Hrastnik. Tukaj je umrla 1. septembra po daljši bolezni in v visoki starosti gospa Alojzija Dernovšek, rojena Roš. Blagopokojna je bila znana krčmarica narodne Dernovšekove gostilne v Hrastniku, dobra rnati, skrbna gospodinja in zavedna Slovenka. Njenemu žalujočemu možu in sinu g. primarlju dr. Janku Demovšeku naše sožalje, rajni Alojziji ostani časten in bvaležen spomin Sv. Jernej pri Ločab. Dolgo že od nas nismo ničesar spustili v svet, zato pa povemo tokrat nekaj več. Zdravi smo. Od marca do srede julija nismo imeli mrliča. Dosedaj jiJh. imamo Ieto3 skupaj pet, tri odrasle in dva otroka. Krstill smo jih 22, poročilo pa se je osem parov, od teh pet Marijinih družbenk. — Tota, ki naa je obiskala 15. avgusta popoldan, hvala Bogu, ni v župniji napravila posebne škode. Hudo pa je udarila vinogr&de naših kmetov v loški župniji. Golavabuka prl Slovenjgradcu. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo, ustanovljeno leta 1929, praznuje dne 7. septembra tega leta izredno slovesnost, namreč blagoslovitev novega gasilskega doma in nove motorne brizgalne, ki jo jo društvo nabavilo pretekli mesec. Slovesnost se vršl po sledečem aporedu: Dopoldne ob pol 8. uri sprejem gostov na postaji Turiška vas pri vlaku, ki prihaja iz Velenja, in ob 8.15 pri vlaku iz Dravograda. — Nato bo pohod k gasilnemu domu v Tomažko vas, tam ob pol 10. uri svata maša e pridigo na prostem, po sveti maši blagoslovitev briz- gahie in gasilskega doma ter razni pozdravnl in slavnostni govori. Po končanih obredih je odnior in kosilo. Popoldne: ob pol 14. uri začetek velike vaje mislinjskega gasilskega okrožja. Po končani vaji se prične velika vrtna veselica s srečolovom, šaljivo pošto ter raznimi zabavami na vrtu tovariša g. Ivana Sorman v Tomažki vasi. Cisti dobiček priraditve je namenjen za kritje dolga na motorni brizgalni, zato se društvo najvljudnejše priporoča za številno udeležbo. Za dobro jed in pijačo bo preskrbljeno v zadoatni meri. Sv. Križ pri Dravogradu. Pri romarski cerkvi sv. Križa se vrši v prvi polovici septembra vefi cerkvenih slovesnosti in izobraževalnih prireditev. V petek, dne 5. septembra jo prvi petek. V nedeljo ,dne 7. septembra ob 9. uri predpoldan sveta maša, nato delavskl tabor krščanskih socialistov iz Maribora in drugod. Govorita gg. prof. Ivan Prijatelj in Jos. Rozman. Tabor se vrši ob vsakem vremenu. V pondeljek, dne 8. septembra, praznik Marijinega rojstva, sta dve sveti maši in piidiga. Napovedana je tudi nemška procesija od Sv. Lovrenca nad Ivnikom. V petek, dno 12. septembra god Imena Marijinega, je več svetih maš. V soboto pride po radeljski cesti procesija iz Ivnika in okolice. Prihod k Sv. Križu ob 6. uri zvečer. V nedeljo, dne 14. septembra, spomin povišanja sv. Križa, se obhaja slovesnost kakor prejšnja leta. Prva sveta maša ob petih zjutraj. Sv. Barbara v Halozab. V četrtek, dne 28. avgusta je izgubil prevoznik (postiljon) pošto Sv. Barbara v Halozah na cesti od borlskega mosta do Sv. Marka pri Ptuju zavitek z naipisom: »G. Roza Pavlič, gledališki frizer, Ptuj.« V zaviitku je bila namreč izposojena lasulja. Kdor je našel ta zavitek, se naproša, da ga vrne g. prevozniku poSte Sv. Barbara v Halozah. Zgornje Lašo. Iz znane Janezove hiše js dn» 24. avgusta na god sv. Jerneja, farnega patrona v Zibikl streljal sin Franc z možnarji. Pri zadnjem blagoslovu mu je razneslo možaar in eden drobcev mu je odnesel zadnji del glave, da so mu izstopili možgani, nakar je mHev padel na obraz. Bil je v najlepši dobi mlarlosti, v 21. letu, mirnega in veselega značaja, da ga je dmelo vse rado, kar je pričal njegov pogreb, katerega se je udeležilo mnogo ljudi. Od hiše žalosti je vodil pogreb domači g. župnik v spremstvu strica Cirila BraCko, frančlškana v Mariboru. V cerkvi je govoiil poslovilne besede domači g. župnik. Dragi Francl, težko smo se ločlli od tvojega groba, ker smo te ljubili. Preostalim naše iskreno sožalje! Ojstrica, Mesec gre zopet b koncu in odbaja k svojim prednikom v kraj nepovratnosti. Posebnega se ni pri nas ničesar zgodilo razven slovesnosti pri takozvanih »Treh križih« ob tačetku meseca dne 3. avgusta. Že na predvečer je naznanjalo 32 kresov daleč tjedol po Dravski doiini in še dalje tjeprek po Pohorju, cla se bo tu nekaj posebnega vršilo. Imeli smo blagoslovitev novib »Treh križev« in sv. mašo pod milim nebom. Lepo število ljudst.va iz domače ojstriške in sosedne dravograjske župnije se je zbralo okoli znamenja ob cesti in bližnji planoti ter z izvanredno pozornostjo sledilo obredom blagoslovitve, goVoru in daritvi sv. maše. Bilo je res lepo, prav ganljivo, videti na tej planini množice y raznih skupinah stoječo, sedečo, klečečo, kakor nekdaj za časa Kristusa v pušeavi. Vr8ila se je prav v srce segajoča planinska pobožnost. Izrazila se je misel, da bi bilo ven- darle primerno, postaviti na tem kraju mesto znamenja majbno cerkvico-podružnico, kar bi prebivalci te okolice, ki jih je Bog obdaril z malo boljšo mero premoženja kot druge, že zmogli. Predniki naši so baje to zamudili. Pred tolikimi in tolikimi stoletji, tako pravi pravljica, so se nad tem mestom od časa do časa pastirjem in mimoidočim. prikazovali trije križi s sv. Trojico in bi se naj tu zidala cerkvica v čast sv. Trojici. Takratna lastnica te planote (Pottnikove ravne) pa je to odločno zavrnila, češ, da nima prostora za take reči, in trije križi s sv. Trojico so zginili ter se začeli prikazovati nad skalo, kjer zdaj stoji cerkvica sv. Trojice nad Labudom. Ondotni prebivalci so torej ubogali prikazen in sezidali cerkvico. Tu se je pa tekom časa napravilo znamenje »Treh križov«, to je tri križe in pod nekoliko višjim srednjim križem kapelica sv. Trojice. Sedajni lastnik g. R. Grogl je nadomestil stare prble križe z novimi in tudi kapelico popolnoma preuredil, nemara da bo prihodnji rod častil križ Kristusov in sv. Trojico ne več pod milim nebom, ampak v ličnj cerkvici. Gospodu Groglu pa naj ljubi Zveličar češčenje njegovega sv. znamenja zaznamva v knjigi življenja z zlatlmi črkami! Razvanje pri Maiiborn. Snirt dveh odličnih vaščanov. Tukaj je umrl Grašič Peter, posestnik in občinski svetovalec ter od ustanovitv« Gasilnega društva njegov delaven član in po' žptvovalen gasilec. Pokopan je bil ob veliki udeležbi vaščanov ter častnega Stevila ga^ilcev. — Umrla je Mlaker Neža, stara 69 let Rajna je bila vzorna in globoko verna slovenska mati. Možu skrbna žena, otrokom ljubeča mati, dobra soseda in dobrotnica ubogih. Naj oba vaščana in soseda počivata v miru! — Gostilno in trgovino Kotz je prevzel g. Lebe Slavko. Zraven dobre postrežbe sta v gostilnl gostom na raz.polago »Slovenec« in »Slovenski Gospodar«. Houo. Da so Iloče zdrav kraj, spričuje dejstvo, da ima 200% več rojenib ko umrlib. Vendar pa tudi smrt zahteva svoje žrtve. V Razvanju sta zadnje dni vsled mrtvouda umrla gospod Peter Grašič, znan godec in voznik, dne 18. 8. dopoldne še je hodil zunaj — enkrat prej ga je oplazila že kap — potem je šel v osbo, si prapravil posteljo, se vlegel in umrl v par minutah, star 54 le,t. Par dni pozneje je umrla tudi vsled srčne kapi gospa Neža Mlaker, žena razvanjskega cerkvenega ključarja Franc Mlakarja. Bila je vzorna sloveiiska in krščanska inati, vrla žena in goapo dinja, v njeni družini je vladala vedno medsebojna Ijubezen, vzgojila je vrle, sebi podobne otroke. Iskreno sočutje blagi družini M!akarjevi! V tretje gre rado, pravijo ljudje, in r-es si je smrt izbrala še tretjo žrtev.V bolnici je umrl minuli torek vsled operacije zaradi želodčnega raka gospod Jakob Krope iz Pivole, star -48 let, ter zapušča vdovo z dcvetimi otrokl v staroatd od 2 do 21 let. Bil je zaveden narodnjak in dober družinski oie ter bil tudi član hočke godbe. Iskreno sožalje težko prizadeti družini, vrli mož pa na.j rajski mir uživa! — Prepojilnica Riitgers v Iločah je letos dobila večje naročilo od državnih železnic, tako da je zdaj zaposlenih 150 delavcev.Da bi tako tudi ostalo v bodoče! Št. Peter pri Maribom. Pri nas je bila pokopana 581etna Rojko Marija. Naj v miru počiva! — Za člana občinskega odbora ja imenovan Bračko Janez, kmet iz Vodol, in sicer kot naslednik rajnega Fluher Ljudevita. — Prosvetno druš'tivo »Skala« opozarja om, kl si ne morejo naročiti časopisov, da so jira isti brezplačno na razpolago v društveni knjiž nici. Na razpolago so naslednji časopisi: Slovenski Gospodar, Pravica, Naš Dom, Neddja, Bogoljub, Kraljestvo Božje, Katoliški Misijoni, Cvetje, in še drugi. Šentpeterčani, segnjte pridno po dobrem in krščanskem berilu! Sv. Peter pri Mariboru. Kakor vsako leto že skozi desetletja, tako se vrši tudi letos na Maio Gospojnico dne 8. septembra velika rornarska pobožnost na Gorl. Spored je sledečj. Na predvečer ob šestih pridisra romarjem v pozdrav, nato pete litanije Matere bož.je z blagoslovom, nato rimska procesija. Spovediovalo se bo ves pop-oldne do poznega večera. Na Malo Gospojnico se spoveduje od 4. ure zjutraj, sv. obhajilo ob 5. uri, ob šestih peta sv. maša na dober namen antonjevške procesije, po sv. maši pridiga. Ob 8. uri in 9. uri tiha sv. maša. Ob 10. uri pridiga, nato slovesna asistirana sv. maša. Med sv. mašo ]i darovanje za gorsko cerkev. Popoldne ob treh bo na Gori večernice, pete letanije s sv. blagoslovom, ob koncu darovanje. Častilci Marijini iz mariborske okoliee in lz Slovenskih goric, pridite pozdravit in počastit gorsko Mater božjo. Saj je bila vedno In ostane: pribežališče grešnikov, tolažnica žalostnih, pomoč kristjanov. Mariiina cerkev se bo deloma že letos, deloma drugo leto na zunaj prenovila, da bo v veselje vsem romarjem in v kras na šim lepim Slovenskim goricam. Prispeva.jte radi vsi v ta namen, pa bo gorska Mati bo, Sja vam vesm dobrotljiva in usmiljena mati. Posiova pri Rafiah. Tukaj je dne 22. avgusta po da.ljši bolezni za vedno zatisnil svo.ja trudne oCi posestnik in železniški vpokojenec g. Ivan Arnecl v starosti 60 let. Ni mu bilo usojeno, da bi užival mirno življenje v pokoju, poklical ga je Vsernogočni v drug zasluženi pokoj. Pokojnik je bil veren katoličan, veeletni naročnik »Gospodarja«, je bil blaga du5a, ki nikomur n\ bil sovražen in sovražnika ni imel. Napravil je pred kratkim zadnjo božjo pot na Brezje, ki je bila zanj že zelo težavna. Pokopan je bll v nedeljo dne 24. avgu8ta, na farnem pokopališču v Slivnici. Pogreb je pokazal, da ,fe bil pokojnik priljubljen v tem kratkem času njegovega bivanja v tuk. občini, je blagopokojnika spremila množica Ijudstva k večnemu počitlui. Tudi Gasilno društvo, kojega podporni član je bil, ,fe delaIo pokojnemu zadnjo častno stražo. Njegovi že-ni naše sožal.je, njemu pa bodi zemljica Iahka in Bog mnostljiv njegovi duši. Sv. Lovreiic v SIov. gorleah. Prvi avto je pribrzel dne 25. avgusta na visok hrib SenCak, katerl je visok 300 m nad morsko gladino. Ljudstvo je kar občudovalo, kako je priSel na ta hrib. Sadna letina je tukaj prav obilna ter lepo sadje. Mešetarjev je dovol.j. Jabolkom pa taka lmena daje.fo, da jih najboljBi strokovnjaki ne poznajo. — Romarska procesija v Ruše se bo 12. septembra vršila ocl župnijske cerkve sv. Lovrenca kakor po navadi vsa leta. Sv. Martin na Pohorjn. Dne 20. avgusta je tukaj po dolgi in mučni bolezni umrla posestniea gospa Marija Furman, rojena Kapun, h&i veleposestnika Žigerta iz Bojtine, v najlepši dobi svojega življenja, stara komaj 24 let. Kako je bila priljubljena in dobrotljiva, je pokazal njen pogreb, katerega je vodil vlč. g. Sinko Franc ln katerega se je iideležila ogromna množica obCinstva iz Šmartna, Marlbora, Slov. Bistrice in Polskave. Drago rajnko si obrantmo v častnem spominu ter jo priporočamo v molitev. Žalujočim pa naše sozalje! Sv. Tomaž pri Ormožn. Veselo so pokall možnarji na predvečer dne 17. avgusta v Bratonečicah ter oznanjali daleč okrog radost :n slav.je nasledn.tega dne. Pri komaj pred dvema letoma prenovljeni kapeli sredi vasi ]s 5akal blagoslovltve novi zvon, ki so ga na pobudo gospoda župana Potočnika kupili za boSjo čast vneti vaščani Bratonečki. Naslednji dan ]e ob aststenci C. g. kanlana novl zvon blagoslovil vlč. g. duhovni svetnik in župnik Matija Zemljič, ki je v lcpo vezani besedi orisal zvon kot spremljevalca čutil človeka in glasnega klicarja, da je tudi sredi dela treba dati Bogu, kar je božjega. -Natto je domači cerkveni pevski zbor zapel lepo prigadaico in pesem »Večerni zvon«, nakar se je že oglasil iz lin novi zvon v radost ln veselje vsem navzoCim. Zadovoljni in veseli gostje, ki so se nato. zbrali v županovi hišl, so se spomnili dvuštvenega doma pri Sv. Tomažu ter darovali zanj 152 Din., nakar je navzoči gimnazijec J. Munda navduševal navzoče fante in nio že, da naj bi se zclružili ter kar je zdaj samo želja nekaterih postala potreba vsem, da se namreč ustanovi skupno s sosednjimi občinami po celi dolini prostovoljno gasilno društvo, ki bi bilo v slučaju neareče ognja prava ljudska samopomoč za celo tomaževsko pa tudi sosedne župnije. Kakor je bilo spoznati, ta žeIja pri marsikateremu ni več nova, ker se že po celi dolini govori o tem. Torej korajže je dovolj, treba je le še dejanj. Morda že ni več daleč dan, ko stopimo združeni na plan! — Žalostno so za,peli zvonovi naše farne cerkve dne 27. avgusta ter oznanjali, da je angel smrti spet utrgal eno cvetko na gredici tuk. dekliške Marijine družbe ter jo presadil v pra vo nebeško Marijino družbo. Ni še minil dober mesec, kar so belo ohlečene družbenke spremljale sosestro trpinko Miciko Hergula na zadnji poti. Pa so že spet dne 29. avgusta korakale belo oblečena dekleta z žalno kopreno ovito zasitavo proti farnemu mirodvoru, spremljajoč žrtev neizprosne jetike 251etno Roziko Pavlinič iz Senika. Ni še minilo dve leti, kar je bila žrtev jetike mlajša sestra Katika, pa je že kruta morilka iztegnila roko po drugi žrtvi. Na pokopališču se je od vzorne Marijine družbenke, kar je pokazal veličasten pogreb, poslovila prednica druz.be, zahvaljujoč se vsem dragim ra.jne, ki so ji kakorkoli lajšali zadnje ure, zlasti botru in dobri kumici, ki sta uporabila vsa sredstva, da ji vrneta zdravje. Toda Vsemogočni je sklenil čisto drugače. Cvetka se je razcvetela dovolj, za to je bila presajena v božji vrt, da bi je hudobija sveta ne omadeževala. Vsem žalu.jočira rta. naj lajšajo bol besede nagrobnice, ki jo je zapel »cerkveni pevski zbor »Ma.rijin otrok, blagor ti!« Sv. Tomaž pri Ormožn. Dne 19. avgusta se je prikazoval po naših vaseh prefrigan vlomilski tatiček, ki si je kar pri belern dnevu dovolil posetiti hiše, kjer ni bilo nikogar doma. Tako je krog 10. ure predpoldan vlomil v hišo Mihaela Šef v Koračkem vrhu, kjer se je nadejal precej okroglih dinarčkov. Ali vkljub skrtmemu iskanju po sobi se mu ni posrečilo, priti do zaželjenega uspeha. Vzel je le neko denamo knjižico ter se podal Izvrševat svoj poklic k sosedu Magdiču. Tukaj se je polastil precejšnje svote denarja in izginil z dragoceirim prstanom. Po varnem oddihu nekje jo je odkrevsal v vas Pršetinci in se začasno naselil v stanovanju Marije Lašič. Mislerj si tudi tukaj nekoliko izboljšati svoje gmotno stanje. Ali tu mu ni bila sreča mila. Nepričakovana vrnitev domačih mu je podžgala motor, da je vozil črez drn in strn, mogoče z brzino 120 km na uro. Za na pot si je vzel le nekaj denarja in nož. Vloviti ga se ni posrečilo, ker so ga lovile same ženske z besedami: »Primite tata!« On pa je odgovarjal: »Primite, primite ga, v grmovju je skrit!« Uzmovič je star kakih 27 let, nosi plavo obleko in dolge lase ter naglaša besede nekoliko v nemškem narečju. LJntomer. Na naši glasbeni š-oli se vrši vpisovanje dne 8. t. m., to je na praznik, v glasbeni Soli od 8. do 12. ure dopoldne. V prihodnjem šolskem letu se bode poučevalo klavir, gosli, klarineit, flavta, mladinsko petje in teorija. Podrobnosti na deski in na letakih. Spuhlja prl Ptnju. Prostovoljno gasilno dru štvo Spuhlja naznanja, da ima slovesno blagoslovitev novega gasilnega stolpa združeno z veliko vrtno veselico v nedeljo dne 7. sep- tembra. do dveh popoldan na vrtu tovariša Konrada Toplak za Gasilnim domom. Na sporedu je srečolov, šaljiva pošta itd. Na veselici sodeluje godba na pihala ter pevsko društvo »Slavec« iz Gerečje vasi. Velika Nedelja. Dne 25. avgusta je v Mari^ boru po lu-aj-ši, mučni bolezni preminula gospa Alojzija Mlakar iz Runeča. Pokojnica je bila verna in dobra krščanska mati ter članica raznih katolišklh cerkvenih bfatovščin. Gotovo pa svoje smrti ni pričakovala taio nenadoma, ko se je mudila na obisku pri svo jem sinu Janku, ki službuje v Mariboru. To-: da klic Gospodov jo je tudi tu našel pripravljeno; bila je previdena z zakramenti za umirajoče ter se s temi tolažili sv. vere podala v večnost. Rojena je bila dne 7. junija 1868 ter bila že od nekdaj naročnica »Slovenskega Gospodarja« in drugih katoliškib listov. Bodi ji Bog obilen plaCnik! Velika Nedelja. V nedeljo dne 24. avgusta, je bilo naše pokopalište pozorišče bridke ža-. losti. Položili smo v okrilje matere zemlje še mlado mater Amalijo Bokša, rojeno Erlih, ženo našega nad vse priljubljenega postajenačelnika g. Ivana Bokša. Nobeno oko ni bilo suho ob pogledu na ubogo malo dečico, katera je stegovala svoje rocice v temno jamo in bridko jokala. G. Bokšu in celi rodbinl Bokševi in Erlibovi bodi na tem mestu izrečeno naše iskreno sožalje! Šmartno ob Paki. Umrl je dne 19. avgusta naš najstarejši mož v župniji Janez Krznar, star 92 let. Do zadnjega je prihajal in še letos je prišel v župnijsko cerkev k službi božji, akoravno je imel daleč in težavno pot. Rad je zahajal ludi na goro Oljko. Bil je vesele narave, šaljiv in še v preteklem lelu sem ga videl, da se je lo'il težjega de!a. Tudi kadil je še v zadnjem času. — Dne 23. avgusta je pa umrl Franc Matek. Hitro je končala njegova bolezen s smrtjo. Dne 22. avgusta zjutraj na zgodaj je zbolel, priliodnji dan pa je že umrl. NaJ v miru počiva! Vitanje. Grda in vse graje vredna je navada, oziroma razvada, da nekateri fantje raed službo božjo, namesto da bi šli v cerkev, pa postajajo zunaj cerkve. Tako jih je na šentjernejsko nedeljo pri Sv. Antonu sedela cela vrsta za nekim plotom. Neka.i se jih je senčilo za veliko skladnico drv. Drugi pa so se zabavali s hojo sem in tja in so se končno približali kotu, kjer se je nahajaJ mal lilevček z dvema cerkvi darovanima pujskama, ki sta čakala, da bosta prodana na javni dražbi. Z glasnim šundrom so motili pobožne molilce v cerkvi. Pravega mladeniča pa je sram, postajati med službo božjo zunaj cerkve. To so večinoma le fantiči do 15 do 18 let, za katerimi ne gleda skrbno oko in ki jib ne do-: seže ostra roka staršev. Polzela. Ker se kljub jasnim izjavam o"dbora še nadalje vzdržujejo vesti glede nepo-: štenega upravljanja s fondom za zgradbo nov7ega Društvenega doraa na Polzeli, sem pri-: siljen, ne glede na to, bo li komu prijetno, podati javnosti sledeče pojasnilo: Leta 1928 so naša mladinska in prosvetna društva sklicala sestanek. na katerero. se naj bi izvolil gradbeni odbor. Ker takrat nihče od pova&ljenili ni hotel prevzeti niti častnega mesta v predsedstvu, je mladina v zavesti si svojoga po-1. slanstva, začela sama zbirati potrebna sredstva za dom. S časom je zbrala, sicor mali, a za naše razmere precejšen znesek in je hotelft kljub zaprekam iu gotovim žrtvam iti še dalje ter doseči svoj cilj. Gotovi krogi so to naše stremljenje om_ovaž.evali, mnogi prozirali in. nam nasprotovali. Takrat se je tudi razbila akcija za kompromisno sodelovaftje, ker pač gotovi Ijudje niso imeli smisla za potrebe ljudske prosvete. Nam so sicer preprečili stav bo doma, sebi pa, raesto lovorik, napravili moreči dolg. In konec tega je, da tisti, ki so vedno šli preko nas, zahtevajo na5 denar za poravnavo svojega dolga. Poleg toga še kl8vete proti predsedniku odbora, gospou Leo Spacapanu, za kar so jlm bo imenovani ia*. hvalil sodnijskim potom. Polagati račune pa smo obvezani edinole na občnem zboru Prosvetnega društva in nikomur drugeniu. Seve člani društva radi komodnosti gospodje niso. Obenem izjavljam po sklepu celokupnega odbora, da bo fond kljub vsem intrigam ostal neokrnjen svojemu namenu in to zato, kcr ima pravno podlago v pravilih Prosvetnega društva. Gradbeni fond od dne 21. avg. t. 1. dpravlja mesto predsednika podpisani blagajnik. Istotako je Prosvetno dru.štvo sklenilo, da da ves čisti dobiček od »Pasijona« v fond ra zgradbo Prosvetnega doma. Veste goapodje! Mi smo ljudje dejanj, ne praznih besed! Za zgradbeni odbor: Pongrac Turnšek, tajnik in blagajnik. Rečica ob Savlnji. Pri podružnici sv. Katarine na Gorici ima cerkovnik pri vodnjaku jablan, ki stoji zdaj v polnem cvetu. Poleg cvetja pa že skoro zrel sad. Ob Jernejevera gotovo redka prikazen. Zgornja Ponikva pri Žalcu. Prijetna in ljubka domača slovesnost se je obhajala dne 17. avgusta v Vrhih pri Zgornji Ponikvi. Bila je blagoslovitev nove Gaberškove kapele, delo zaobljube, ki sta jo gospodar in gospodinja postavila skupaj s svojimi otroci. Zidanje kapele je poveril zidarski mojster Jordan zidarju Matevžu Bučarju, ki je svojo nalogo lepo rešil. Posebno pozornost vzbuja slikarija, delo slikarskega mojstra Hermana Vašelna. V primerni razdalji se ti zde slike, kakor da stoji živ svetnik pred teboj. Na dan blagoslovitve so se zbrali sosedje, precejžn.je število domačih in tujih faranov. V lepih besocinh je podal vlč. g. svetnik in župnik Ivan Gorišek štatistiko vseh kapel in znamenj v fari. Nato je omenil sploSen in zaseben pomcn nove kapele in blagoslovil stavbo. Poseben pevski zbor je pod vodstvom bogoslovca Tinsta Uranjeka zapel par pesmi in slovesnost je bila končana. No, po blagoslovitvi sta nas 5° gospodar in gospodinja iznenadila s tečno malico. Bili smo dobre volje v prijetni domačnosti. Spomnili smo se ob tem vesel.ju še tudi naših črnih bratov in nabrali za krst enega izmed teh na ime Martin 100 dinnrjev. — Ne smem zamolčati še drugcga ppomina ob te.j priliki. Dne 17. julija je obhajala družina Gabrškova svoj srebrni jubiiej. Go~podnr In gospodin.ja sta obhajala tsdaj spomin na njuno poroko pred 25 lefi v krogu svojih otrok. Ob tej priliki pa smo se zopet s-pomnili njunega jubileja, jima lepo častitali in želeli prav iz srca zlati jubilej. Bog plačaj dobrotnikom in delavcem! Sv. Aaa pri Makolah, Izpolniln s»e nn.m jc srfna želja po blagih dobrotnikih in zblrateljih, da smo dne 9. avgusta. t. 1. dobili od zvonolivarne Buhl iz Maribora dva pova, na splo Sno zadovoljnost lepo se glaseča zvona: 1. 027 kg, ima glas na as; 2. 134 kg, iraa gla3 na f, k podružni cerkvi sv. Ane, kjer je bila še vrEel Iz svetovne vojne. Toliko več.je je bilo sedaj veselje, ko smo kljub mokrof?iemii vremenu ne lepo okrašenih vozeh pripe!.j'i;i zvona iz kolodvora na določeno mesto. Naslednji dan v nedeljo sta bila zvona blagoslovli^na od vlč. g. kanonika dr. Maks Vrabsrja iz Maribora ob asistenci domačih ter soseilnih gg. duhovnikov Jer ob obilni udeležbi lju,l-5tva. Zvona sta z delom spretnih mojstrov bila že kmalu v zvoniku na določenem mestu, s \~vijetnim glasom hrepenenje utešila. Prisrčna hvala vsem, ki so pripomogli ter žrtvovali k temu slavju! Vojnlk. Ker že povsod obhajajo razne ob letnice v tej ali oni obliki, se je tudi naše gasllno društvo ojunačilo in nabavilo krasno motorno brizgalno, katere blagoslovitev se :z vrši s prav zanimivim s,poredom v nedeljo dne 7. septernbra (za slučaj slabega vremena na praznik dno 8. septembra) ob treh popoldne za svojo 501etnico. Ponikva ob južni žel. Prccej novic se je nabralo, odkar smo zndnjič poročali v »siovcnBkem Gospodarju«. Zdrav kraj je Ponikva in ko i« bolj, ko dobiiao za vas vodovod, ki ga nam bo preskrbela pred kratkim ustanovljena Vodovodna zadruga. Z združenimi močmi bo šlo, če po vodi splavalo ne bo. Poletna suša bo menda kriva, da se našega kraja v zadnjem času štorklje rade izogibljajo. Komaj 23 otrok je do danes zagledalo luč sveta. V prejšnjih časih je bilo ob tem času že krog 40 novorojenih kričačev, kakor pravijo krstne bukve. Hej, babice, agitirajte nekoliko! — Po Dolgi in Sladki gori sta vihar in huda toča dne 13. in 15. avgusta skoro vse vinograde in druge nasade uničila. Treba bo prizadetim pomagati. — Dne 21. septembra nas nameravajo obiskati šmarška dekleta. Njih prireditev obeta biti lepa. Ponkovljani jih hočemo počastiti z obilnim obiskom na prireditvi. — Ravno tako namerava prireditl izlet k nam na Ponikvo prosvetno društvo »Skala« iz ljubega Sv. Petra pri Mariboru. Kdaj, bomo povedali o pravem času. Poglavitno je, da se udeležimo njih prireditve pod župnijskim kozolcem. Ponkovska čast zahteva to. — Naši vrll zidarji pod spretnim vodstvom gospoda Ciglerja prav pridno prenavljajo ponkovske hrame. Sedaj so prenovili šolo na zunaj, da izgleda kakor palača. Čast jim! — Veleugledna zakonska Ošlak sta izročila gostilno »na račun« gospej Pepci, vrli ženki našega neugnanega Petra. Buzdrona, kako se postavljata in prijazno sučeta olcrog gostov! Od njiju biti postrežen je čast in dobrota. Torej, Bog ju živl in hiiro na obisk k njima! — In še to: Že 40 let se ni zgodilo, da bi bili kar 4 mesece brez mrliča. Ta nenavadni odmor je prekinila stara Alojzija Pšeničnik iz Ostrožnega, ki smo jo pokopali dne 23. avgusta .N. v m. p.! Kalobja. Romarski shod na Kalobju se bo lctos obhajal dne 14. septembra ali na 14. pobinkoštno nedeljo. Marijini častilci se od blir.u in daleč na.p.epše vabijo! Sv. Eriž prl Eogaški Slailni. V nedeljo dne 7. t. m., priredirr.o mladinski tabor na Rodnah Proslavili bomo. koroški dan. Ob tej priliki bo tudi srečolov z mnogimi krasnimi dobitki. Na sporedu so: deklamacije, razni govori, petje in zgodovinske slike o ustoličen.ju koroSkih vojvod itd. Zelo fletno bo ta dan na Rodnah, zato pa prijatelji poštene zabave le pridite! Sv. Križ pri Rofiaškl Slatini. Dne 31. avgusta, zjutraj ob treh nas je težko iznenadil izbruh požara na gospodarskem poslopju na Zgornji Dobravci v Cerovcu, ki je last g. dr. Jovanoviča, odvetnika v Lendavi. Gospodarsko pcslopje ,je zgorelo popolnoma z vso krmo,nov voz in razno gospodarsko orodje. ReSili so le živino in svinje. Zahvaliti se morarno Bogu, da je bilo popolnoma mirno vreme, drugače bi še bil ogenj zanetil druga sosedna poslopja in njegovo hišo, ki je s slamo krita in stoji v neposredni bližini. Gasilci ao prihiteli z motorno brizgalnico iz Rogaške Slatine, ko je že bilo omenjeno poslopje uničeno. Rešili so še svinjak, ki se je držal gospodarskega poslopja. Sv. Rupert nad Lašklm. Naše tukajšnje prebivalstvo, ki prebiva v izključno bregovitih, raztrganih in »zlamanih« krajih, ki so značilni za laško-šmarsko-kozjanski okraj, veliko več dela in trpi, kakor srečnejši prebivalci zmernih grii^ev ali ravnih poljan: vse je navkreber in težki koši romajo v teh krajih na hrbtih ubogih trpinov dan za dnevom v taki množini, kakor pač menda skoro nikjer po slovenski zemlji. Vendar pa naš človek brez godrnjanja pridno dela in voljno trpl, ker je po večini še zdrav in nepokvarjen na dnši in na telesu: naš flovek je namreč še globokoveren. Neizčrpne sile in bogastvo krščanske vere našega trpina osrečuje.jo, krepijo in dvigajo kviSku iz nižav težkega zemeljskega življenja in trpljenjn. Zalo pa ni samo ničvrednež, ampak naravnost hudodelnik ffsti flovek, ki opisano moč naSesa nepokvarjenega kmpfskega ljud.=tva sno-rlknpti.je in uničuje. — V Sv. Pefm je 27. avs;u«ta mnria vria gospodin.ja FranfiSka .Tuvan; dol^o ie trpela v avoji bolezni, a voljno prenai-ala 3voje težave. Sedaj pa je Bog obiisal vse solze iz njenih oči. Počivaj v miru, draga žena! Sv. P.upert nad Laškim. Po dolgem odmoru, nad poldrugo leto, se sedaj zopet nadaljuje gradba ceste Sv. Jurij ob južni žel.—Sv. Jakob. Olcrajni cestni odbor celjskl je po svojem vrlera načelniku g. Mihelčiču storil odločne korake, da se nadaljuje prepotrebno delo nove ceste, ki naj veže Sv. Jurij z doslej najbolj pozabljenimi občinami laško-šmarskega bregovitega okraja. Na skupni seji interesiranih občin: obeh šentjurskih, kalobške in šentpeterske, dne 4. avgusta t. 1. se je dosegel hvalevredni sporazum glede razdelitve stroškov, kolikor odpadejo na prizadete občine. Sklenilo se je tokrat tudi, da se cestna priponka SeJjaves—Sv. Rupert istočasno s glavno progo gradi. Zato pa zlasti Ruperčani težko priSakujemo dogodka, ko se bo začelo delo tudi na naši cesti! — Letos imamo večinoma ugodno jesen, vsi poljski pridelki lepo kažejo; le sadje ,je popolnoma odpovedalo, tako da niti najpotrebnejše sadne pijače za dom ne bomo imeli. Bo pa dobra vodica toliko več trpela! — V nedeljo dne 24. avgusta se je poročila vrla mladenka Nežka Recko iz Curnovca z mladeničem Rudolfom Rozmanom iz Kostrivnice-Kalobja. Marijina dekliška kongregacija, katere zvesta družbenica je bila nevesta, je novoporočencema lepo počestitala, Da bi srečno bilo! Celje. V orglavsko Šolo v Celju je sprejetih za šolsko leto 1930—31 24 učencev. Učenci naj prinesejo s seboj priporočilao pismo od župnijskega urada in spričevalo o dobro dokonfani ljudski Soli. Razen glasbe še poučuje g. profesor Kramar računah'0 in slovenščino, g. jMiheieie, župan celjske okolice, občinstvo tajništvo, in g. Kuntara, ufitelj na Glasbeni Matici, klavir in perovodstvo. Pouk se začne dne 15. septembra v vili »Cecilija« na Bregu št. 15. — Ravnateljstvo. Svetina prl Celju. Dne 9. avgusta so našll v Lipelnovi hosti pod Svetino truplo mrtvega Antona Bukošek iz Glažute, po domače Švlgeljnovega Tonača. Na potu proti domu si je pri božjastneir! napadu prebil črepinjo in se obenem ležeč na ustih v prsti zadušil. Švigelj je bil v mladih letih dober rokodelec sodar in je lepo zashižil. Alkohol pa mu je nakopal božjast in konečno nesrečno smrt. Pač res: veliko ljudi utone vsako leto v vodi, a še veliko več v pijači! — Na Marijin praznik dne 15. avgusta je zatisnila svoje oŁi k večnemu počitku vdova Eva Ojsteršek iz Kon.jic, stara 82 let: bila je dobra krščanska žena, pridna gospodinja in skrbna mati svojih otrok. Bog ji daj večni mir! Dobova. Dne 25. avgusta ie bila tukaj pokopana Katarina Bezjak, ki je bila 40 let v službi našega blagega župnika zlatomašnika. Dosegla je visoko starost 79 let. Bila ,je skromna, pa skrbna In zvesta gospodinja. Gospodom duhovnikom, ki so jo poznali, kakor tudi drugim znancem, se priporoča v pobožen spomin