Leto II., štev. 28 V Ljubljani, sreda dne 2. februarja 1921. Posamezna stev, t K ob « Sfntraj. Mane eeloletoo , . 180 S metečno.------- I«. sa zased, ozemlje. 300 , ca inozemstvo . - 4A ©clasi za ftat ram Tifint stolpca (58 mm) • t K jaall oglasi do 30 mm stolpca (5S asm) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. KBdoi&eva cesta it m. Telefon it 72. Upravnlštvos Sodna ulica »te. Telefon tt.36 8&£un kr. pošt dele. iter.ll.84S. Ljubljana, 1. februarja. Jutri potuje preko slovenske zemlje jugoslovenske države češkoslova-' Ski minister zunanjih zadev dr. Edvard Beneš. Pelje se v Rim in s tem je njegova pot tudi za nas pridobila na neposrednem interesu. V polni meri se zavedamo, da potuje prijatelj v prestolnico Italije. V svojem velikopoteznem ekspozeju pred zastopniki češkoslovaškega naroda je minister Beneš pred nekaj dnevi zno-ra s povdarko.u ugotovil da ie ili-janca med Češkoslovaško in Jugoslavijo kar najpiisrčnejšs :s .'a ni niti enega vprašanja, kjer bi si nasprotovali interesi obeh bratskih narodov. Ta izjava na predvečer odhoda v Rim je za nas posebnega pomena in nam kaže, Ja se politika češkoslovaške republike napram Italiji giblje povsem v mejah ožje zveze mec Češko in Jugoslavijo. Skoraj se nam zdi odveč to še posebno povdarjatL Vemo, da je dr. Beneš mož, ki je storil vse za ojačenje one tradicijonalne dejanske ljubezni in zvestobe, katera je spajala čehe in Jugoslovane v dobi sužnosti, jih vezala pri velikem delu osvobojenja, pri katerem je sam igral tako odlično vlogo. Visoko mu šteje naš narod v čast, da v najtežjih trenutkih svojega državniškega delovanja nI pozabil, da je zastopnik slovanskega naroda in da je velika in dostikrat kočljiva vprašanja svoje domovine skušal vedno spraviti v sklad s češko narodno častjo in iskrenim slovanskim čustvovanjem. V njem spoštujemo državnika, ki je staremu prijateljstvu med Čehi in Jugoslovani v novih prilikah dal nove prevažne vsebine, pretvoreč ga V slovesno alijanco med obema narodnima državama Minister Beneš je tvorec male antante, zveze držav, katere jedro naj tvorita Češka in Jugoslavija, ki ste po izreku Ernesta Denisa predstraži slovanstva na za-padu in najvažnejši jez proti prodiranju germansiva na vzhod. V izvrševanju te državniške naloge stopa oseba drja Beneša v ospredje sve-iovnozgodovinske pozornice. Bratska češkoslovaška republika je imela srečo, da je dobila v profesorju Masaryku svojega od boga ji danega predsednika, v Masaryko-vem učencu dr. Benešu pa zunanjega ministra izrednih zmožnosti, globokega znanja in občudovanja vredne treznosti. To je trajen dobiček tudi za Jugoslavijo, ki ie tako ozko spojena s češkoslovaško republiko. Potrebna skupna politika obeh držav bo nam in Čehom tem prospešnejša, čim ožje in solidarnejše bodo vezi med Prago in Beogradom. Minister Beneš zavzema častno tnesto med ustvaritelji češke narodne države. Mlad je na letih, toda star ca državniških izkušnjah. Rodil se je 28. maja 1884. v Kožlanih. Kot dijak filozofije na praški univerzi je »padal med najodličnejše učence profesorja Masaryka. L. 1905. je odšel na nadaljne študije v Pariz, prepotoval je Anglijo in ves se je posvetil študiju socijalnih vprašanj ter narodnogospodarskih problemov. Po-vrnivši se v domovino, se je posvetil profesuri. Vojna ga je zatekla kot učitelja na trgovski akademiji v Pragi. Po nalogu narodnega vodstva je Pobegnil v Švico ter prvi začel vo-sistematsko propagando za češko narodno stvar. Kmalu se je preselil v Pariz, kjer je po profesorju Denisu prevzel uredništvo lista «La Nation tcheque», v katerem je z vnemo širil tnisel samostojne češke P°Std ^ desna roka prof. Masarjrka in njegov neumorni pomočnik v boju za priznanje češke neodvisnosti. Ko je decembra leta 1917. antanta prizmla samostojnost češkega naroda je zaslovelo pofeg Masarykovega, Beneševo ime. Njemu je častitljivi oče češkega naroda poveril posle prve previzorkne če-Ste vlade — in partibus infideliutn Pričefek ustavnega dela. BLOK MED DEMOKRATI, RADIKALCI IN ZEMLJORADNIKI. ATENTAT KOMUNISTOV IN KLERIKALCEV NA USTAVOTVORNO DELO. Ustavni odbor se je danes konstituiral ter bo takoj pričel svoj posel. Komunisti in klerikalci so sicer še v dr. Ribar je pozval oba odbora, na se konstituirata, ustavni odbor pa naj predloži svoje poročilo tekom 40 dni. Prihodnja seja konstituante se naznani pismenim potom. Beograd, 1. febr. (Izv.) Danes $o koncem seje usiavotvorne skupščine skušali opozicionalci, to je'komunisti in klerikalci iznenaditi vladne zadnjem momentu poskusili izvršiti sabotažni atentat na ustavotvorno delo. Poizkus ni uspeL V kali je u-stavni odbor tudi zadušil zavlače-valno taktiko, s katero so klerikalci in zajedničarji pričeli svoje delova-___________ _________ ______ nje. Hoteli so, da odbor prvih 14 dni' stranke ln so glasovali proti predkv nič ne dela, češ ta rok je po poslov- • gu predsednika, zbornice Ribarja, da mku določen za vlaganje ustavnih se ustavnemu odboru rok 40 dni. predlogov. Tudi tu so pogoreli. Od-. Postavili so se na stališče, naj se odbor je sklenil, da bo teh 14 dni po- boru da rok šestih mesecev; ostali rabil za generalno debato in bo po-1 ^ pa v manjšinj projektih ter o spreminjSalnih pred- i ^^ & logih sele po poteku tega prek ; oddai)ih 26 las Jproti 16 prJaznim. zivnega roka. Nad vse je razveselji- j 3 . « z prednika je iz- j €e P™.?3? ustvanl! voljen Vesnič (radikalec), za pod- blok demokratov in radikalcev z »j ^ demokrat TomljenSvič, mljoradniki, ki razpolagastrdi«) ve- i£ (zemljoradnik) pa taj- cino 26 glasov m bo skrbel, da od- [ nika Opozicija je skušala delo A-bor izvrši svoje delo v roku k, ga; vIačevatf in z4tevala rok, ki ga daje v M««- ^20 p°slancev' stavni predlog za konstituanto izdelan. Reči smemo, da je odločitev že padla. Bombastična izjava klerikalno-zajedničarske koalicije o «vsiljenem» 1 da se počaka s predlogom za usta-' vo. Večina pa je proti zavlačevanju dela* vendar uvideva, da se mora v smislu poslovnika izvesti generalna debata, Id jo hočejo uravnati tako, da bo trajala približno do 14. febru poslovniku (ki ga je ogromna vefi- ^ v ^^ debato se torej ne «to lr/%netifiiontQ /vinhrilo 11 in rrrA7_ J . . _ . . na konstituante odobrila!) in grožnja da smatrajo klerikalci in zajedničarji vsako ustavo za nesprejemljivo, ki ne bo izdelana tako, kakor se njim zdi da je prav, je karakterizira-na že po dejstvu, da jo je podal gospod Drinkovič, katerega je baš dr. Korošec od nekdaj smatral za naj preide, dokler traja rok Jutri popoldne bo druga seja i ustavnega odbora, ki bo razpravljal o načrtu dela. Potem so se sestali demokrati, radikalci in zemljoradniki, ki so člani ustavnega odbora, da se posvetujejo o taktiki, da se delo !ne bi preyeč zavleklo. Sklenjeno Je bolj neurejenega politika. Koliko re- j J" Pr®£c zav™" ™ cuu £ snobe tiči vkkrikalnem bramarbazi-! ± «*■»» vsak ranju vidimo najbolje iz vloge, ki jo ^ ^ do 4 ure, novinarji k sejam ------- - - ' ne bodo pripusceni. Generalna debata se bo vršila na temelju načrta. Zemljoradnlški klub bo predložil svoj načrt. Beograd, 1. febr. (Izv) Predsednik zemljoradničkega kluba je danes izjavil: «Mi smo za naglo ustavotvorno delo. Odločno bodemo v tem vstremljenju podpirali demokrate in radikalce* V ustavnem odboru se je je igral voditelj SLS pri izddavi poslovnika. In kako cenijo naši klerikalci izglede svoje ustavotvorne akcije, nam najbolj svedoci tudi dejstvo, da nista šla v ustavni odbor niti Korošec, niti Gosar, temveč da sta poslala tja gospoda Sušnika, ki se jima zdi baš dober, da vzame blamažo na svoje nedolžne rame. Doba političnih intrig in praznih rodne države. Beograd, 1. februarja (Izv.) Na današnji seji konstituante je bil izvoljen imunitetni odbor. Radikalci in demokrati so dobili po 5, komunisti 3, zemljoradniki 2, Jugoslovanski in Narodni klub 2, muslimani 2 in socijalisti 1 mandat Sledila je volitev odbora za molbe in žalbe, v katerega je bilo izvoljenih po 6 demokratov in radikalcev, 2 klerikalca, zemljoradnika, 1 socijalist, 3 komunisti in 3 muslimani Predsednik prerekanj je minula. Pričenja se j blok demokratov, radikalcev in zem-resno delo. Vsa Jugoslavija mu sle- j ljoradnikov že danes pri volitvi di v nestrpnem pričakovanju, da nam j predsedništva uveljavil ter nudi ga-končno donese ustavo edinstvene na-; rancije, da bo delo ustavnega odbora naglo napredovalo. Beograd, 1. februarja. (Izv.) Glede konstituiranja ostalih odborov so se sporazumeli demokrati in radikalci tako, da dobijo demokrati predsednika v administrativnem in peticijskem, radikalci pa v imunitetnem odboru. Beograd, 1. febr. (Ivz.) Med II člani radikalcev v ustavnem odboru se nahajata tudi Ljuba Jovanovič (So-iunac) in Nastas Petrovič, kar je izzvalo v političnih krogih razne komentarje. Z ozirom nato je vodstvo radikalne stranke izjavilo, da so vsi člani radikalne stranice v ustavnem odboru vezani na klubove sklepe in zato nikdo ne sme uveljavljati osebnih nazorov. Značilno je za Beneša, da je v negotovosti svetovne situacije sistematično pripravljal organizacijo češke zunanje politike in si ustvaril aparat, katerega je bilo, ko je žetev dozorela treba enostavno prenesti v domovino. Po prevratu se je dr. Beneš vrnil v Prago in je postal 14. novembra 1918 prvi zunanji minister nove države. Na tem mestu je ostal do danes navzlic vsem rnjajočim se situacijam, mož, kateremu narod skoraj brez razlike stat-i globoko zaupa. Uspehi njegovega državniškega dela niso izobtalL Pridobil je svojemu narodu in njegovi državi ugled in moč v zunanjem svetu in D rt, posojilo Zagreba Beograd- 1. februarja. (Izv) Mini-st. i -vet j: na svoji seji sklenil, da ae drt>': r" prebški mestni občini dva milijona din*riw posojila. Obenem je ministrstvo za same in rade prepustilo občini kompleks državnih gozdov za eksploatacijo, tako da bodo imeli občani cenejša drva. Ustanovitev finančne" ga sveta. Beograd. 1. februarja. (Izv.) Financ- Nemčija odklanja pariške sklepe. Berlin, 1. febr. Na današnji seji državnega zbora je podal državni minister Simons vladno izjavo k poslednji noti zavezniških vlad. Očrtal je najprej potek pogajanj in je govoril potem o vsebini note, v kateri ni nobene besede priznavanja za to, kar je Nemčija storila glede razorožitve. Tudi se ne vpoštevajo dosedanja izplačila, ki znašajo skoraj 20 milijard zlatih mark. Tudi ni povedano, če bomo dobili pri premirju založene zakladnice nazaj. V novem programu je zatorej nejasnost in protislovje. Ugotoviti je treba, kako velika je storjena škoda. Kar je doslej porabila Francija, se je potrošilo, ne da bi bilo služilo svojemu namenu. Cenitve izvedencev so se zdele g. Poincareju prenizke, zato so se povišale. Da bi poslušali , nemški izvedence, to ni prišlo nikomur na um. Sedaj navedena vsota se zdi več kakor samovoljna Clemenceau je svoj-čas sam izjavil, da ne nameravajo po- sezati v našo svobodo in samostojnost. O carinskem nadzorstvu ni bilo prej nikdar govora. Vladi je jasno, da je sedaj ubrana pot nepraktična in neuporabna in da vodi do gospodarske sužnosti Nemčije. Po poslednjih predlogih bi morala Nemčija skozi 42 let vršiti delo jetnikov. Vlada ne more v tem aranžmanu spoznati potrebnih podlag na nadaljnja pogajanja. Njena dolžnost pa je, da uporabi vsa sredstva, da pride do primernih jasnih protipredlogov. (Bravo!) Po kratit! debati o poslovnem redu se obravnava odgodi na drugi dan. London, 1. febr. (Izv.) Manchester Guardian! javlja, da je pariška konferenca končala s popolnim aenspe-hom. Zaključki konference so skrajno neresni in ne pomenijo ničesar, ker so samo teoretični. Tudi od londonske konference ni pričakovati boljših uspehov. SeneS bfeda voditelja češke zunanje poli- Sm^uŠ^ritiŠčni^S tike mnogo zaleže v zboru narodov, i ^^^ ^^ v vseh fiskalnih Mi odličnega državnika bratskega j vprašanjih. V ta finančni svet bodeta naroda prisrčno pozdravljamo m; ,z vsake pokrajine poklicana po dva iugoslovenskš zemlji. t člana. na potu v Praga, 1. febr. (Izv.) Minister dr. Beneš je z današnjim ekspresom odpotoval s svojo soprogo v Italijo. V njegovem spremstvu se nahajata načelnik in prvi tajnik ministrstva zunanjih zadev. Eksperti odpotujejo iz Prage šele 4. t m. Zastopniki češkoslovaške vlade pri trgovskih pogajanjih bodo: načelnik trgovinskega oddelka zunanjega ministrstva dr, Fir-linger, češki konzul v Trstu dr. Šeba, zastopnik ministrstva za trgovino dr. Tumovsky, načelnik finančnega ministrstva dr. Dvorak in načelnik prometnega ministrstva dr. Lankaš. Dunaj, 1. febr. (Izv.) Državni kanceiar Maier se je danes odpelial v Selzthal, kjer počaka Beneša, s katerim bo potoval skupaj do Graza. Pred novo bol jSev&ko ofenzivo. London, 1. febr. (Izv.) Brezžično poročilo iz Moskve javlja, da je komisar za vojne zadeve sovjetske vlade Trocky izjavil, da je sovjetska Rusija pripravljena za spomladansko o-fenzivo. Po njegovem poročilu razpolaga sovjetska vlada sedaj z 62 pehotnimi in 20 konjeniškimi divizijami. Dunaj, 1. februarja. (Izv.) Ogrski fisti javljajo iz Lvova, da se koncentrira v okolišu Sluzka 300.000 mož močna boljševiška armada. Ob poljski meji se delajo v naglici utrdbe. Zaba se napihuje. Reka, 1. febr. (Izv ) Začasna rešk vlada je zahtevala pri italijanski vladi, da ji dovoli odposlati svojega zar stopnika v komisijo, ki bo določevala meje med reško državo in Jugoslavi-o. Italijanska vlada ja to zahtevo od->ila, ker so določbe rapallske pogodbe v tem vprašanju popolnoma asne. »Lavoratore* komunističen. Trst, 1. februarja. (Izv.) Spor med komunisti m socijalisti glede „Iavora-tora" je končal z zmago komunistov. Vse socialistične strokovne organizacije so z veliko večino glasovale za komuniste. Z ozirom na sklepe socialistične organizacije je prešel „Lavora-tore" v komunistične roke, ki je danes začel izhajati kot glasilo komunistov z izpremenjenim naslovom „Lavorato-pe Socialista". Tukajšnji italijanski listi trdijo, da so komunisti dosegli svojo večino edino le s slovenskimi glasovi. češ, da so vsi slovenski delegati glasovali za komuniste. Rim! Politični položaj. Dunaj, 31. januarja. (Izv.) Avsiro-ogrska banka priprav!;,-, immo emisijo papirnatega denarja. Beograd, 1. febr. (Izv.) Muslimanski poslanci demokratskega in rad;-kalskega kluba so opozori svoje klube, da se vrše po Saad'dku in Macedoniji pokolji nad domačim m?. slim; r.skim preb!/alstvon; in zahte vali energične intervencij Beograd, 1. februarja. (Izv.) Demokratski klub je na svoii nocojšnji šefi zaslišal poročilo posebne komisije, ki je imela nalogo, preiskati, je li zadene klubovega člana posl. Voju Marinkovi-ča krivda kakšne nekorektnosti pri ta-kozvani subotički aferi. Komisija je. P" natančnem pregledu knjig in spisa* ugotovite, da ie celo afero insceniral bivši minister Ribarac iz osebnega sovraštva proti dr. Marinkoviču, kateremu se ne more ničesar očitati, kar bi le količkaj tangirab njesrovo osebno ali politično čast. Nato je klub na podlagi poročila notranjega ministra razpravljal o krvavih dogodkih v južni Srbiji ter sklenil, odposlati tia svoj<" delegate, da se na licu mesta prepričajo o stanju stvari. Ženske kot madisrifce provokaf£?&e. Peeuh, 1. februarja. Te dni je obmejna policija, zalotila na zborovanju približno 60 oseb, največ tukajšnjih dam, ki so hotele organizirati akcijo, naperjeno proti naši državi. Namen zborovanju je bil, demonstrirati po ulicah mesta za to, da čim orej pride semkaj Horthyjeva madžarska vojska Tajno so hoteli francoskemu majoriu Derenu. članu tukajšnje ententne misije, podati usten ali pismen protest .zaradi sedanje politike naših oblasti ki so, kakor so oni trdili, dovolile so cijalistični organizaciji, da je v mestni upravi delala, kar ie hotela. Preiskava je dognala, da so voditelji te akcik prosili majorja Dercna, naj jih ali sprejme in posluša njihova razlaganja ali pa da sam pride na njihovo zboro* vanje Major Deren pa je doznal. zs kaj gre in jc to prošnjo kratkomalo odbil. Po dobljenih informacijah s» to akcijo zasnovali doslej neznani Hor-thyjevi agenti iz Madžarske. Od tukajšnjih oseb je akcijo najbolj podpirala grofica Zichyjeva. Mnogo oseb. ki pri tej akciji niso bile preveč udeležene so bile obsojene na denarno globo; glede kazni voditeljev akcije pa se čaka na rešitev. PaSK gre v Rimi Rim, 1. febr. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo z Beograda, da se pričakuje v Ripiu obisk predsednika ju gc ' - nske vlade Pašiča, kakor he tr- reva po svoji bolezni. Dunaj, 1. februarja. (Izv.) Danes popoldne se je vršil v deželnem =baru razgovor deželnih poglavarjev in zastopnikov političnih strank avstrijske republike o vptašaniu priključitve Avstrije k Nemčiii. Zrcalo klerikalcev. "Da se vidi iskrenost in tehtnost argumentov, s katerimi so se klerikalci borili proti določbam poslovnika za konsiituanto, si je treba ogledati vlogo, katero je igral njihov voditelj dr. Korošec kot član "Vesničevega kabineta, v katerem seveda ni zastopal sebe temveč SLS. O tem je v pondeljkovi seji konstituante podal minisier Pri-bičevič sledeče avtentično pojasnilo, katero objavljamo po stenografsfcem zapisniku. Minister Pribicevič je izvajal: Gospodje, tu je moj spoštovani tovariš in sodelavec g. dr. Korošec, in ker je iangirano delovanje prejšnje vlade, katere član je bil on ravno-tako kakor jaz, moram povdarjati, da ta poslovnik ni bil sklenjen «furti-tnaSki» in camera caritatis (Krik med klerikalcih Oprostite, gospoda, nisem nameraval nikake aluzije, nego sem hotel le naglašati, da se je javno v vladi in v odboru, ki je bil izvoljen od začasnega predstavništva, ireiira-lo in diskutiralo vprašanje poslovnika. Predvsem, ministrski svet — kakor veste, kcrporacija, ki ima več članov in ni sposobna, da takoj stopi v diskusijo o tako velikem vprašanju, kakor je vprašanje poslovnika — je izvolil ožji komike, v katerem sem bil tudi jaz, bil je gospod Ninčič, bil je gospod Korošec, in bil je gospod Velizar Jankovič. Ta komite ministrskega sveta je sprejel načrt poslovnika, katerega je sestavil g. Laza Markovic, minister za konsiituanto, in ie še poostril določila poslovnika, katera je predložil g. Markovic, a g. Korošec, ki je bil j član tega ožjega odbora, je sodeloval. celo pri pcosfrevanju (Klici med de-! mokrati: «Prav dobro». Smeh. Ne- j mir na skrajni desnici). Jaz ljubim resnico. Moram konstatirati resnico, da je bil ta poslovnik v ožjem odbo- ra soglasno sprejet. Potem je prišlo vprašanje poslovnika pred ministrski svet, ki ga je tudi sprejel. Razume se: soglasno. Potem se je sklicala seja odbora, ki ie bil izvoljen (Klic s skrajne desnice: Odbor je bil raz-puščen). To je vaša posebna pravna teorija. (Skrajna desnica ugovarja). Gospoda, jaz ne govorim ničesar, kar bi vam bilo neprijetna Odbor, K ima po zakona vršiti delegirano oblast Narodnega predstavništva, katerega funkcija traja dotie, dokler ta oblast ni končana, se ne more razpustili, niti ni bil razpuščen, kakor ni bil razpušaen niti administrativni odbor Narodnega predstavništva. In v tem izvoljenem odboru sedeli smo s člani tega odbora vsi ministri, ki smo bili v Beogradu, in sedel je v tem odbora tudi g. Korošec. Pred-vsem» niti pred pocefkom seje, niti tekom seje, niti po zaključku seje ni g. Korošec izjavil, da ne priznava kompetentnosti tega odbora (Hrup na skrajni desnici). Jaz govorim zaradi g. Drinkoviča in zaradi te kor-poracije, kateri te stvari niso znane. Jaz pravim, da na seji tega odbora g. Korošec ni ugovarjal. (Klic z desnice: Pustite vendar Korošca!) Gospod Korošec ni izjavil, da ne more sodelovati ker smatra, da je bil ta odbor razpuščen. Teza, da je bil odbor razpuščen in da ni kompetenten, je prišla naknadno, ko je bilo treba opravičiti nepclaganje prisege v parlamentu. (Nemir in protesti na skrajni desnici). Jaz, gospoda, hočem samo konstatirati, da vlada g. Vesniča ni vršila nikakega nasilja, da je bilo delovanje g. Vesniča, tedanjega predsednika kabineta, v sporazumu s člani kabineta, ki so bili s tem sporazumni, zlasti je bil sporazumen g. Korošec, ki se je v vseh fazah udeleževal dela za ta poslovnik. Deklaracija klerikalcev in gafedničarjev. BEOGRAD. 31. jan. (Izv.) Pred vo- litvami ustavnega odbora je podal posl. dr. Drinkovič v imenu klerikalcev in zajedničarjev v ustavotvorni skupščini sledeče izjavo: Po sklepu sabora kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacijo ter Narodnega veča v Imenu Hrvatske, Slavonije in Dalmacije z Isrtro in Medjlmuriem ter Bosno in Hercegovino in Slovenijo mora ta konstituanta izdelati ustavo naše države z kvalificirano večino izvoljenih zastopnikov. ki je bila določena že popre* na način, ki izključuje tnaioriziranje kar teregakoli plemena ali katerekoli koniesije. V soglasju s tem sklepom je tudi izjava ministrskega predsednika kraljevine Srbije, Nikole Paši-ča, ki jo je dal dne i7. oktobra 1918. v londonskem listu - v tiskarni dovršena. naSi zaČ2Sa0 ustavili svoje delo Radi svečnice se razpošlje 3. t m. Dne 4. t. m. se bo dobila tudi v knjigarnah. Prihodnje številke bodo dovršene že pred svojim datumom, tako da bo izhajala vedno redno prvega in petnajstega dne v mesecu. in je torej vsako vznemirjenje odveč. 41 IZ SLOV. BISTRICE nam pišejo: V nedeljo so imeli tukajšnji tako« zvani socijalisti v hotelu Beograd ) shod. ua katerem ni bilo Jišati drugega kakor samo zabavljanje in pso- — Iz gledališke pisarne. Radi težke obolelosti" gdč. Richterieve se poje v četrtek dne 3. februarja mesto opere „Dalibor" opera „Rigoletto" za red B. — Naše marijonetno gledališče je vprizori!o v nedeljo „Snegulčico1'. Po poldne je k predstavi prišlo toliko otrok in odraslih, da mnogi niso dobili več vstopnice. Tudi večerna predstava je bila razprodana Vkljub temu, da se je „SnegulČica" že lansko leto večkrat igrala, je privabila k sebi zopet novih gledalcev. Zato bo marijonetno gledališče ponovilo v prihodnjih nedeljah nekaj lanskih predstav, da se med tem pripravi nov rgiortoar. Naši igralci so se od lani ze precej spopolnili iu nudjo predstave mladini in odraslim pravi užitek Poleg ..Snegulčice" sito videli enodsianko „Gašperček slikar', .'aloigra, ki daje Gašperju mnogo pri-ike, da zabava občinstvo. Lepa scene-ria, precizno izvajanje in_ živahna ig;a — vse kaže, kako se naše marijo-ifetao gledališče razvija Zadnji ,J>ia-mer." erinaša lep članek o marijonet-nem Gledališču. Naš slikar Saša San-tel je~naslikal našega mojstra Klemen-čia sredi njegovih lutk. Slika je vzorno izvršena. Poleg tega vidimo par prizorov iz marijonetnih iger, taxo da bo naša širša javnost imela priliko videti, kako izgleda ta naš kulturni zavod, č'anek v »Plamenu" izraza zeli?. naj bi bile kmalu odstranjene vse ovire, da dobimo stalne predstave Mi to željo podpiramo in želimo, da bi Ljubljana mogla s ponosom pokazati na nailepše marijonetno gledališče v Jugoslaviji. Jutri se igra „Obuti maček" ob navadnem času. — Gledališka ajera. Kakor nam po-ročajd iz Beograda je znani skladatelj Petar Konjovič preklical dovoljenje, da uprizori ljubljanska opera njegovo delo „Vilin veo". Skladatelj je to storil. ker se ga je kot funkcionarja umetniškega oddelenja v ministrstvu pro-svete z izvestne strani spravljalo v zvezo z nedavno gonjo, ki jo je uprizorila ...Maska", kot glasilo ljubljanskih gledaliških igralcev proti opernemu ravnatelju Rukavini, intimnemu prijatelju komponista. —■ Gledališka knjižnica. Vrzel, ki je nastala vsled ponehanja ^Talije", hoče sj30]»lntti uprava tukajšnjega slovenskega gledališča, ki je začela izdajati pod uredništvom intendanta prof. Ju-vančiča .,Gledališko knjižnico". Seveda so cilji, ki si jih je postavilo uredništvo, mnogo višji, nego 60 bili pri „Taliji", ki je hotela pomagati podežel-nim odrom, a nova knjižnica bo nudila samo literarna dela. V dokaz nam služi prvi zvezek, ki prinaša v izbor-nem dr. Prijateljevem prevodu klasično Gogoljeto komedijo „Revizor". Prevajalec je napisal delu uvod o pisatelju, zgodovini dela ia njegovi usodi v domovini- Knjigi jc priddana ljeva slika in nekaj avtorj'evih lastno-1 Razstava Marina Stadina. Mladi ročnih sine. Oprema knjige je jako hrvatski kipar Marin Studin. ki je že okusna. Cena 32 kron. Dobiva se v lansko leto priredil kolektivno razsča-knjigarnah, pri gledališki blagajni in vo v Zagrebu, je razstavil svoja dela pri biljeterjih. Delo, kakor tudi knjiž- v svojem rojstnem kraju v Donjih Ka- nico toplo priporočamo. — Oskar Wtlde: Pravljice: Poslovenil M. F. V Ljubljani 1921. Založila Slovenska Socialna Matica. — Prevodna literatura je pri nas razmeroma še vedno revna, zlasti nam manjka klasikov iz velikih zapadnih litera- štelih. Zanimivo je, da je pri otvoritvi s vi rala kaštelanska glasb«, a došle goste je nagovoril V. Arambašin. Sledilo je še več govornikov, ki so izražali veselje nad kulturnim delom mladega umetnika. Za razstavo vlada tudi v , -___, delavskih krogih veliko zanimanje. Kri- tur. zato moramo najMeje pozdravih fika hvali u^n^ ki i^aža v svojih najnovejši prevod prekrasnih pravljic tega znamenitega Angleža, ki je vzbujal tako dolgo toliko pozornosti na literarnem polju. Knjiga obsega vseh 15 delih dušo trpečega človeštva. — Novi šef opere Narodnega č&va-dla. Za naslednika odličnega češkega skladatelja in šefa praškega Narodne- Wddgevth pravljic m uveneni smo, I divadIa Karla Kovaroviča je bil da Jih bo bral vsalt naš mteligent z imawvan glasoviti skladatelj modernist velikim užitkom Oprana knjige je sffilo , ^ otokar Ostrčii, ki je v znanstvenih lepa, papir za današnje razmere kra- ^^ zaan mdl tot odličen hloiog. sen Dobivajo se le vezani izvodi po 0strčil je deloval na vseli poljih kom-50 Kpn Slovenski i*pahii Maha v lpozitor5ke umetnosti ter ie avtor dveh Ljubljani, postni predal 91. i veIiko podajo sprejetih oper. Proslava zasluženih mol. Mini-' _ — Umetaišk razstava v Sarajevu. V sfrstvo prosvete je na predlog umetni- Sarajevu se je otvorila razstava bosanskega odsljenja sklenilo, da izJa na- skih slikarjev Mijica, Tjesica in Petro- vršiti enodnevno predavanje o istih. V so bili v jesen: zastopani s svojimi deli ta namen bo ministrstvo izdalo priroč- v zagrebški razstavi v modernem sa-no knjigo, v kateri bodi) naznačeai ži- l°nu. votopisni podatki velikih mož našega — „Vijesnik za arheologija'. Uprs-naroda, oub dela in zasliurc i? P '- va Arheološkega muzeja v Splitu jc rod, laiini?trstvTj za crosvis predložila prošnjo za subvenciio edinemu arheološkemu glasilu v tuuii državi. Doseda-uji .JEollettino" bo odslej izhaja! v našem jeziku kot ..Vijesnik za arheoloci-ju". Urejeval ga bo še nadalje zaslužni znanstvenik dan Bulič. — Zgodovinska knjižnica žgoreio. Iz Beograda 3e poroča: V Varsevčnici je zgorel do tai zgodovinski kouak knjaza Miloša. Skoda je velika, ker js ob ti priliki zgorela velika zgodovin' ska knjižnica ubrenovičev. Narodno gledaiišie. Dram.: Sreda, 2. iebr.: Sardcu: Madame saaS Gene. Izven. Četrtek, 3.iebr.: A. Kraigher: školjka, Red D. Petek, 4.febr.: Shakespeare: Sen kre?-> ne noči v opernem gledališči: ob dramskih cenah. Red E. Sobota, 5. iebr.: Zaprto. Opera: Sreda, 2. febr.: Nedbal: Od baike do bajke, mladinka predstava ob treii popoldne. Izven, četrtek, 3. iebr.: Smetana: Dalibc-ri Red A. Petek. 4. iebr.: Shakespeare: Sen Lresna c oči. Dramska predstava. Red E. Sobota, 5.febr.: Cehov: Črešnjev vit Gostovanje ftaioiestvenega teatra, Izven. •v&aie ČMs znanega narodnega trgovca in založnika tobaka Danila Omer-zo. Nemške kapitaliste, ki se skrivajo sedal--pod socijaiistični plašč, vprašamo sedaj, kje so bili takrat, ko je g. Oraerza in pol leta prenaša vojna io-.ojemiska bremena. Kdo si je takrat polnil svoje žepe z žulji (slovenskih. delavnih rok? J CERTIFJKATISTOM. Lastniki certifikatov za državue liastavljence se opozarjajo, da veljajo za leto 1920. izstavljeni certifikati za vožnje na progah iužne železnice v kraljevini Srbov, Šrvaiov in Slovenccv brez nadaljnjih formalitet šc naprej do 28. februarja 1921. 4 .-PRAVNI VESTNIK® za primor ske Slovence. V Trstu je ravnokar !zšla prva številka ^Pravnega Vest-nika-, jugoslovanskega glasila za pravoslovje in pravosodje. V uvodu poudarja nova revija, da bo list posvečal" posebno pozornost občinski upravi in pravnim zahtevam občiu, katere bi morale biti podlaga in glavna zaslomba vsake uprave, in šc večjo pozornost upravi pravice, ki jo vr-še sodniie. X Plačujte davke pravočasno! Davkoplačevalce vseh vrst nujno opozarjamo, da v lastnem interesu plačujejo davke, pravočasno. Po razglasu delegacije ministrstva financ z dne O. maja 1920 se pobirajo kot eksekucijske pristojbine za zaostale davščine v Sloveniji in Dalmaciji sledeče prastojbice: Za opomin od vsake polne krone 4 vinarje, za. rubežen 4 vinarje od vsake polne krone, za prodajo dva vinarja od vsake polne krone. Opominjcvalne in rubežne pristojbine zadenejo torej vsako zakasnitev v občutnem znesku. V primeru zakasnelega plačila zadene otranko trdo novo breme. - ZA NESREČNE POGORELCE V OSOJNIKU. Dno 17. uktobra 1920 ie npepclii požar v Oso.jniku, občina Semič pri Črnomlju, enaindvajsetim posestnikom 15 hiš in 75 gospodarskih poslopij in hlevov, vso hišno in gospodarsko opfavo, živež, obleko in perilo. Škoda znaža nad 2 milijona kron, zavarovalnina pa le 14.800 K-Ker so pogorelci v hudi bedi iu si oo svoji lastni moči ue morejo pomagati. razpisuje deželna vlada, poverjeništvo za uotranjc zadeve, nabiranje darov po vsej Sloveniji. Darove sprejema v Ljubljani poverjeništvo za notranje zadeve (ravnatelj->tvo pomožnih uradov) iu mestni magistrat ljubljanski, na deželi pa vsa okrajna glavarstva in politične ekspoziture ter mestni magistrat v Celju, Mariboru in Puiju. - DAVEK NA DI.TETE POSLANCEV. Direkcija davkov je naložila na poslanske dnevnice davek 11 dinarjev. - ZAMENJAVA NOVCAN1C V OKUPIRANI DALMACIJI. Iz Beograda se poroča, da se nežigosane avstrijske novčanice, ki krožijo v okupiranih delih Dalmacije, zamenjajo na bazi 20 nežigosanih avstrijskih bron za 1 dinar. " Ztnsktt -adruzesje V Opatiji. Da obranijo naš narod pred tnjinstvom zbrale so se gospe in gospodične iz vseli slojev Voloske-Opatije ia celc Li-l-urnije, da ustanove gensko udruže-nje". časi so se izpremenili, sedaj je treba, da tudi ženska deluje v javnosti, kjer jo čaka težka, a častno naloga. Društvo "bo delovalo na prosvetnem polju, ustanavljalo bo knjižnice, prirejalo predavanja, gojilo bo pesem in glasbo, a skrbelo tudi za siročad. Društvena pravila so se že predložila v odo-brenje. * Velik požar v Baranji. Na nedavno nacionalizirani in podržavljeni grajščini Belje v Baranji. ki jc bila prej last bivšega nadvojvode Friderika, je izbruhnil fe dni veh k požar, ki je bil sele po treh dneh lokal iziran. Skoda znaša več mi?: c-no« ki on ' POLETNA REZIDENCA ČEHO-SLOVAŠKIH PREDSEDNIKOV. Zastopniki češkoslovaške vlade se pogajajo s knezom Fiirstenbergoni glede uakupa graščine Luna, za katero se zahteva nakupua ceca .10 milijo-uov krou. Graščina pai bi tula poletna rczidcuca predsednikov češkoslovaške republike. * Meteorološki pregled za mesec januar. Kakor zadaja leta, odlikoval se je tudi letos mesec jauuar po izredno milem iu lepem vremenu. Temperatura je padla samo Šestkrat malo pod ničlo in šc to samo v nočnih urah. rod vplivom gorkih jugozapadnih vetrov skop-nel je v Ljubljani in okolici že 11. ves sneg in ocf takrat imamo z malimi presledki prav pomladansko vreme. Padavin je bilo nialo, večinoma v obliki dežja, skupaj 32 nun v šestih dneh. Zračni pritisk jc bil relativno visok in zelo izpremenljiv. Radi tega je bila atmosfera v višjih zračnih plasteh zcio nemirna in hitro so se menjavali severni in južni vetrovi. Kakor kaže sedanja vremenska situacija, prinesel bo februar soremenljivo in nestanovitno vreme. * 'MARIBORSKI DROBIŽ. V nedeljo popoldne je neki ormoški trgovec v Cvetlični ulici v Mariboru tako nesrečno padel, da se jc poškodoval na glavi in na rokah in so ga morali prepeljati v bolnico. — V ponedeljek so se v Sodni ulici št. 32 vnele saje. Ogenj je bil pogašen še predno je mogla nastopiti požarna iramba. — Nedeljski izletniki iz Slovenskih Goric so prinesli s seboj polno vijolic in celo metuljev, prezgodnjih oznanjevalcev pomladi. — Pred-Dust jo jako živaheu. plesov ni nc Iranca ne kraja. — Koči jazu Antonu vorošcu so se v nedeljo na Ruški cesti splašffi konji. Padel je na tla in dobi! pri tem več poškodb, cn konj pa si je zlomil nogo in so ga morali takoj ubiti. c POROKA. Dne 31. januarja se je porodi posestnik ia gostilničar Josip Cajhen na Teharjih z gospodično Marico Osetovo tz znane narodne rodbine Osetove v Št Juriju ob južni železnici. " DISKUZIJSKI SESTANEK društva ^Pravnik* bo v četrtek, dne 3. fe-1 bftiarja ob 5. Ur? popoldne v sodni palači soba št 79. Dnevni red: Ustava in pravosodje, poroča gosp. dvorni svetnik dr.Janko Babuik. • Na velikonočno nedeljo priredi Jugoslovenska Matica na Kongresnem trgu v Ljubljani veliko jav no tombolo. Enako prirede na isti dan tudi vse podružnice Jugoslovanske Matice po vseh večjih krajih Slovenije javne tombole. Prosimo vsa narodna društva, da se na te prireditve ozirajo. " Razpis službe. Pri državni posredovalnici za delo v Ljubljani je razpisano mesto uradnega sluge z letno plačo 1200 din. in dnevnicami. Kol-kovane prošnje do 15. febr. 1921. Invalidi imajo prednost. * Novo društvo. Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za notranje zadeve, je z razpisom št 1/pr. z dne 6. januarja dovolilo ustanovitev društva ;-Osrednje društvo trgovskih nastavljencev za Slovenijo v Ljubljani«. sv. Draštvo .tfc zgradbo doma Sokol 1. ima svoj redni občni zbor v ar-deljo dne 6. februarja ob 9. un pred-poldne v društvenem lokalu Sokol I., trg Tabor št 2. Ker se bode sklepalo o važnem in dalekoeežaem proračunu za letošnjo dobo, vabi k najobilnejši udeležbi članov. Odbor. L st Sankalrai tekma na Bledu. Za nedeljo dne 6. februarja, na kateri dan se vršijo na Bledu tekme na ledu, razpisane od „ Športne zveze", namerava športni odsek prometnega društva Bled, razpisati tudi tekmo oa sankah, odprto sicer za vse klube, vendar z značajem lokalne klubove prireditve. Zaradi senčne lege ie bilo to sankališče izvedeno tudi za časa sedanjega južnega vremena uporabljivo, in so se dosegle precejšnje brzine, ki se booo dale še stopnjevati, ako se bodo v slučaju, da zapade socg, izvedle še nekatere korekturi', ki so potrebne na progi in okopih. Pogoji razpisa se objavijo pravočasno. st Planinski koledar za teh 1921. Število naročnikov ni doseglo niti visokosti, da bi bili kriti tiskovni stroški je žalostno. Opozarjamo šc enkrat na ta koledar ter priporočamo n jega na-ročitev pri založništvu v Mariboru, Krekova ulica 5, I. nadstr. * Matija Lavrenčič i\ V Trstu je umrl v petek znani rodoljub in narodni delavec g. Matija Lavrenčič, vpokojeni železniški uradnik, brat bivšega posfonjskega župana g. Josipa Lavrenčiča. N. p. v m. • Umri je tc dni v Pcetojui j*> slojem delu v blagor bližnjega daleč naokoli znani g. Matija Petni, li jc bil celih 32 let načelnik gasilnega društva v Postojni. Tekom let je s svojimi gasilci pogasil uad sto požarov. Smrt v tujini. V premogokopu Black Diamood v severni Ameriki se je pripetila dne 27. decembra L L vdiia nesreča, S1 ie zahtevala! mnogo ?!<* •£- kih žrtev. Kakor poroča ..Glas Svobode", ki izhaja v Oricagu, jc med ponesrečenimi tudi uaš rojak Josip Gril iz kočevskega okraia. Prej jc delal v For-est City. p Društvo jugoslovanskih železniški!: uradnikov v Ljubljani priredi v sobote dne 5. februarja zabavni večer s koncertom in plesom v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Sodeluje salonski orkester Sokola L ter kvartet prof. dr. Kozine. Začetek ob 20. uri, vstopnina 20 kron za osebo. Državno- in južaožclezuištanu uradaištvu naklonjeno občinstvo sc naproša, da se vabilu mnogoštevilno odzove. k. * Ogoljufan orožniški podporočnik, štefau Tepež,rod. Zagrebčan, jc znan kot nepoboljšljiv potepuh, ki se ne o-sriMje niti policije, niti orožnikov. V Rajhenburgu sc je približal te dni o-rožniškemu podporočniku Bornhardtt, poveljniku orožniške čete v Brežicah, kateremu se je predstavil kot detektiv iz Zagreba. Pripovedoval mu je, da sc poleg svojega poklica bavi tudi s trgovino a kcmji, seveda, kolikor mu služba dopušča. V razgovoru je Tepež rekel, da je bil v Brežicah, kjer je v orožni-ški lsostaji pustil It metrov finega sukna, meter po 67 kron. Ponudil Je sukno podporočniku, ki mu je izplačal na račun 320 kron. Ko se je Bcrnhard vrnil v Brežice, je zvedel, tla jc nasedel navadnemu goljufu. • Mrtvec jahal v Sarajevo. Iz Sarajeva poročajo o naslednjem neverjetnem slučaju: Neki Huso lldizovič iz bližnjega sela Kobilja glava, je bil bole-hen iu sc jc podal na pot v sarajevsko bolnico. Doma je zajahal konja ter krenil proti Sarajevu. Seljald, ki so ga srečavali in pozdravljali, so se čudili, ker jim Huso ni odgovarjal in jc brez odzdrava jahal dalje. V Sarajevu so ustavili konja ter ugotovili, da je Ilu-so lldizovič na konju mrtev. Bil je že hladen in se ie z rokami krčevito držal za turško sedlo, vsled česar ni žc prej padel s konja. * Nesreča pri delu. Ignac Gorenc, strugar v strojni tovarni v Ljubljani je obdeloval veliko kolo. Ker pa ni imel pri sebi dosti pomagačev, mu je padlo tolo na levo nogo in mu jo zlomilo. • Zemlja je zasula delavca Križnika, zaposlenega pri kopanju tunelja. Pri tej priliki je zadobil Križnik precq resne uotranjc poškodbe. * RADI OSKRUNJENI A so zaprli v Zagrebu slugo gornicgrajskc ljudske šole Mija Vlahoviča, ki je z dekleti uganjal nedovoljene stvari. Dol-ži so ga, da jc oskrunil neko šestletno deklico. V zaporu sc je skušal obesiti, a je padci z vrvi nezadavljen. Prenesen jc bil v bolnico. • Dobrega prijatelja ima Franc sfcra-ba. posestnikov sin z Iga, v osebi soseda Martina Megliča. V nedeljo sta popivala po Igu in ko sta bila proti večeru že dosti ^nokra", sta se začela prepirati, kakor jc to pač žc navada. Pri tem so govorile tudi robe in Meglic je škratu podrl na tla, potem ga jej pa se abp.razej na tejsffi PBB&SM ga opraskal po obraza. • PRF TATVINI PONESREČIU Na železniškem tira v Crnomercu pri Zagrebu so našli v soboto mrtvo truplo znaneca železniškega tatu Josipa Pavlctiča. Ponesrečil se j« v trc-notku, ko .ie v večji tatinski dražbi metal iz vozečega vagona zavoje raznega blaga. Padel je z voza ter prišel pod kolesa. Njegovi tatinski tovariši so ušli. • Vsled stekline csirL V Pastem** zavod v Zagrebu predvčerajšnjim pripeljali 14letnega fcmetskega fanta .Josipa Habjanka iz štajerske, katerr-ga je bil ugriznil stekel jks. Včeraj ie umrl. v? Po sveta. Slamnata ura. V nemškem mesecu Kais< rhallen-Steglitz jc ode čevljarski mojster izumil uro, ki ima to posebnost. da je vsa izdelana iz slame. Vsi njeni deli znotraj ia zunaj so izdelani iz nepreparirane ržene in ovsene slame. Ura je visoka 170 ccatimetrov, široka 05, gre polnih pet ur in kaž<~ čas zelo točno. Čevljarski mojster «<: delal na tej uri 15 let. Podobna slamnata ura, katero je izdelal nek železna čar, se uahaja v Gosiarju. X Koliko žen ostane neomožehih. Pa zadnjih vesteh društva za proučevani? socialnih posledic vojske v Kodaoiu, znaša izguba ljudi za časa vojne 35 milijonov. Zanimivo jc, da jc vstala sedaj silna množica žen brez moža. Tako mora to leto ostati na Nemškem IS od 100 žeu brez moža. Usoda cariiinega i#ašču. Hudi burški listi pripovedujejo: Neki ham-burški trgovec je z žoio odpotoval pred vojno po kupčijah v Rusijo in je bil tam niterniran. Ko sc jc po koncu voi-nc vrnil v domovino, jc propadlo vsr njegovo premoženje iu gotovina. Da t v-obraui uajhujše bede, je poskušal prodati nek iz Rusije seboj priuešcnl kožuh za 15.000 mark. Vendar se mu t« v Berlinu ni posrečilo. Naročil zato neki liamburški trgovki, naj proda krzno v Hamburgu v hotelu Atlantic, ko je bil kožuh v tem hotelu na ogled, ir: neki inozemski gost spoznal njegovo pravo vrednost. Kožnh jc napravljen iz najdražjih pravili hermelinovih kfiz. in vreden nad pol milijona franko*. Policija je kožuh zasegla, zlasti ko se jc pri natančnejši preiskavi pokazak., da nosi všite inicijolkc bivše ruske carice. Njegov lastnik je pa dokazaL da je kupil ta kožuh od neke ruske grofic:, ki ic svoječasuo dobila ta kožuh od poprej safli ni vedel. Kožuh je sedaj policija vrnila lastniku, ki ga je prodal za pravo vrednost in jc s te® resea bede. TAM PREKO JE BEDA, TAM PREKO TREBA POMOČIŠ — ALT STE ŽE ČLAN JUGOSLOVEN-SKE MATICE: ? T6 O a ■te. N „2latorog- milo" 1 fc fedetek somo prjovrstnik sirovin, vsebuje £ cT -t o o Obrtna razstava v Mariboru. Slovensko obrtniško društvo v Maribora w sklenilo, da priredi leta 1923 veliko obrtne razstavo, letos pokti pa manj-lokalno razstavo samo za mariborske obrtnike ia domače izdelke. Kdor se »oče udeležiti razstave, naj javi to od-hora za obrtno razstavo v Mariboru, Koroška cesta 1. - Ljubljanska kreditna banka. Mi-Cister za trgoviao ia iadustriio je ljubljanski kreditni banki dovolil, da sme zvišati svojo glavnico od 50 na 100 milijonov kron. — - Splošna gospodarska, zadruga za Slovenijo v Ljubljani. Gosposvetska cesta it. o nudi svojim članom fino ha-fasko moko 00 po 17 kron, domačih murnov št o po K 16.50, moko z kuho ^ ,K lo'50' a'dovo moko, popol-ooma bdo po K 17—, koruzni zdrob po K t-ao, koruzna moka svežo mleta 'fs^^J00^ K6—. "ž Po 26, 28 m 30K, leča po K10-5Q,i nadalje testenine, olje mast, razne dišave, rnjla itd. i a teden ima v raa>rodaji tudi suho meso, gajai ia ribo. Novi člani se sprejemajo vsak dan od 8. do 12. in od 3. do 5. ure. Delež znaša 50 kron. vpisnina 4 krone. Jamči se z dvojnim deležem. Član more postati vsakdo, ki plača predpisan delež. Člansko zborovanje zadruge se bo vršilo meseca ie-bruarja. Dan in spored se pravočasno i-biavL — Železniške pošiljke za Beograd tt-stavljenc. Iz Beograda nam poročajc: Ker so prekosavske železniške postaje na teritoriju zagrebške direkcije skoraj popolnoma zastavljene, se od i. do 10. februarja začasno ustavi sprejemanje in odpravljanje pošiljk, ki bi se nanovo nameravale s teritorija preko Save pošiljati v Beograd (loco in tranzit). Živo blago, premog, železniške ?n vojaške pošiljke pa se še nadalje sprejemajo in odpravljajo. Mezdne borbe na Češkem. Iz Pra ge javljajo: „Tribuna" poroča, da je sklenila čehoslovaška zveza podjetij za lesne izdelke, da odpusti vse (klavce. To je zveza storila iz solidarnosti napram železoindustrijskim obratom, kjer je izbruhnila radi zahteve po povišanju mezd stavka. — Avtomobilna kriza. Največja ustavila delo zaradi pomanjkanja naročil. Cene avtomobilov so padle na predvojno stanje, na 600 do 1000 dolarjev. Boria i. februarja Zagreb, devize: Berlin 227 do 230, Milan 521 do 525, Loodon 540, New-vork kabel 140 do 141, ček J 39 do 140, Praga 188.50 do 191, Ženeva 2300, Dunaj 21 JO do 21,S5, Pariz 980 do «00. Valute: dolar 135 do 136. rublji 00 do 7Q. češke krone 170. fraaki 989, do napoleanctori 45$ do 465, marke 21S do 228, leji 200 do 202, lire 513 do 515, turške zlate lire 520, Banka za Primorje * « Trg. obrt banka • « « Banka Brod na Savi % • Jadranska banka • • « Narodna banka « • • Hrv. eskomptna . ■ > « Slavonia ..■•»« Narodna samska ind. k « Srpska banka • • ■ • Poljedelska banka « * Eksploatacija drva » « Goranin .*.«»• Ljubljanska kred. banka a Dubrovačke parter, dr. Praštediona ■ ■ • • ■ Guhnan < s « * i « Našička iud.drva > » ■ Beograd, valute: dolar 34 do 34^5, funti 132 do 134, franki 240 do 242, lire 130 do 132, teji 49 do 49^50, levi 43 do 44, marke 56,50 do 57, napo-leondori 116 do 117. Deviz*: London 137 do 138. Pariz 240 do 242, Praga 47 do 48, Dunaj 5,40 do 5,50, Berlin 57 do 57,50, Milan 130 do 132. Dnuaj, Devize: Zagreb 456 do 460, Beograd—Berlin 1086.50 do 1092.50, Budapešta 124.50 do 126^0, Bukarešta 915 do 925. London 2715 do 2735, Milau 2452.50 do 247250, New Vork 703 do 707, Pariz -1S80 do 4920, Praga 855 do 861. Zofija 827.50 S3J^t>.' y«šaya 7.3,25 .15=2^ iT^niiT bhgo 10B0 1060 SRb 270 275 1760 640 650 1303 1505 1160 1175 770 725 730 10S 103 USa 1540 750 800 900 6100 0300 9300 3450 827 830 Ciaih' 11.162,50 do 11.212.50. Valute: dolarji 69S—702, levi 815—825, marke 1084 do 1090, funn 2710 do 272?00— 128.75 "do 130.75, leji 106.50 do 10?. levi 00.75—91.75, švic. franki 130330 do 1306.30, lire 286 do 28S, francoski franki 5&7.50 do 570.50, funti 310 dn 312, dolarji SO do 91, avstrijske žigosane krone 11.125 do 12.125, poljska marke S do 9. Berlin, Devize: Italija 242.25 242.75. Londoit 254.70 do 255.30, New York 0093 do 0707, Pariz 45> do 454, Švica 1071.40 do 1073.60, avstrijske žigosane krone 16.98 do 17.02, Praga 79.00 do 8010, Budapešta 11.105 do 11.145. Cnrih. Devize: Berlin 950, Nv.m» Vork 026.50, London 24, Pariz 43. >0, Milaa 2250, Praga 700. Budapeši;: 1.15, Zagreb 450, Bukarešta 8.50, Varšava 0.75. Dunaj 1-65, avstrijske žig. krone 1.15. Vremensko poročno. Uokiisaa 30fi n ud taorica A j a 3 5 •llfli ^ O G - A« U i M 5» S II X «0 i. febr i. fcbr t. mi L1*.«m 7W« 7T7-» 718-0 "i d. (cap. n m ttttaa:-* da ; - i VlMI 11.1 I Solate ita ob TU tateia ob 17-OS f ustnik m izdajatelj Konzorcij nJoira<<. <2dssBxmi.$imjnik KitJEL Molsti dom i S&ofli Ml Po dveletni neomahljivi delavnosti stavbinskega odseka našega Sokola ču-jcmo o njegovem sklepa, da prične 1 marca t Lz zidavo prepotrebnega so-kolskega doma. Vpoš+cvaje sedanje razmere si lahko vsakdo predstavlja tež-fcoče, s katerimi je združen ta sklep, ki pa je vkl»ib ionu defjnitiven. Čast in hvaga vsem prijateljem sokoistva v in izven Loke, kj so z velikodušnimi prispevki priskočiti na pomoč našemu Sokolu ter ga s ton podkrepili v njegovih stremljenjih po tej za kulturo in napredek našega naroda velevažni stavbi. Sredi našega trga, na bivšem posest tu g. Oroslava Dolenca, ki nam je v ta namen po razmeroma nizki ceni prodal svojo hišo, se bo dvigal Sokolski dom in vabil v svoje prostore vse one, v kojih dušah bo našel odmev klic Sokoistva po kulturi in napredku. Telo-tadni, gledališki in čitalniški prostori bodo nudili našemu ljudstvu duševno in telesno hrano, tu bo dana vsem na prednim korporacijam brez razlike strank možnost zborovanja in sestankov, kar vse se je dosedaj moralo vršiti pod milim nebom! Da je bila težka odločita' pri sedanjih razmerah, si pač lahko predstavlja vsakdo sam En milijon kron predvideva stavbeni proračun! V ten? bodi opisano breme, katero je prevzel uaš Sokol na svoje rame! Vendar nas pa to breme ne bo oviralo pri za početem delu, h kateremu nas bodri zavest, da pripravimo s •Sokolskim domom našim naslednikom to, kar opažamo že zdavnaj pri naših severnih bratih. Bodočnost naeš domovine je odvisna le od kulture njenih sinov! Apelujemo na vsa narodno čuteča srca, da nas podpirajo po svojih močeh pri tem ogromnem delu! Vsak, tudi najmanjši prispevek za Sokolski dom nam bo dobrodošel, vsaj: kamen do kamna palača. Prispevki naj se blagovolijo poslati fla tukajšnjega Sokola aH na tukajšnži „Okrajni hranilnici in posojilnici" z označbo „za Sokolski dom". V Ljab-Ijani sta poverjena nabirati prispevke brata dr. Tone Jamar v Prešernovi u-lici in Alojzij Payer v kavami „Zve-zda". FRANK HELLER: 50|lo neverjetna Dragulje in nrico? še • . » % j* i«« I manj verjetno. Zakaj pa ne denarja? Fngooe (fospooa COllUia. 'Da, za denarjem ni treba poizvedo- * ^ mM trali Iror titmi nlVik-r-cricMTO iTOrla^fl Roman. (Prevod i2 švedšane. F. J.) Toda njegov obraz jc izražal samo uljudno začudenje, ona je pa brž nadaljevala: « Veste, davi so me okradli, ko sem šla, da si nakupim neke malenkosti. Bila sem pri Petra Robinsonu in Li-berty in v Bond Street in ogledala sem si celo vrsto izložb. Ne vem, kje je nekdo izrabil ugodno priložnost- in me okradel, ker sem kar naenkrat zapazila, da je moja torbica prazna .> «Vsa izpraznjena? Ne da ste kaj zapazili ?» je vprašal Filip sočutno. «Niti najmanj! Vse ni šlo rakom žvižgat, pač pa nekaj draguljev, ki sem jih imela v torbici... in urica— Prav spretno je moral zlikovec napraviti, da nisem prav nič zapazila.* «No tu v Londonu* — je Filip odgovoril razmišljeno, — «je vse mogoče*. «Sedaj pa govorite kakor gospod Philpott To se mi je vendar res pripetilo!* Tebi? si je mislil Filip, potem jo je pa prekinil: «Zakaj mi pa niste črhnili besedice prej, ko sva se sestala? Pomagal bi Vam bil vsaj, da najdete Scotland Yard.» «Nisem Vas hotela nadlegovati...* je odgovorila nekoliko nerodno. Filip jo je pogledal, kakor očitajoče, ona je pa z neko naglico nadaljevala: «Hotda sem v Scotland Vard, da najdem dobrega detektiva. Saj ga tajim, kaj ne?* «Seveda*, je odgovoril Filip s prikrito ironijo, «to je gotovo*. Misli so se kar podite po njegovi glavi Na cesti okradena, ne da bi >ila zapazila, — prav mogoče. Pa da mi ni tega takoj povedala,... ze- vati, ker nima nikakršnega izgleda, za uro in dragulji pa že prej,— Scotland Yard... in ta sme tudi aretirati tatu, morda celo pri rendez-vous. Saj ne pozna mojega naslova. Pa zakaj ne navaden policist? Hm, morda misli, da to ne gre, ali pa se jej zdi, da bi to pov zročilo preveč pozornosti ... Ali ji delam krivico? O, da bi te bilo tako? Pa če imam prav, zakaj mi potem pripoveduje o Scotland Yardu? To ve... ženska! Ali imam prav? Moja zahrbtnost mi pravi, da je mogoče in da ne smem v svojem poklicu riskirati preveč. Če Vam delam krivico, gospodična Holten, izvolite mi oprostiti, če pa imam prav, potem... tritisoč kron! Živimo in dajmo, da žive tudi drugi! Če še velja ona stara ocena moje glave, Vam privoščim poizkus, kako bi si jih zaslužili... Ne da bi izdal svoje misli, jo je Filip še izpraševal nekaj časa o zagonetni tatvini. Kar se mu pojavi leja in sladko ji reče: «0, seveda rabite pravega detektiva, gospodična, če nočete ujeti svojega zločinca. pazita in ne da b! Vam vzeli tudi torbico, ta pa res ni slaba.* «Pa, ...ali sme aretirati mojega tatu, če ga najde?* «No seveda, bodite pomirjeni, gospodična. Prav tako pristen detektiv kakor kterikoli drugi iz Scotland Varda. Napišem Vam njegov naslov na papir.* «Hvala, če ste res tako ljubeznji-vi..> (Dalje prihodnjič.) Naše nebo. Tekoči mesec so vidni na nebu vsi večji planeti. Planet Mcrkurij sveti na nebu kakor večernica ter zahaja koncem meseca dve uri za solncem. Najti §a je težko radi neprestane solnčne ližine. Ugodna prilika, najti ga na večernem nebu bo 9. februarja, ko bo stal Merkurij južno pod ozkim luninim krajcem, približno za 4 in pol navideznih luninih premerov. Kakor najsvitlješa zvezda na večernem nebu je v tem mesecu gotovo vsakemu dobro poznana Večernica: planet Venera, ki zahaja koncem meseca 4 ure pozneje kakor solnce. Znamenit nebes- ni pojav bo 11. februarja, ko bo Vene-___ra za nekoliko ločnih minut južno tik ^te tej? Nito nehate v Scot- J"™1 kTaice£ v %aiih land Yard, tam imajo polne roke dela z raznimi manjšimi in večjimi zadevami, ne verujem, da Vam posvetijo več ko pet minut Da sem na Vašem mestu, bi se obrnil na spretnega zasebnega detektiva. Mnogo sem slišal o nekem Ircu, gospodu Kenyonu, ki ima baje fenomenal-no srečo v tej stroki. On je n. pr. ujel ponarejalce denarja L 1908., one, ki jim Scotland Yard tri tedne ni mogel do živega.** «Ali mislite, da bo zelo drag?* je vprašala Holtenova. No, ne bo sile. Svoj poklic izvriu-e bolj amaterski in za prav intere-santne zadeve sploh ne sprejema honorarja. Prepričan sem, da se bo zanimal za Vašo zadevo, gospodična. Okradena na cesti, ne da bi kaj za- na zemlji pa se bo opazilo dne 12. februarja ob 5. uri 41 min. (sr.evr.č.), da bo zakril lunin krajec Venero. Celo opoldne, ob popolnem solnčnem svitu in jasnem nebu lahko najdemo Venero sprostim očesom na nebu. To pa zlasti v času, ko bo Venera najbolj oddaljena od solnca. Ako pogledamo okoli 9. februarja vzhodno od solnca, približno 47 ločnih stopinj, jo lahko najde do-br* oko kakor medlo zvezdo na nebu. Naši zemlji podobni Mart najdeš lahko na večernem nebu zlasti 10. februarja, ko bo stal približno za tri lunine premere južno pod prvim krajcem. Mart zahaja tri ure pozneje kakor solnce. Za Venero najsvitlejša zvezda februarskih večerov je gotovo planet Jupiter. Vzhaja koncem meseca že ob 19. uri, južno v ozvezdju Leva Ko se nahaja ozvezdje Orionove okrog 22. ure ravno na južni strani neba, stoji tedaj Jupiter ze visoko na vzhodnem večernem nebu ter ga je lahko spoir.-* kot najsvitlejšo zvezdo vzhodnega i; ba. Jupiter je že za najmanjše dfci-.-glede hvaležen objekt Ako ga mo - ,:-. skozi navaden trieder, lahko op* njegove štiri mesece. Že pri neJ a urnem opazovanju vidimo, da so travi meseci izpremenili svoje st •--nasproti Jupitru, zakaj jupitrov -seci se sučejo krog Jupitra ravno v,-t, kakor planeti okrog svojega solnct . Da>. mesece lažje identificiramo, jih st* znamujemo s številkami 1 do 4, Jsfcer je njih oddaljenost večja od Ju-c-f Vzemimo par izgledov, kje bodo f?«v trovi meseci ob gotovem času na rv-mer ob2.iiri 15 min. naslednje cin* dne 7. februarja bodo stali vzh v,-od jupitrove plošče v premi črti: 4. m sec . 2. in kakor najvzhodnejši 3. -.<• sec. Zapadno od iupitrove nlošc* .•„ bo stal 1. mesec. Dne 17. februarja bo ob istcsr sledeča slika: zapadno od jup . plošče bosta stala 3. in 4. mes- . hodno od Jupitra pa 2. in 1. ra Vsled sukanja mesecev okrog se dogaja v -krat, da stopi ta a!; o,t» mesec pred ali za jupitrovo p!o,č, n« tako nastanejo tudi jupitrovi mrVt 1 pojavi se v naprej izračunajo, t-.-, nastopi jupitrov mrk. Ta dogodek tudi lahko vporabi za določevat n ča sa. Največji in najsvitlejši je tre;; sec. Dne U. februarja bo zveče mesec na zapadni strani jut- r-.vvf plošče. Točno ob 23. uri 37 "m at se bo skril za Jupitra v njegovo r Ako imamo doba- daljnogled n polago, popravimo si na ta načt ur opazovanju teh pojavov Hokaj svoje ure za vsakdanjo rabo. Uro kasneje za Jupitrom pa "lii • obročasti Saturn v ozvezdju J v d Njegov svit je medlejši od Jttp j; - -ga. Najti ga je lahko, zlasti d:.; V; februarja ob 22. uri, ko bo sta! ren točno severno nad polno . >ac * razdalji kakih pet luninih preja?* ov Planet Uran se nahaja na zapaJcen večernem nebu v ozvezdju Vo '-n kakor mala zvezda. Naoddah\-i~r planet našega solnčnega sestav ■ tun je v ozvezdju Raka, viden ^o . daljnogledom. Točno o polnoči nce? kom meseca je na južni strani si-i takozvani opoziciji s solncem. I. T—. mtmmmmvmm®\ HRVATSKI DHVOTRŽflC <1 Ali ste že poslali na : rofinino za „Jutro" i flsfommtmtmtmm. i Hupi se tašfea, T& santa. Naslov se izve v npravništvu «Jutra». Ilia registrirna lasia (Natjonal-Cash) z električnim in ročnim pogonom in štirimi predali ter dobro ohranjena blagajna werthelmerloa it, S naprodaj. Naslov v npravi «Jutra». 297 2—1 £nr.iin co Btara- *®dl pokvarjena uUplJU uu dvo kolesa, šivalni, pisalni ln razni stroji. F. BA.TJEL, ljabljana, Stari trg 28. 274 lž-2 Ob!, konces. zavod za pokončavanje podgan, miši in mrčesa, Kolodvorska glica št 39. 415 62—13 Vftcecfnn od 4 do 400 oralov, mlin FUuBal VO brez konkn ence, trgovska hiša. fciže in vila, opremljenih 12 sob najmoder-neje, hotel, gostilna, gr&jščina se prodajo potom pis me nepremičnin: ZAOOBSKI, JCarlbor. Barvarska nUoa 3. 279 3-2 Obvestilo. Obveščava cenj. odjemalce in p. b. občin-etvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenab. 6otov! Čevlji v zalegi. Tnrlstovskl čevlji domačega ls-pelka. 622 16 Ant. in Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št 1. 103 52-43 CEVUi ss debelo in na drobno, vse vrste moški, »neki in otroški, delavski kakor tudi najfinejši vseb vret po aajnlijlh dnevnih cenah se dobijo pri znani tvrdki ALEKSANDER OBLAT, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. Tidl se pošilja 90 povzetja po »sen kraljestvu. list zs Samsko gospodarstvo, trgov Lun i indnstrijn drva. Izla-i 10. i 20. n ■ jase cn. Fretplats godišnje K 120—. Adresar industrije drva K 30 —, Ssptb, Sir cm may rova ulica 6. 187 14—7 5 rin a aotorao iago L. nerilS i lllf Akacijeva s. 10. (Tramvajska postaja: Sv. Petra cerkev.) 894 3—1 DfX svode, viao, prasne sodo jmdi lllBf najceneje Pr.Slro, Kranj. Naročajte Ljubljanski Zvon letnik 192L ' .i abljanski Zvon je najstarejši In najboljSi slovenski leposlovni mesečnik Novi letnik bo prinaSal celo vrsto povesti in člankov, ki bodo zanimali vsakogar. Izide v popolnoma novi opremi 306 12 Ololetna naročnina znaša 180 K, polletna 90 E, četrtletna 45 K. Izhaja vsak mesec. Upravništvo Ljubljanskega Zvona Ljubljana, Sodna ulica 6. PudkarJI: Kaiser F. Šelenbnrgova nI. 6. Skladl&da t Balkan, d. d^ Dunajska c. 33. fd.p.] Spadlelja: Balkan, d. d. Dunajska e. 33. [d. p.] Trgovine: Derenda Fran, konfekcija, mannfak^ tura na debelo, najnižje cene. Emon-ska cesta 8. Rogelj Marija, mannfaktnia, St. Petra cesta 38. g (} novo i Albin Ogris novo; {} B 0 f 1 ■ 0 Borba za jugoslovansko državo. Cena 32 Ky po pošti K f*80 več. Kdor se boee poučiti, kako so agitirali naši izseljenci med svetovno vojno t Pariza, Londona, Bitna, Wasbingtono in dr. sa Jugoslavijo in kakšne teikoSe so morali premagati, naj čita Ogrisovo knjigo. Spis nudi popolnoma nova, dosedaj pri nas neznana deistvs. Knjigo naročajte pri 207 3 Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. fl ■ RUDOLF PEVEC f trgovec v Mozirju 1 m i naznanjam, da sem otvoril svojo podrvinioo v Beikt v Bromn t bUilai Beograda ln Borova aada ter bom mogel najkulantneje ter po najnižji dnevni ceni postreči vso Slovenijo s pioatoo, kornso, jsdme-nom, ovsom, vsakovrstno moke, slanino, mastjo, svinjami, s karlovtklm la vinom. Naročila naj ae pošiljajo naravnost na tvrdko Rudolf Povso ▼ Boikt v Srama. — Bnojavi: Psvso, B- ika • Sram. Haknpoval bom direktea oA kmetev ter bon mogel konkurirati s vsako dmgo tvrdko. Obenem ne bodo tamkaj prodajale desko, los ta drogi, Slovencem se bodo brezplačno dajale eventualne informacije. Za mB0g0brQ$aa 586 38-14 Izurjen, zanesljiv odvetniški solicltator želi službo premenitl. 282 2-2 w v ----------r ----------- —-- ioi e— Ponudbe na AnonČno pisarno „Herme>" v Maribora pod 9Solicitator TovarniSka zaloga gamaš po kOBtannčBl ceal par po 170 do 33Q t na debelo primerno ceneje nadl tvrdbi 283 3-5 trgovina raznega usnja v LJubljani, Prešernova ulica št. 9 (Restavracija Perles). k GOSPODARSKA ZVEZA t Ljubljani h oddaja sladkor v kockah £|v vreteh po ceni K 57*50 za leg brutto za netto franko I postaja Ljubljana, dokler traja zaloga. s* g Centralna banka, d. d., ZAGREB, Podružnica MARIBOR " naznanja, da je začeta uradovati na Aleksandrovi cesti 46 (orejšnja kavarna Tegetthoff). . Izvršuje vse bančne posle, borzna naročila, izplačuje in izdaja akreditive, ima i I' dovoljenje izdajati ovjerenja, prodajati in nakupovati valute, devize in čeke. 1 Natunila Delniika tiskarna, d. d. v IinMiaai.