein kraju, je takoj na prodaj. Posestvo meri l t oralov (johov) njiv, travnikov in gozdov. Hiša na posestvu je zidana in v dobrem stanu. Cena 1850 gld. Več pove posestnica Marlia Mraz, Krištof št. 12, pošta Laški trg (Markt Tiiffer). 993 Bivši trgovec mlad mož. dober prodajalec, želi vstopili v večjo trgovino v mestu ali pa v večjem trgu na Spodnjem Štajerskem. Manufakturna stroka bi mu bila najljubša; sposoben je tudi za poslovodja v kaki večji trgovini Naslov je „Treu 800" poste restante Cilli. 980 v- Čevljarski učenec '14 do 16 let star, iz poštene hiše. Nemec ali Slovenec, se takoj sprejme pri Tomažu Krištof, čevljarskemu mojstru na Višpoljah pri Celovcu, Koroško (Maria-Rain bei Klagenfurt, Kärnten). 990 Kava in čaj iz proe roke, to le neposredno od sadika kaoe in čaja, toraj s polnim jamstvom za pristno nepo-narejeno kavo in čaj. Najnižje cene. Najino dosti čez 100.000 Oralov veliko posestvo se obdeluje najracijonalnejie. Najine vrste kave in čaja so jako aromatične in zdalne. TfovQ • Javail01' najfinejša ivava • 4s/A kg gld. 665. fina H gld. 5-90. Javabrasil-me-šanica 4s/t kg gld. 5 40. Pošilja se carine prosto na vsako pošto proti povzetju. Cenik zastonj in poštnine prosto. TÜRK & drug veleposestnika na Javi, prodajalca kave in čaja v lastni režiji m Trstu 926 via Rapicio stev. 7. Poštna hlapca katera znata nemški in slovenski čitati in pisati in katera se razumeta pri konjih in poštni sluga se takoj sprejmejo v službo. Kje, pove upravništvo -Štajerca." 1010__ Bukove drva jako lepe in suhe dobe se in sicer meterski klafter po 8 goldinarjev pri Maksu Berlisg, trgovcu v Žita-lah (Schiltern). 1009 Vinograd v Neubergu pri Slovenski Ri-drici katerega je prej Uršula Wilhelm imela se s kletjo vred, z velikimi sodi, s celo hišno upravo takoj jako ugodnimi pogoji proda, prašati je pri Antoniji Tabernig v Slovenski Bistrici. 1006 Žeriitbena ponudba Mož, kateri ima nekoliko svojega denarja se hoče oženiti z dekletom ali z vdovo, katera še ni nad 40 let stara in katera ima par sto goldinarjev gotovega denarja. Naslov (adres): „B. C. poste restante ¡Harburg." ioi6 Učenec za brivsko obrt (friser) se takoj sprejme. Vprašati je pri Rihard Starkel, brivec v Ptuju. 1012 F, Paris 1900. GRAND PRIX. Pozor Originalni Singerjevi šivalni stroji za rabo v obitelji (familiji) in za vsako stroko izdelovanja. Kdor si naroči stroj, temu se brezplačno da poduk v vseh modernih in umetn] vezilih. Elektromotori za vsakovrstne šivalne stroje so vedno v zalogi. Singer in Co. akcijsko društvo v Mariboru, Herrengasse 24. beciklisti, krojači in šivilje! Popravila becikelnov, šivalnih strojev in poljedelskih strojev se najbolje in najceneje izvršijo. V zaiogi imam vedno nove vsakovrstne dele (Bestandteile) za stroje. Prodajam poljedelske, gospodarske stroje na obroke iz najboljših tovarn. Sem temeljito izvežban mehaniker, ker služboval sem že v Ameriki in na Angleškem. Tudi imam v zalogi vedno že rabljene in dobro ohranjene becikle od 30 gold. dalje. S spoštovanjem ^011 Fillfc 777 mehaniker v Ptuju, Postgasse štev. 14. Ptujsko kopališče Gorna dravska ulica v Ptuju. Vsaki dan kopele v banjah, pršne in mrzle kopele. Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo lake vspehekakor krapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. 30S.Ka$ifflir in v kopališču samem. Ohranitev zdravega želodca tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. V ta namen naj se rabi najpriprav-nejše znano sredstvo dr. Rose balzam za želodec. Ta je narejen iz najboljših iziskanih zdravilnih zelišč za lek. Vzbuja apelit in pospešuje prebavljanje ter provzroča lehko odvajanje tako. da služi z najboljšim uspehom za gojenje želodca. Sparilo! Usi deli embalaže imajo zraven stoječo postavno deponopano parstpeno znamko. Glavna zaloga lekarna B. Fragner-ja v Pragi c. kr. dvornega dobavitelja ,pri Črnem OtlU* Prana, mala Strana, ogel nerudope ulice. Po pošti razpošilja se vsak dan. Pro i vposiljalvi K 2'56 se pošlj • velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vse postajo avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ptuju v lekarni g. Ignaca Behrbalb (spodnja lekarna). 896 Vinski sodi kateri držijo 650 do 700 litrov, z železnimi ol se radi preselitve prodajo. Sodi so popolnoma ker se je iz njih stočilo šele pred kratkim vil Cena je za vsak sod 12 goldinarji Razpošiljajo se na vsako^železnično postajo. J. Kreinigg 398 trgovec v Žalcu (Sachsenfelij; Tovarna za poljedelske stri C. Prosch-a v Celovcu priporoča izboljšane vitale (Goi mtatilnii z najnovejšimi podlaga (lagerji), lahko teki Dalje stroje za rezanico delati, trijerje mline za šrot. Kupcu se poslavi vsak slroj na njegovo železnično voznine prosto. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki se poštnine prosto in zastonj. Meščanska p aru a žaga Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in hati i. t. d. FRANZ KAISER žganjarnica v Ptuju. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hramu tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kupi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maute). Kupite enkrat na poskus! Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. 902 Vzorci (mjištri) so vsak čas na razpolago. Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin. ranilnica (Sparkassa) 6ek«YB4M ra-Č«M it $0*061 pri e. kr. tao-kraaAiiii«» upftfcu vlad, državnega mesta ¿Ptuj Mestni denarni zavod. Giro konto pri podrninici avst. ogersk. banke v Gradca. Uradne are 8- priporoča se glede vsakega med liranilnične zadeve spada- _ jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Obieaie z za peslevanje s strankami eb d«4-lavnikih od a—12 ure. |oflersko talke. Ravnateljstvo. Zahtevajte Št. 371«. 14 kar. zlati prstan gld. 5.25. i/, novega zlata ö kar. cid. 2*80. iz double-zlata, punciran gld 1*40. brezplačen in frankovan [moj cenik, kateri jako bogato vluswovarv (nad GOO slik). V ceniku so naznanjene cene mojih jako solidnih, izvrstnih in cenih ur, moje zlatnine in srebrnine in vse v godbeno (muzikalično) stroko spadajoče blago. Budilnica z zrcalom val*. 30 cm visoka, i no pripravo gld. 3J kazalnikom, ki ponoi gld. 3-50. Zvoni prai no. toraj ni mogoč«, koga v spanju ne i Prva fabrika za ure tUHM »«*«•! M U>X razpošiljatev ur, zlatnine in godbenega blaga Brüx štev. 475 na Češkem St. 3465. Srebrna remoater-ura za danit' z dvojnim pokrovom, dobre vrste gld. 8*75, z zlatim obrobkom gld. 9 50, najboljše vrste gld. 10 75. Št. 3401. Nikelnasta remonter-ura. odprta gld. 2 50. 3-—, 3 50. Št. 3404. Rcmonter-ura iz goldina z dvojnim pokrovom gld. 5 75. Št. 3405. Remonter-ura iz jekla, odprta gld. 5-—. Št. 3407. Nikelnasta tula-remon-ter-ura z dvojnim pokrovom gld. 6-50; št. 3413. srebrna remonter-ura. odprta gld. 4 80 in št. 3425, pristna srebrna remonter-ura s dvojnim pokrovom, gld. 6-75. Budilnica z zvoncem 21 ctm visoka, v krasno pobranem nikelnastim oboju, s prav glasnim dolgotrajajočhn glasom in masivno jekleno pripravo za prestavljanie, gld. 2 85. Najboljše kakovosti. Št. 3461. Pristna« remonter-ura za dsn 6 75, ista z zlatim < kom gld. 7 50, ista j nim pokrovom gold. St. 3717. 14 kar. zlati prstan gjd. 5 50, i/, novega zlata 6 kar. gld 2 50, ir. double-zlata, puuciian gld 1*25. Prave srebrno verižice za ure, puncirane od c. kr. nov&ioga urada, #» cm dolge, in sice- 15 grau.ov težke gld 1*20 20 „ ,. 1-50 Prave srobrne verižice za ure, paat od c. kr. novčnega urada, 30 cm in sicer 70 gramov težke gld. Za škropljenje v vinogradih, za jKr pokončanje vseh škodljivcev na drevju, ^Jp jK kakor tudi za pokončanje divjega že- JH nota, takozvanega hederiha in drugih Mlgffi^^S škodljivcev je najbolj pripravno sred- "HHf jS stvo Ph Mayfarth-a & Co. patento- vana brizgal niča Mm I /oE „SYPHONI A" itPH to je brizgalnica, katera sama deluje, bodisi, da U^B je tako napravljena, da se mora voziti, ali pa - tudi tako, da jo nese posamezen delavec na hrbtu. Toraj brez vs»JrVE dela od strani delavca razškropi ta brizgalnica tekočino po rast* dan) Takih brizgalnic je do sedaj že več tisoč v vporabi. Najboljši stroji za sejati I i& so stroji Ph. Mayfarth-a i Mo< \ ^ff «HflriCOU». (Sistem na riujfl V kolesa.) Ti stroji so p-iprav^B g^pTj \\ ^^ vsakovrstno seme in vsako taM žino semena, in sicer ni trebafl tem ^oles Premen'1'- RabijoH ^ lahko za brege in ravnine. Prei^^^ \ j^UT^^^^P^^A^rr. kajo se jako lahko, trpijo I ratji jega se g pomočjo teh stnjl prihrani mnogo dela, časa, deuM Najboljše stiskalnice (preSe) za seno in slamo, ki se rabijo lak« prosto roko, stroje za turšeico (koruzo) lušiti, mlatilne stroje. viuiLrn. stroje za čistiti, trieure. stroje za kositi, pluge, valurie. brane i l*V zdeluje kot špecialitetc po najnovejših in priznano najboljših konštruktAcil PH. MAYFARTH & Go. fabrika za poljedelske stroje, Dunaj II, Taborstrasse 71. BL To podjetje jc bilo odlikovano z vec kakor 150 kohjnami (medaljami), m.-d tcmiidtinža steb niuu in bronastimi. Obširni ceniki In rano?o pohvalnih pošilja uria^K^ Zastopniki in preprodajalci se iščejo. âBr¡zgalnice za sadno drevje z mešalotn za mešanino iz bakra in vapna tako, da se najedenkrat na dve cevi brizga, brizgalnice (strealjke) za sadjino drevje z ^natanko namjereno svetilnice na acetilen, hidravlične stiskalnice za vino, stiskalnice za vino in ovočje s diferencijalnim pritiskom stroje za drobljenje stiskanice, čisto nove mline za grozdje, .-Jfc nove priprave proti perono- fa TSp spori in za žvepljenje, ffife. sesalke za vino, cevi za vino, ' kakor tudi vse ^ druge stroje za polje- ^ \ f&jm'': "r?^ zbivalnike (trieure), mlatilnice, m fflBpH^S vitale (gepel) i. t. d. '«TOj»-^/ razpošilja kot specialitete po najnižjih II., Praterstrasse 49 Cenilniki zastonj in franko Dopisuje se v vsih jezikih. L v., i^S® šolsko leto deželne pripravnice za učiteljice, katero je dovolila visoka štajerska deželna zbornica s sklepom z dne 18. aprila 1903 in kjer se podučnje v nemškem jeziku, se začne dne 19. septembra, t. 1. Javiti se je treba dne IG. septembra od 9. do ÄS^^epessasa« Gradec dne 6. avgusta 1903. Štajerski deželni odbor. Star Line, Antwerpen v Ameriko. »rste parobrodi. — Naravnost brez prekla-vNew York in v Philadelphijo. - Dobra hrana. nna oprava na ladiji. — Nizke vožne cene. Pojasnila dajejo: itar Line, 20,«Wiedener Giirtel, na Dunaji ali Ant. Rebek» kouc. agent LJubljani, Kolodvorske ulice štev. 43. 786 večji vasi na Spodnjem Koroškem se dajo prodajalnični prostori ilnica, kuhinja, izba za stanovanje, dva ma-dve kleti) takoj v najem, ijemnina je jako nizka. Lega je jako ugodna, inijske cerkve sredi večje vasi. Pred hišo se ceste in leži kraj na državni cesti. Železnična je komaj pol ure oddaljena, vožna pošta pri-sak dan po trikrat. Pisma naj se blagovolijo * „P 222 poste restante" Pliberk (Bleiburg). Styria= becikelni novi modeli 1903 ki so sedaj najboljši in najimenitnejši fabrikat, veljajo samo 80, 100, 120 in 140 gold. J J Na obroke (rate) prodajava po ugodnih pogodbah samo zanesljivim kupcem. Dobre, že rabljene becikelne prodajava po 40 do 60 gold. ' 831 Brata Slawitsch v Ptuju. Ckonom 19 let star, kateri je z dobrim uspehom dovršil kranjsko kmetijsko šolo, popolnoma vešč slovenskega in nekoliko tudi nemškega jezika, želi vstopiti v službo na kakem večjem posestvu. Pripravljen je tudi prevzeti službo pri kaki večji trtnici ali drevesnici. Ponudbe naj se pošljejo pod „Ekonom št. 25" poste restante St. Jernej, Dolenjsko (Unterkrain). ,0n Prodajalec ali prodajalka ki s ta dobro izvežbana za prodajo v mešani trgovini, se takoj sprejmeta v večjo trgovino te stroke. Ponudbe naj se pošlejo pod B. C. 1000 poste restante CiHi. 1003 v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata Brata Slawitseh 770 V Ptuju. Cena: 12,16,20, 30, 36 do 40 kron. ima pisarno v svoji lastni hiši št. 27 temni duje vsak pondeljek in Četrtek od 8. do 12. ti« dopoldne. Vloge se pol mesečno po štiri od sto obrti stujejo, nevzdignjene obresti se vsacega pi leta h kapitalu pripišejo in trpi rentni davi od teh obresti hranilnica sama. Posojila se oddajajo na zemljišča (nekrel nine) po 5°/o, na menice in proti zaloga« državnih zadolžnič in drugih listin vrednost pa po 6°/o. Koncem leta 1902 je bilo stanje vlojj K 740158 42 in reservnega zaklada K 74029 91 G. kr. priv, tovarna za cement Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten POftland-CCmeilt v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise gledč tlakovne in odporne trdote daleč nadkrilialoa dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III/3 Rennweg 5. 744 Ravnateljstvo, Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1901 K 9,3\bH Vloge od 1. januarja 1902 do 31. decembra 1902 z obrestmi vred...... . » 3.169.J Od tega je odracuniti: K 12,4S6.3 Svote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1902 vzdignile...... . K 2.677.8 Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1902 » 9,8085 Hipotekama posojila.....•.....K 6,085.868-31 Mejnično stanje.............» 78.02914 Posojila na vrednostne efekte ~ . . . . . . » 20.60183 Efektni zaklad .............> 2,919.611- Posestva...................> 184.000- Imetek, katerega ima hranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi........» 300.000- Vloge pri kreditnih podjetjih.......» 107.2014S Stanje blagajne (kase)..........» Glavni reservni zaklad..........» 553.574-22 Posebni rezervni zaklad za kurzne diference » 298.15069 Zaklad za penzije............> 31.227.« Visokost za obresti : Pri vlogah 4% in se \ rentni davek od hranilnice (šparkase) same. FRANZ SODI A tYOrnica pušk (Gewehrfabrik in Ferlach Kärnten) priporoča izvrstne puške, kakor puške za šrot in kroglje, najizbornejša dovršitev za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Velike_ ilustrovane cenike s podobami pošiljam vsakomur, kdor mi pošlje 15 kr. v markah poštnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval. Kdor bi mojim ne bil zadovoljen, tistemu ga zamenjam ali pa vrnem denar. Moja zaloga je jako velika. Vencel Schramm Celje, Glavni trg izdeluje najcenejše godbene inštrumente in prodaja strune. Gosle se dobe za 5, 8, 10, 12, 15, 20, 30, 50 in 100 kron. Citre za 12 kron in višje. Harmonike za 7, 9, 12, 15, 20 kron i. t. d. Za vse inštrumente se jamči. Tudi vsakovrstna popravila se sprejemajo in hitro ter po najnižjih cenah izvršijo. 984 Shranjevalne vloge se sprejmejo Tisk: W. Blanke v Pti Izdajatelj in odgovorni urednik: Michael Bayer.