■— % v
I ClTi \ \ palmo, poglejte na itevil ^ T* Mori u dan, ke ! Vaša i ^ O. ' \eče. V teh časih I | splošne % - cen, potrebu- j I ; Je list \ ^ % ; jnje. Skušajte j imeti nai V ^ vnaprej plačano, j I
GLAS NARODA
UsfsloVfctiskih delavcerv Ameriki
ud — glim q— Ibttw Bi»fi—»k IMi rt ttt F—< Olflw M Ww |wfc. N. T, mmštr Act «f Cwmw «f M«* W.
(u mul rwt mat ^ na dan dobfvslt. iV*'
/fC 'GLAS MAE ODA" | A? roeota NiiAmn »a dom
ClTAJTE, KAR VAS ZANIMA
No. 146. — Štev. 146.	(Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, JULY 30,1943. — PETEK, 30. JULIJA, 1943.	'	VOLUME LL —' LETNIK LL
GEN. EISENHOWER PONUDIL MIR
■
Nemci zasedli Trst, Reko, Pulj
Nemške divizije so čez noč prišle čez Brenerski prelaz ter se razlile po beneških planjavah in zasedle Trst, Reko, Pulj, da zadu še demonstracije 600,000 Slovencev in Hrvatov na Primorskem in v Istri.
General Dwight D Eisenhower, vrhovni poveljnik zavezniških sil, je včeraj ponudil Italiji takojšen mir pod častnimi pogoji, ki so jih ji že ponudile za vezniške vlade. Eisenhower jeva mirov, ponudba je bila poslana po radio v angleškem, nemškem, francoskem in italijanskem jeziku in je bila v zraku 4 ure
Ruska kavalerija vtboju
| Rdeča armada, kateri je prišla na pomoč tudi kavalerija je prebila močno nemško črto ob reki južno od Orela tei je zavzela sovražno oporišče, na katerem je 16 municij-skih skladišč in drugih zalog ter je tudi vjela nekaj vojakov.
ti u /J f'^kl i L*t>a> t ■ 1>	ill rr ii r
POZIV HRVAŠKEMU NARODU
London, 25. julija. (ONA)— Hrvaški partizani so danes prejeli od enega svojih predstavnikov v Londonu poslanico, j v kateri jih poziva, naj skrbe i za to, da " ne bo niti enega Italijana in niti enega Nemca" več na lir vaškem ozemlju v trenot-ku, ko se bodo mejam tega o-zemlja začele približevati zaveznike sile.
Juraj Krnjevič, podpredsednik jugoslovanske vlade v izgnanstvu, je poslal preko kratkovalovnega radia hrvaškim svcVbodoboreem poziv, da se zedinijo s Srbi in Slovenci v cilju popolnega uničenja vseh sovražnih pil.
4 4 Zdaj je prišel trenotek, da končnovel javno obračunamo s fašistično Italijo in z nacistično Nemčijo," pravi Krnjevič v svoji izjavi. 44Od danes naprej moramo tako postopati in vse svoje zadeve tako urediti, da zavezniške Čete ne bodo našle v Jugoslaviji nedovršenih poslov v trenotku, ko (bodo vstopile na prag našega ozemlja."
Hrvaška leži za dolgo dalmatinsko obalo onkraj Jadranske-cra morja od Italije in ibi mogla biti vrata za prodiranje na Balkan in v osrčje Evrope.
Krnjevič je dejal, da bo hrvaški narod, ki je zdaj marijo-netna kraljevina v rokah osi-iča, po vojni iinel svojo "svobodno hrvaško domovino v o-kvirju svobodne Jugoslavije, skupaj & Srbi in Slovenci!"
ZAVEZNIKI SO DOBRO OSKRBLJENI Z NAJNOVEJŠEM OROŽJEM
Nekatere nezaiane radijske postaje so čfcuiSale ocklajo motiti v namenu, da je ljudje, katerim je bila liamenjeiiaj i Hi bi mogli slišati.	j'
Eisenhower je zalite val, da Italija talk o j preneha pomagati Nemčiji v Italiji. S tem je Eisenhower pričel kampanjo bolj z besedami kot pa s krogi j ami in lx>mbami, da M Italijo pridobil za zaivezarike: Rekel je:	l
♦ 44 K vam prihajamo kot osvoftxxlit el ji,' 'nato pa je o"b3ju-bil44mrlo in 'dobrodelno " okupacijo, ko bodo enkrat Nem-| d pognani iz Italije. Tako se bodo italjanski vojaki zopet vrnili na svoje domove, po (katerih tako zelo hreipeaie. Obljubil je tudi, da se bodo vrnili vojni ujetniki, ki jih je ve5i stdtisoč in se naliaja^jo v* zavezniških rokah in lx>do za-, meiljettii za zavezniške vojne u otnike, katei*ih ima Italija in Nemčija samo ne'kaj diese>ttisoč.
Poglavitni Eiisei?tUowerjev pogoj je: . /'Vaša naloga je. da takoj prenehate vsako pomoč nem-! £ki armadi v vaši deželi.
44 Ako storite to, vas bomo osvdbodili od Nemcem* in re-; šiili pred strahotami vojno."
Zahteval pa je. da so angleiški. ameriški in drugi zavezniški vojni ujetniki izročeni nepoškodovani m jih ne sme jo vzeti Nenufi.	j
"Čestitamo italjanskemii narodu ki savojski liiši, dai sta se rešila Mussdlinija, moža, ki ju je pahnil v vojno kot orodje Hitlerja in ju pri vedel na rob propada." pravi' Eisenhower dalje.
"Xaqvfcu^ju- oaina. ki k*a italjasaski narod od Zloženih narodov, je italjanski narod sam odstranil.
"Edina zapreka na poti do miru je nemški napadalec, ki se Še vedno nahaja na italjaiv4ri zemlji.
"Vi hočete imeti mir. Mir imate lahko takoj in mir pod častnimi pogoji, ki cso vam jih naše vlade že ponudile. K vam prihajamo kot asvolboditedji."'
4'Kakor ste videli na Siciliji, bo naša okurpayi:a mila in dobrodelna. Vaši vojaki se bodo vrnili v normalno življenje in k svojim produktivnim poklicem pod pogojem, da &o nam vsi angleški in zavezniški ujetniki, ki se sedaj nahajajo v vaših rokah, vrnjeni nepoškodovani in ne bodo odpeljani v Nemčijo; a ^totistoče Hal jaških ujetnikov, ki so bili vjeti v Tuniziji in na Sdcilji. pa ise }>odo vrnili na brezštevilne ftaIjamske^<Jomove.
"Starodavne svdbode in tradicije vaiše dežele, vam bodo vrnjece."	t
* * *
Zavezniki so vjeli 248.000 italjanskih vojakov v Tuniziji in nad 75,000 na.Siciliji. Angleških in peščica ameriških ujetnikov, ki jih imajo Italjani. je komaj 70.000.
PISMO. KI OA JE PO SLAL ZNANI PISATELJ LOUIS ADAMIČ PRED SEDNIKU ROOSEVELTU PO PADCU MUSSOLINI JEVE VLADE
Milford, New Jersey, July 26, 1943
The President, The White House, Washington, D. C.
*
My dear Mr. President: I am sending you this wire in mv capacity as President of the recently * organized United •Committee representing the (great majority of American* of Serbian, Croatian «<nd Slo venian origin or descent. We wish to express our deep gratification over the downfall of 'Mussolini whose twenty-year-old terror regime has been a curse not only upon the Italian people but also and especially upon the 600,000 Slovenians and Croartians whose lands were added to Italy-mndnr the secret Pact of London of 1915 in spite of the fact that yonr great predecessor Woodrow Wilson strenuously protested against it.
Our Committee-4s strictly an American organization. Our purpose is first of all to streugbten the unity of Ameri-j cans of Yugoslav origin behind the war effort and to have a voice in postwar plans and operations. Butoror ptlrpose is also to speak in the interest of the I South-Slavic peoples who, un-' der the Axis which they are
■	fighting, cannot now speak for j themselves.	. .
Our Committee and nearly
all of the more than a million # i
Yugoslav Aftneričans- whom we represent feel very strongly
■	albout the problem of Ietria anrl
-	the Trieste and GorizU region
■	and the cities of "Flume and 3ara and the Dalmatian inlands all of which logically belong to Yugoslavia and the Br;
>	kans but which have,been under Italy since the last war. We
i feel it is imperative from th<> , point of view of a just world
■	peace that these territories be • included in the " future Yugoslav state which we vi5>uaUze a? a democratic federation.
>	We have utter faith in your i Casablanca and. subsequent de, i claration demanding uncondi-i tional surrender and we de-i pend upon yon Sir that in the i proibalble negotiation for a se
-	parate peace with Italy noth-
-	ing will "be done to give the 7 Italian imperialists the idea b that they will retain the Slavic
-	regions.	.
r With heartiest personal re-
-	garda I am Sir respectfully yours,	— .
Louis Adamie
Socialistične stranke, v Bttenos ' Airesu, kakor, poročajo iz L»
-	Plate v Argentini. Stranka je
-	bila'najmo^nesisa soCiolistiSna o organizacija v deželi.
Louis Adamič predsednik United Committee -of Serbian, Croatian and Slovenian Americans.
NADŠKOF SPELLMAN JE NENADNO ODPOTOVAL IZ JUŽNE AFRIKE
London. — Na<iskof Fran- . cis*J. Spellman iz New Yorka,
ki je bil že večkrat smatran, kot morebitni posredovalec med I-talijo in zavezniki, je nepričakovano prekinil vse svoje načrte in obveznosti v Južni Afriki, kjer se je nahajal, ko je prišel padec Mussolinija, ter je zdaj na poti proti neoznačeni destinaeiji. V Pretoriji je sedel v letalo, ki je odletelo vi severno smer — to pa je tudi vse, kar se o njegovem potovanju do zdaj ve.
Xadškof je odšel iz Združenih držav tekom pretekle zime, \ potem, ko je najprej imel dolgo t konferenco s predsednikom; Rooseveltom. Ko je dospel vi Liondon, je tam imel razgovore s Churchillom in potem je odšel preko Španije v Vatikan.
S papežem je imel več daljših konferenc in takrat se je smatralo, da (bržkone ima iSpellman razgovore v Vatika-j nn o tem, kako 'bi se dalo potegniti Italijo iz vojne. O ras-| govorih ni bilo danega nobe-' nega poročila, ki bi potrjevalo j omenjene domneve.
Nenadni odhod Spellmana iz , Jiužr.e Afrike, pa daje misliti, da so morda v Vatikanu v teku razacovori z^ separatni mir z Itali jo.
• Premier Churchill in drug^ uradni viri v Londonu pa so ; danes izjavili, da italijanska j vlada še ni poslala nobenega .formalnega niti diplomatskega ! namiga za sklenitev miru. Tudi J na skupen poziv predsednika Roosevelta in Churchilla dozidaj Italija še ni dala nobenega odgovora. Churchill je v parlamentu dejal, da mogoče smatrajo Italijani strmoglav-' ljenje Mussolinija za odgovor na poziv, naj Italija ovrže du-čeja in se preda zaveznikom.
Argentinska policija razpu-
; stila konvencijo socialistov
11 Montevideo, 24. jul. — Ar-Jgentinska policija je danes.raz-I DUistila šesto letno konveneiio
Hitler je poslal svojo armado v Italijo, da Ob reki Po postavi močno utrjeno črto, katero je od Mussolinija zahteval na skupnem se& tanku v Ve-roni 19. julija. In ravno ta. Hitlerjeva zahteva je dovedla do Mussolinijevega padca.
Ker je Hitler s svojo armado zasedel italjansko zemljo, se bo moral maršal Badoglio v najkrajšem času odločiti, kaj bo ukrenil: ali bo Hitlerju dovolil, da rine dalje v Italijo, ali pa bo proti njegovi armadi poslal svojo armado.
Položaj v Italiji je z vsakim dnein foolj zmedeii. V Milanu so demonstracije - vsak dan, navzlic strogim odredbam go- ] vernerja generala Canale, ki je ^ ukazal, da na ulici ne sme v gruči biti nikdar več kot samo trije ljudje. Komunisti pa so, . po številu več tisoč, vdrli na največji milan&ki trg Piazza ' del Duomo, so vihrali z rdečimi zastavami in peli Internacijo nalo.
- -——■• - . .,.*
Poslano je bilo vojaštvo z 1 avtomatičnimi puškami in po- i korno obkolilo demonstrante. 1 Položaj je bil napet. Ako bi ] vojaki streljali, seveda bi za , tisti dan bila zmaga na njihovi strani; ako ne bi streljali, bi se morali umakniti in po svojem olbnašanju so demons! rant je ; kazali, da se hočejo prepričati, kaj misli vlada pravzaprav napraviti v tej zmešnjavi.
Položaj je bil dramatičen: demonstrant je so se držali izzivalno, vojaštvo je stalo resno. Demonstrantje pa so vpili fcvoje novo geslo: "Mussolini je Ibil odstranjen, zakaj ne vojna t*' Sli na motornih kolesih so hiteli med demonstranti in u-radom generala Canale. Tedaj pa se je Canale naglo odločil: ukazal je dati alarm za zračni napad. In demonstrantov ni bilo več videti.
Ta dogodek jasno kaže od-j nošaje med vojaštvom in civilnim prebivalstvom.
Poulični promet je normalen in banke so zopet odprte, j
Badoglijev kabinet je razpustil žJbornico fašijev in korpo-racij. poslansko zbornico pod Mussolinijevo fašistično vladp.' | Badoglio je nato naznanil, da . bodo volitve za novo poslansko' ! zbornico štiri mesece po končani vojni.	*
Si-rno na dveh krajih južno 1-od Orela je bilo libitih 1900 J5 Nemcev in uničenega je bilo nmogo sovražnega orožja. Po- ^ sobno rusko poročilo pravi, da ^ je rdeča armada napredovala od treh do šest milj v svojih . napadih severno, vzhodno in ^ | južno od Orela ter je osvobodi-j la nad 40 močno utrjenih kra- ^ jev.
Rusi so svojo kavalerijo dr- ^ žali v ozadju od 12. julija, ko so Rusi pričeli svojo protiofen- ^ živo. Sedaj pa je nenadoma pridirjala na bojišče in se z ve- ^ liko silo vrgla v voj. Zaradi
t
deževja je po bojišču nastalo = globoko blato, v»led Česar se tanki ne morejo premikati in 1 v tem trenutku je vdarila ka- ' valerija, ki je infanteriji pomagala k velikim pridobitvam 1 včerajšnjega dne^
MUSSOLINI JEV	j
ROJSTNI DAN	j1
Kot pravi neko poročilo iz:' Bema v Švici, je bivši italjan-J ski fašistični diktator Benito • Mussolini obhajal svoj 60. roj-j1 stni dan kot ujetnik v trdnjavi j1 Braschi, v katero je tekom svo-!' ,je vlade zapiral najbolj trdovratne svoje nasprotnike.
Poročilo podrobno ne pove,-kaiko je Mussolini obhajal svoj rojstni dan, pravi pa, da mu , Hitler ni poslal čestitke. ✓
Drugi njegovi pandurji, kot Roberto Farinaoci, Giovanni Ansaldo in Marius Appelius, ki jih je prijela vojaška policija, ko so nameravali pobegniti, so nekje na severu.
Včeraj se je Mussolinija spommil samo list "Popolo di Roma" s temi-le besedami: — "•Mussolini je s seboj v pozaib-1 jenost vzel dosti žalostnih spominov svojih lastnih in naših.'*
Štiri dni ni bilo znano, kje se jiahaja 'Mussoljni, šele včeraj pa je poroclo iz Bema sporočilo "kraj njegovega zapora — trdnjava Braschi.
Njegova najljubša hči Edda in njen mož grof Galeazzo Cia-,no nista Ibila pri njem. Grof Ciano, ki je ibil tudi med onimi, | ki je pomagal strmoglaviti. Mussolinija, se je s svojo ženo! zatekel pod varstvo Vatikana.'
Nemška črta na Siciliji razbita
Ameriška sedma armada je razbila severni del Etna čr te ter je zavzela Nicosio, ki je ključ do nemških utrjenil postojank v tem predelu.	,	' ~7~
v 1IUU1V, liauuiuw m
Messino, & cesto, ki teče proti, severu v San Stef&no di Cama-stra ob vzhodni oibali.
Na tem kraju se 'bodo morali Nemci umakniti v črto ob Etni, kjer imajo mnogo težkih topov.	- ,
Poslujoči vojni tajnik Robert P. Patterson je v Washington^ rekel, da je osvojitev Sicilije le vprašanje nekaj dni.
Kanadčani so vdrli gldboko v osiško črto ter zavzeli Agiro po štiridnevnih vročih bojih.
Nicosia je za zaveznike velikanskega pomena in z zavzetjem tega mesta so Amerikan-ci v "24 urah napredovali 18 milj navzlic zelo močnemu odporu nemške 29. motorizirane infanterijske divizije. Nicosia ie križišče oeste, ki ipelje proti
Eden največjih ameriških tankov, ki pomagajo rušiti osiške utrdbe na Siciliji.
*mB mwpi' m mm 11 "
"GLAS NARODA"
cvotCK or Tftt people*	—
Owitd ana rvbUrtwd by filarcnla PnblMdBg Ounpuqr, (A Oorponttoa) fruk SakProddant; Igmw Had«, Tnuinr; Jonph Lop-h*, 8m. FIM« «• laMuW of tb» eorpentlon and tddnn« of abarm officers;
216 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. Y.
50th Year
"Glas Naroda" it Issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays.
Subscription Yearly $T.	Advertisement on Agreement.
ZA CELO LETO V KIJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: _|T.— ; ZA POL LETA t8-50; ZA ČETRT LETA $2.—._
"Glas Naroda" ishaja vasltl dan Uvzemffl sobot, nedelj in praznikov. "GLAS NARODA", 216 WEST 18tfa 8TRKET, NEW YORK 11, N. Y Telephone: CHelsea 2—1242
Kako rešujem* nase stivražnike-zaveznike—
Napisal PETEK LEPA.
FRIDAY, JULY 30, 1943
TWAWOTUW L 1H»
RAZGLEDNIH
Pise Anna P. Krasna
strani oceana so brez pomena, ter tla vse, kar mOremo mi storiti za ljudstvo tamkaj je to, da jim nudimo gmotno pomoč iu dober nasvet. Vse drugo je zadeva ljudi v domovini.
Saprabolt! Kakšno razumevanje nagega delovanja v prid domovini pa je to? In zakaj so nekateri ljudje tako dolgo begali gor in dol po jugoslovanskih dolinah za kralj Matjaževim kljusetom, katerega je vodila na povodou ubežna jugoslovanska vlada?
I23akaj skušajo nefcaiteri ljoi-dje sedaj prepričati javnost, da so vedno vedeli, kje tiči tisto J kljuse in zakaj se skriva.
Neki Srb, ki je bil razočaran zaradi junakovega kljuseta, je dejal oib neki priliki takole: — "Potegnil me je, 'boga mi, toda v bodoče hočem delati samo za narod — vladna gospoda naj jkar sama slavi svoje junake."
To je moška beseda moškega človeka, ki zmoto prizna, ter neha iskati konja po prazni dolini.
I	★
Dobri* nasveti
Če -bi naj "bila naša narodna organizacija SANS ustanovljena samo zato, da dajemo, ko bomo imeli priliko zato, ljudem v domovini nasvete, tedaj je najpainetneje, če tisti božji Narodni svet kar razpustimo in preostali denar vložimo k skladu za pomožno akcijo, kajti trdo preiskušani ljudje v domovini nas bodo nemara precej spod čela pogledali, če jim 'bomo hoteli pridigati tako, kot smo pridigali dozdaj ined seboj po Ameriki. ' Meni se močno močno dozdeva, da nekaterim.ljudem med nami manjka nekaj prav gro-l bih in trdnih vojnih preizkušenj, ker potem bi se jim ne-; mara izkadila iz glave nezmot-
■	ljiva modrost, ki so se je na-
■	brali tekom nekaj desetletij se-
j denja na varnem stolčku. 1 *
Nevarno podvzetje . . .
V tistih časih, ko se je v New Yorku snovalo nekaj za
•	povojno vzgojno obnovo, me je } vprašala mlada ameriška Slo-1 yenka, če mislim, da bo zadeva 1 mogla uspeti spričo vse konfu-1 zije, ki prepleta * so r.ašc jugo-1 slovansko stvar glede domovine.
} Moje mnenje je^bilo, da ne bo prav nič varno hoditi v do-
*	movino recimo s kakšnimi čla-
n*i/»ftnl/\r*r»«f»l»n Tvlonn l*o if i
Po ribniško...	st
Je rekel Kibničan, ki je izgu- t« bil konja: "Bom pa še tole do- ri lino preiskal, čeprav vem, da ji mojega konja ni v njej." d< Tako j§ »bilo tudi v uvodniku d< nekega slovenskega dnevnika zapisano pred kratkim, da naš v-i SAINS kar lepo nadaljuje s di svojo misijo pomirjevanja du- m hov med (brati Srbi in Hrvati, gi ( 'brez ozira nato, če s tem kaj si doseže ali ne.	j vi
j l)a bo le dolina dobro pre-'d iskana, kaj T	[ si
Ker pa vemo, da ima naš Narodni svet pred seboj veli- d, i ko resnega in nadvse potrebne- (s< t ga dela, 'bi rekli, da je malo ne. j k 1 spametno tratiti dragoceni Čas
*	teh dni ter težko nabrani denar z; r prispevateljev za iskanje ko- d
■	nja po ribniški metodi.	, " , Pisec članka namreč sam pi- v
■	še, da naši konflikti na tej n
i j JTJGOSL. AMBASADA O c/ODSTOPU MUSSOLINI ja g
T\ Washington, D. C. (ONA)'n — Jugoslovanski ambasador, vili } katerega deželi se nahaja pri-' 1 bližno 275,000 italijanskih oku- I
*	paci jskih čet, je izjavil, da je to I
1 najboljša novica dozdaj v tej 10 ; vojni. Morala 17 italijanskih^ ] divizij, ki se nahajajo v Jugo-'t •J slaviji, je izredno nizka, in vsa- v 3 ko premirje bi moralo vključi- ^ ti zahtevo, da se vrnejo domov.. r "Nemcem pa bo izredno tež- ^ ko, da jih nadomeste," je do-stavil jugoslovanski ambasador £ "jFotič. 14Jugoslavija je dežela, ^ ^ kateri primanjkuje dobrih cest, a a njeno železniško omrežje tudi r ni prvovrstno. Uporne sile v ^ ' notranjosti Jugoslavije imajo v £ k rokah precej ozemlja in bodo silno otežkočale prenos in izme-e njavo vojaških sil.	T
["i "Ko sem še zadnjič vozil j ^ skozi Italijo, so nosili zidovi v ^ vseh vaseh, skozi katere sem se j i vozil, ogromne napise: 'Musso- ] ( lini ha sempre ratggione' (Mus- \ (_ solini ima vedno prav). Zdaj ( i m a brez vsakega ' dvom«
■	,'prav\"	]
LETALSKE NESREČE
e' Bowling Green, Ky., 29. jul. * i .— Potniško letalo American 0'Air Li<nes družbe je na poti ,, e'med Louisvillom in Nashvillom J treščilo na tla in zgorelo blizu , rTrammela, ki se nahaja kakih |e dvajset milj od tukaj. Prva po- ^ ročila so se glasila, da je bilo
*	ubitih dvajset oseb.	^
Prva vest o nesreči je bila znana, ko se je privlekel do ne-y ke farmske hiše prvi poročnik : jT Glen W. Fellows, ki je bil pot- . ^ nik na uničenem letalu. On in j njegov tovariš S. K. Hoffman sta bila edina, ki sta ostala ži-
Videti ie zelo verjetno, da bo prebivalstvo Sicilije pod »varstvom teli zakonov in smernic uživalo mnogo več svobode, nego v preteklih 21 Mih fašitič-ne oblasti.
Amgot je seveda že ogromno narastel in je danes že jako važna in obširna uprava. Prebivalstvo Sicilije šteje preko štiri milijone. Toda mnogo 1 večje važnosti nego uprava Sicilije same je dejstvo, da je tu začelo poslovati, prvič v tej , vojni, upravno telo, ki bo vzgled za bodočnost in za druge prim'ere upravne organizacije osvobojenih ozemselj.
•	Italija in Nemčija, prav ka-L kor satelitske dtžave _ osišča,
kot na pr Miadžarska. Rumuni-j ja in Bolgarija, bodo najbrže morale tudi sprejeti podobeu silent vojaške uprave. V nekatera teh ozemelj bodo morda " vdrle sovjetske čete iz vzhoda 1 istočasno, ko bodo od zahoda ■ prihajali angleški in ameriški
-	vojaški oddelki — ki bodo mor-i'da tudi prihajali iz juga. V F takem slučaju bo uprava Am-
-	got najbrže dobila sn€o obliko, ž(tako da bodo ud*eleženi tudi so-1,vjetski predstavniki. .
*: 'Čim bodo vojaške sile osišča j končnoveljavno pregnane iz 1 posameznih ozemelj, ter bo V| 5 ozadju za bojiščem zonaet uve-> den popolen mir in red, pa bo
*	najbrže izključno vojaška npra
-	rva v najkrajšem času prepusti-® la svoje posle bolj liberalni 1 Aipravi, katero pa bedo še ved-e no nadzorovali civilni uradniki
-	združenih narodov. Po tej r prehodni dobi, ki bo različno 0 dolga v posameznih deželah — " 'bo prišel čas, ko bo ljudstvo a dobilo priliko* in možnosti, da n si samo poišče svo.ie politične 0 predstavnike in svoj lastni na-^ čin vladanja.
'* To je v kratkih obrisih načrt za neiposredno 'bodočnost so-vražnih ozemelj.
Vprašanje, kaj se bo godilo na osvobojenih ozemljih naših a Zaveznikov, katerih vlade se
-	nahajajo v izgnanstvu, je. rrin-o-i- go bolj zamotano in manj jas-i- no. Teorija bi zahtevala, da •- vlade v izgnanstvu spremljajo i, invazij?4co armado in neposred-i- no prevzamejo upravo oevobo-)- j ene ga narodnega ozemlja. To-l, da dobro znano je dejstvo, da i. vse vlade v izgnanstvu ne TTŽi-
-	vajo popolnega zaupanja vodilnih članov združenih narodov. Poleg tega pa nekatere Vtežele. kot na primer Albanija. ^Francija ali Avstrija nimajo vlade v izgnanstvu, priznane od velikih sil.
jo. Ko so se zavezniške čete (izkrcale, je bilo že vse pripravljeno. General Eisenhower jje objarvil proklamacijo, v kateri pravi naslednje: 1" '"Zavezniške sile so zasedle 'del italijanskega oztemlja. Te- ' ga ne delajo kot sovražniki italijanskega naroda, temveč le radi tega, ker se temu ne morejo izogniti, ako hočejo uničiti nadvlado na ozemlju Evro-p'e. Cilj zaveznikov je rešiti italijanski narod fašističnega režima, 'ki ga je pahnil v voj-
— kakor hitro bodo ta cilj dosegli, bo Italija zopet obnovljena kot svobodna država."
t General Sir Harold Alexander ,angleški Častnik visokega čina, je bil imenovan za vojaškega governerja Sicilije. Njemu so neposredno . podrejeni i major general Lord Rennell of Rodd, ki je tudi Anglež in ge-' neral Frank J. MjcSherry, ki je Amerikanec, ter večja skupina1 angleških in ameriških častni-! kov.
Prvi ukrep generala Alexand ra je bila razpustitev fašistične stranke; istočasno jc odpravil, , vsaj prehodno, italijansko dina-| stijo ter končnoveljavno raz-velja, vse zakone, ki delajo razliko v pogledu rase, polti ali vere. Razglasil je, da bodo vi=e osebne in lastninske pravice o-. stale nedotaknjene, prav kakor ■ vsi drugi zakoni, ki ne motijo vojaških operacij. Lokalno u-radništvo je dobilo poziv, da i nadalje opravlja svoje posle in upravo javnih del. Politično . delovanje katarekoli vrste je '^prepovedano, toda svoboda govora in pisanja je ljudstvu obljubljena. v kolikor je to mogo-} če v skladu z vojaško sigurno-. stjo-
Vsa ta prayila temelje na i spoznanju, da je prva in naj-r »važnejša dolžnost vojne upra-1 ve v zasedenem ozemlja, da osi-i gura mir in red v zaledju ar-i ntade, ki se nahaja na bojišču, i a drugič, da si mora prizadeva-i ti, čimbolj pravično in veliko-
-	dilšno postopati z ljudstvom,
-	živečim v okupirajiem otfemlju.
(ONA.) — Na Siciliji so se ' {britanske in ameriške čete pr- i ivič posvetile skupni nalogi * opravljanja zasedenega sovražnega ozemilja. V to svrho je 1 fbil izdelan v vseh podrobnostih' načrt uprave -— takocvana Allied Military Government of > Occupied Territory/ali Amgot.
Že prej so v teku vojne britanske če^e same, na svojo lastno pept zasedle govražne kolonije. V Albesiniji in v Libiji so Britanci uvedli začasno upravo, in to na način, katerega jim je narekovala njihova in^ ! bogata skušnja v vladanju ko-j lonij. V Alžir, Maroko in Tu- > j nizijo pa so vdrle britanske ip : ameriške čete skupaj. Dtežela, katero so zasedle, je bila zavezniško ozemlje, pripadajoče Franciji. V skladu, z dogovorom, sklenjenim z admiralom Darlanom smo prepustili lokalno upravo Francozom. Vzlic temu pa je seveda ^asno, da so 'si pridržali Britanci in Ameri-kanci mnogo vpliva na razvoj razmer, predvsem po osebi generala (DL Einsenhowerja, vrhovnega komandanta zavezniških sil na tem ozemlju. Konč-noveljavne odločitve o upravni politiki na ozemlju Severne Afrike pa v rokah, vsaj na zunaj, francoske uprave.
Na Siciliji stoje združeni na* rodi pred novim problemom. Uradne izjave britanskih in a-toeriških predstavnikov so prisile, da ne bomo sklepali nobenih kupčij z Italijani. Zaradi tega ni bilo možnosti, da se pojavi nekakšen eicilski Darlan. Vsa oblast mora ostati v rokah in vazijske armade-.
Tako se je rodil Amgot. Načrti za poslovanje te uprave sb ! bili izdelani že zdavnaj. Ame-' Viški častniki, katerim je po-' verjena ta uprarva so bili za to ■ 'izvežbani v School of Military Government, katero je odprl "Vojni department v Charlottes ville. Va. Britanski častniki pa so bili izvežbani v sličnih Colah na Angleškem. V obeh i 'deželah i=o bile določene smernice, po katerih se zdaj ravna-
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO $2 ^ ^ ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki j« zbudila pozornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije, m prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejSo državo na sveto. Sedaj je prišel čas, da Združene driave pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moči. Pot na dve strani — kakor bi M mogel naslov knjige prestaviti iz angleSčine — je jako zanimiva knjiga In jo
priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
'"Človečki odgovori na vprašanje, ki He tire sreie milijonov . . Či-
tanje te knjige je bogato plačaoo."--Tako se je izrazil veliki
ameriški dnevnik o tej knjigi.
Pri narocbi se poslužite naslednjega kupona
PoSUjam Money Order za f.......v...... za lastnoro&o
pod pisan o< I) knjigo (i) :
.....j........-...........................i...
Moje ime ....................................................
St., uUca ali Box St.............................................
Mesto in država...............................................
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N.-Y-
Omembe vredno je, da je Amgot kratica polnega imena: Allied Military Government of Occupied Territories — beseda, ki je važna, je "occupied". Iz te besede je videti, da Am-got nikakor ni omejen izkljnč-no na sovražna ozemlja. Tudi ozemlja naših zarveznikov 'bodo morala biti zasedena, pred-no bodo zares osvobojena.
V takih deželah, kjer s« bodo člani" združenih narodov bali, da (bi prevzem, poslov vlade v i-zgnanstvu mogel povzročiti izgrede nasilnosti, bodo vojaški komandanti smatrali, da so u-pravičeni uporabljati Amgot za ;več ali manj dolgo dobo kot administrativno telo. Nieedi-nost v ozadju za našimi linijami bi moglo, predvsem dokler se nadaljujejo boji v Evropi, zelo resno ovirati delo našega vojalštva. G-lavni cilj Ainjgota ije, da onemogoči take spore V teorij Amgot ne bo podpiral •nobene posebne poJitične stranke..
• Približno 350 milijonov Evropejcev bo imelo priliko te-Jnel jito spoznati Amgot še pred no bo ta vojna končana. .
Studenec Blagoslova!
$00 SVETIH MAŠ LETNO, za tiv* In mrtva član« Main* Zveza. Članarin* * vsako osebo živo afl umrlo 25c. (Nikdar nI potreba obnovi«.)' Uplift* Vai« sinova vojak«. •
DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriktnake mlaljon« Department O 1624 W. Pino Blvd..	St. Louts. Mo.
va. Povedala sta v bolnišnici, da je bilo vreme izredno slaibo in padec letala so opazili pot- " niki, ko je že skoro treščilo.Ona (j drva sta bila v vržena s tako šilo iz letala, da ju ni dosegel ogenj, ki je takoj zajel letalo.
El Paso, Tex., 28. jul. — 18 častnikov in vojakov prostovoljcev je bilo ubitih v dveh letalskih nesrečah, ki so se pripetile nedaleč od Bigjgs letališča, Med ubitimi je bif narednik Mar rek iz Perth Amboy, X. J. in še en častnic ter podčastnik iz Brouxa, N. Y.
SONART
REKORDI
Lepe Melodije!
St. M571—Na MarUance. polka _ Kje so moje tofiee MarlCka pegla—polka .
Duquesae TJnlveralty I tambnrica orkester
St. M5W—'Teminka polka
Na planineab—valček Jerry KoprivSek In orkester Za toz. cenik In cene ploK so obrnite na! JOHN MAJ&8ICH, Ine^ itt W. Cftnd BL, New York
ni jugoslovanske vlade, kajti ljudje v starem kraju bodo izšli iz vojne precej trdi . . . njih oko, navajeno na opazovanje sovražnika, bo znabiti enako srepo gledalo na "sopotnike" gospode, kot na gospodo samo ... in drevja ter sorobote se pa v starem kraju ne manj-ka.t . . -'
I STADIUM KONCERTI
AMSTERDAM AVE. In 138th ST.,
New York City
SIMFONIJE POD ZVEZDAMI S
Filharmoničnim Simfo-nijskim Orkestrom
110 UMETNIKOV; 18.000 SEDEŽEV
Vstopnice 28c. 55c. $1.10. — Vdbk
zvečer ob 8.30.
1. avg.—k"CAR SAL.TAJT'.
"PRINC IGOR"
i. aver.—VSERUSKI PROGRAM
3 avy- SINATRA
4. avy.-J—8CH UM AN N In tzvle^kt ti
'	"CARMEN"
VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku* osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako knpnje WAR BONDE in ZNAMKE redno.
BRZOJAVKA L. ADAMIČA PREDSEDNIKU
>Na prvi etrani današnje številke je objavljena brzojavka,' ] ki jo je poslal predsedniku Rooseveltu pisatelj Louis Adamič i in jo na tem mestu prinašamo v slovenskem prevodu.	'1
Predsednik,	'i
. _ , ]
Bela Hiša, Washington, D. C. -	/
Moj dragi Mr. President:	&
To brzojavko Vam pošiljkam v lastnosti predsednika pred ] kratkim vs ta novi j enega Zdmž«ne^a odibora, ki predstavlja ve- 4 liko večino Amerikancev srbskega, hn/atskega m slovenskega 'i izvora ali pokol jen ja. Želimo izraziti globoko zadovoljeno n«d 1 padcem Mussolinija, čegar 20-letna teroristi<ena vlada je bila i prokletstvo ne samo nad italjanfcvkim* temveč tudi in še posebno nad 600,000 Slovenci in Hrvati, čijib zemlja je bala dodana 1 Italiji po tajni londonski pogodbi iz leta 1915 navzlic dej- 4-stvu, da je Vaš veliki prednik Woodrow Wilson temu odločno ■ nasprotoval.
Naš odbor je strogo ameriška organizacija. Naš namen je pred vsem ojačiti edinstvo Am«rikttncev jugoslovanskega izvo- ' ra za vojni napor in da imeli g'las v povojnih načrtih in operacijah. Toda naš namen je tudi govoriti v interesa jugoslov&n-nkega naroda, ki pa, ker je pod oeiščm, proti kateremu se bori, ne more za seibe govoriti.	1
Naš odbor in skoro vsi od nad en miljon jugoslovanskih i Amerikancev, katere zastopamo, zelo močno outimo glede pro- : bi em a istrske 4n tržaške in goriške pokrajine in glede Reke in Zadra in dalmatinskih otokov, kateri vsi dosledno pripadajo Jugoslaviji in Balkanu, ki pa so bili pod Italijo izza zadnje vojne. Zdi se nam z ozirom na pravični svetovni mir brezpogojno potrebno, da so ta ozemlja vključena v bodoči jugoslovanski državi, ki si jo predstavljamo kot demokratsko federacijo.
Imamo trdno vero ▼ Vašo izjavo v Oasablanci in v nadaljne . izjave, ki zahtevajo brezpogojno predajo in na Vas, sir, se zanašamo, da v morebitnih pogajanjih za separatni mir z Italijo ne bo nič storjenega, kar bi italjanske imperjaliste moglo do- ' vesti do mnenja, da bodo še kdaj dobili slovanske pokrajine.
Z najbolj iskrenimi osebnimi pozdravi ostajam s »pošto-a
vanjem	Lonis Adamič.
^———^^^^—————^———^—^—■ ,
BREZŽIČNA BRZOJAVKA IZ MOSKVE
Od Vseslovanskega odbora v Moskvi smo prejeli naslednjo^ brezžično brzojavka:
* V Ljubljani so fašistični lopovi postrelili odlične slovenske umetnike, pisatelje in javne može, kot so Hinko Smrekar, Ivan Bernik, Ljutbomir Pengov, Valentin Lavrič, Dra^otin Kramar in inžinir Ainton Stebi. t
Na s to tisoč jugoslovanskih izobražencev in duhovnikov do današnjega dne umira po koncentracijskih taboriščih samo zato 'ker so Slovani in ljubijo svojo domovino.
Krute brutalnosti okupacijskh čet ne poznajo meje. Oživile so srednjeveška mučenja in v marsikaterem slučajih jih v /verinstvu tndi presegajo, ko iztrebljajo Slovence, Hrvate in *Srbe.
Zažigati žive ljudi je popolnoma navadna stvar Hitleroev. Žene, otroke in stare ljudi so pognali v hiše, ki so jih pozneje zažgali in ves stok in jok in potoki solza močenih žrtev ne more ganiti satanskih src teb degeneriranoev.
Vemo za slučaje, ko je izpraševalni ge«tapovski Airadnik J-vojim žrtvom iztaknil oči, jih zbadal s šivankarmi pod noht in jih raztegaval po grabijah.
Strašno je trpljenje, bi ga more prenašati naš narod in velike so njegove žrtve. Pri vsem tem pa bo ljudje neupogljive volje in dnha in niti mnCenja, niti usmrtitve jih ne morejo prisiliti, (H bi odložili orožje.	(Podpis) Dragotin Guštinčič.
ŽENITNA PONUDBA
Vdova srednjih let, vesele narave, bi se rada seznanila z rojakom, kateri potrebuje dobro gospodinjo. Pišite na naslov: "Vdova", c. of Glas Naroda, 216 W. 18th Street, New York I^N.jr- .	3x
RABIMO
ŠIVALKE
na moške klobuke, dolga seslja. Vsaka dobi ene vrste kito in block za celo sezono. Najvišja plača. Good Value Hat & Cape Company, Inc., 19 West 4th Street
New York City .
.	1^-27 to 8—1.)
Modni potresni sunki
Wvoston, Mass., 29. jul. — V Weston kolegiju je tamošnji *se i sinograph pokazal, da so morali (biti nekje v okolju Puerto Rika zelo močni potresni sunki. Pojavili so .se dvakrat in >»icer v presledku šestih! 'U r.
SLOVENEC
star 39 let želi spoznanja in korespondenco s Slovenkor v starosti 29 do 39 let, katera misli na možitev. <—> Tajnost jam-čena. Priložite sliko takoj v prvem pismu. Sliko vrnem na zali te vo. Pišite v slovenskem ali angleškem jezik« na naslov: A. G., c. of Box 3802, Collin-wood—Cleveland, Ohio.
Kratka Dnevna Zgcftl&a
■GLAfl NARODA" h fc> W
JOSIP NlAfBBOK:	.
JAZ IN MOJA VAS
t
FRIDAY, JULY 30, 1943
• i fir 'i* H 'i r. i
TWAWOfLllll B. W
v viMffift
"AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA"
so vkljo^ciK sledeče
slovenske pesmi:
I.	Pod okni ca — moikl sbor s bari'
ton samospevom S. Pozdrav — moikl sbor
5.	Lahko noC — molki xbor
4. OtoSkl ivon — meSanl sbor i. Pomladnska — meianl sbor, S bari ton samospevom
6.	Lira 1. — sa solo speve, moikl
In mefanl sbor
7.	Lira IL — sa meianl sbor
t. Altantskl odmevi — sa moikl In lertukl sbor, s bariton samospevom t. Kantata Is psalma 12« — moikl sbor
10. Soil — sa samospeve, mešanj sbor In spremljevanjem Klasovi rs
II.	Psalm 29 — sa samospeve, me-
tan! sbor In spremJJevan}« gtasovlra all oirel cena samo
60 centov
komad
To se koncertne pesmi sa mike in mešane zbore, katere Je uglas-bil tn t samosaloibl izdal MATEJ L. HOLMAR, organist in pevovodja pri it. Vidu, Cleveland, Ohio, ins.
Naročite to sblrko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC pdbl. company
216 West 18th Street New York 11, N. Y.
•narod k delu za osvoboditev naroda doma.
Sestra PrisTand nato izroči ček za $601,25 blagajniku. Poročilo in darilo je 7, odobravanjem sprejeto na znanje.
Sestra Prisland nadalje omenja govor radijskega komentatorja R. O. Swings, ki je ob »obletnici navala na Slovenijo bil posvečen Slovencem v Ptari domovini. V imenu SŽ!Z se <msu je zahvalila ®a govor in prejela zelo laskav odgovor.
(Nadaljevanje prihodnjiS)
ZAPISNIK
(Nadaljevanje.)
družnica 20, Jplitet, I1L je pri- J spe/vala $40,50; podružnica 25 Cleveland, O., je prispevala $300,00; podružnica 68, Fair-port Harhor, O. je prispevala $11,25; podružnica 89, Oglesby, J 111. je prispevala $7,50; Glavne J odbornice SŽZ so prispevale i $28,00; Slov. Žen. Zveza $200. — Skupaj $601.25, , Na konvenciji, ki Be je vršila zadnji mesec v Pittsbnrghn, je' delegacija Slovenske > Ženske Zveze sprejela resolucijo, v kateri odobrava delo SANSa, mu izreka popolno zaupanje ter Obljublja svojo moralno in ♦gmotno pomoč.	|
Sprejetih je bilo še več resolucij, ki so bile poslane raznim vplivnim osebam in uradom. Prepis teh resolucij dobi tudi u-iad SANSa, ker se vge nanašajo na našo rodno domovino Slovenijo.
(Da ho naše dčlo tem tesneje 1 povezano in da bo dobra volja med nami, apeliram na predsednika naštega odbora, da priporoča strpnost vsem odbornikom SANtSa. V tej tež& uri in pri našem odgovornem deln bi ne smeli tratiti časa niti prostora v listih za prerekanje.
■	Vsak je poklican, da doprinese ^voje najboljši?, saj stremimo
■	orel le za enim ciljem — rešiti f i našo rodno domovino.
I Končno naj omenim še to: ijfcer *9AMS obstoja še le dobrih pet mesecev, se ob tem času > pač nfc more pisati zgodovina . j sodelovanja naših organizacij^ -j\zato priporočam, naj se odlo-
-	'ži jo poročila, katera organiza-
-	cija je najzadnja, za poznejši
-	Čas.
* Zelo me veseli, da zadnje ča-'' 'se SANS stopa venno bolj v <ospred je, kar je posebna žaslu-• 'era delavnega predsednika br. Kristana. "Delavnost SANSa bo trotovo še bolj navdušila naš
piemu, v itaterein
sem kratko naglasil pomen na- ■
šega dela, priložil pa sem pre- '
pis pisem, katera smo pisali
Eden in Churcbillti, da bo po- '
ufcen o naših stremljenih, kakor '
tudi Ookovo brošuro Izvrše-
rralni tajnik Oehoslov. riardo-
nega sveta, Martinek, je bil '
tako pirjazen, da mu je izrini ,
to Zbirko in Vojta Beneš mi je
ste posebej obljubil, da opozori
s-vojega 'brata na nas dossier.
Uspeh te akcije se je pokazal v
. __ , . ... »
pismu, katero sem prejel iz u-
rada predsednika republike.
Medtem sem dobil poročilo, da je bila v nedeljo, prav ko je Beneš bil na shodu v čikaSkem stadiju oddajana z neke postage v ret, podtikajoča oehoslova-škemn predsedniku, da bo po povratku v New York sprejel nekoliko več ali manj sumlji-|vih evropskih politikov, med 'katerimi bi bil za nas najvažnejši grof Sforza. Pasi sem smatral vest za popolnoma ne-; verodostojno, sem vendar vprašal g. Martinka, kaj 'je na stvari in od njega sem dobil pre-zidentovo pooblastilo, da ozna-1 -čim vso trditev od prve do zadnje besede za lažnjivo. Se posebno je poudarH. da Sforza ni ' videl in da ga ne bo videl.
Hvaležen sem vsem nalsiin' odbornikom za veliko delo, katero opravljajo v prid strašno trpečemu slovenskemu narodu.) ČHitim pa potrebo, da se pose-j 1bej zahvalim pomožnemu: tajniku br. Kuhlu, ki me je neprenehoma obveščal o delti v uradu, kar je samo ob sebi pomenilo ogromno korespondenco, zlasti oe se vzame v poštev, da : je moral porabiti za to svoj pro sti čas, dalje bratu Zalarju, ki je pazno zasledoval dogodke in mi vselej pisal, kadar se je bal, 1 da bi se kaj prezrlo in zamudilo, bratu Cankarju, ki je često posredoval med predsednikom im tajnikom in brata Zajcu, ki I mi je, kadar sem bil po oprav-Ikih v Cliicagu, dajal koristne informacije.
1 Prepričan sem, da je doba, 'ko smo mogli imleti kaj upanja in nas je le zavest dolžnosti vezala z našim delom, za nami in £0 boljši časi pred nami. Tes-1 no prijateljstvo, ki se je razvi-
med glavnimi člani združe-i'nih narodov, Ameriko, Anglijo, Sovjetsko Unijo in Kitajsko, | nam daje nado, da bo pri skle-jpanju miru pravičnost igrala , vete večjo vlogo kot v preteklosti in izrazi simpatij, ki smo jih | dobili zadnje čase, nam morajo dajati uteho in utrditi voljo za nadaljevanje dela, dokler ne bo dosežen naš cilj, ki se v ivseh ozirih krije s' pravičnostjo. V no Vem svetu, ki si ga zamišljamo, ne bo konec bojev, toda do-0>ili bodo civilizirane oblike in bodo tako pospeševali napredek, ki naposled dvigne vse človeštvo in njegove delo "is nižin barbarstva, v katere ga jte vrgla spaka fašizma. S to zavestjo nam bo lahko nadaljevati naše delo
za tiste, ki ostanejo za nami.
(Poročilo predsednika je všteto na znanje. Sestra Prisland se mu zahvali za velik trud in po žrtvovanje. Brat Zalar dostavlja, da je to poročilo jasen dokaz, da SANS ni nobeno mrtvilo, kot ga hočejo nekateri v javnosti prikazati, pač pa Ga je živo in krepko ttelo, ki je tesno na delu in je doseglo do sedaj že več kot obe politični :organitoaciji za časa prve svetovne vojne.
Prva predsednica Marite Prisland poroča;
' (Kot je razvidno iz imenika podružnic SANBa, so v naselbinah kjer se nahajajo podrirž-
■nice, obstoječe iz lokalnih dm-fetev,
navadno vključene tudi podružnice Slov ženske ZVeze. Vendar danes prijavljam še nekaj novih podružnic in njih prispevke:
Podružnica 1, Sheftoygan, RWis., je pričevala $14,00; po-
Seveda sem v New Yorku go- i voril še z mnogimi drugimi Sr- s bi, Hrvati in Slovenci. Obiskal < sem uredništvo <lGHasa Naro- ■ da." 'kjer sem imel zanimiv in ' menda koristmi razgovor z n- 1 redni kotil Hjudetom in mnogo sva razpravljala z gospo Kras- ' no, ki opravlja med newyorski-mi Slovenci 'veliko delo. Ome-1 niti moram tndi Jožeta Zavert-nika, ki je Jse v Californiji veliko pomagal pri ustanavljanju 1 nekaterih naših podružnic in je stedaj enako aktiven v 'New 1 Yorku.
r Kratek govor sem imel tudi 1 pri jugoslovanski sekciji Common Councila, nekaajega FX1B8
Iz New Yorka sem odpotoval« v Chicago, največ zaradi teg^: 1 ker je bil tam pričakovan če-hoslova&ki predsednik dr. Ed. iBenee Že ko sem pivič zvedel, da pride v Chicago, še pred na-L meravanim izletom v Ne^ York, i«em pisal našemu uradu, 1 da naj stopi v stik s Čehoslo-vaškim Nar. Svetom zaradi-možnosti našega nastopa. V svojem uradu so Čehi z vese-i l^em sprejeli našo idejo in so '.izrazili željo, da bi nekoliko " Slovencev stopilo v sprejemni ' odbor in da bi jaz jrovoril na, Bem&ovem shodu. Ko pa so 1 dobili informacije od glavnih 1 aranžerjev, so morali iapreme-. ? niti ves program, kajti pokaza-: lo se je, da bo Beneš s spreje-» mi. z nastopi pred ameriškimi
*	organizacijami itd., tako zapo-' slen, da mu bo fizično nemogo-" če, stopiti v stik z zastopniki 1 katerekoli druge organizacije. 1 Z ozirom na to sem sestavil
. 1 !
1 ?n štiri hčere. Dalje zapušča " »brata Charleea in v Kanadi ' fcrata Josepha, ter drve sestri, ' in osem vnukov.	j
Mrs. Anna Buchar, se je s svojo sestro Mary Braddock in svojima dvema hčerkama Annf
*	in Oeraldine Braddock, podala' ^ v Joliet, IH., kjer so bile 11. ju-^
lija navzoče pri prasnovanju ' 50-letnice ali zlate poroke star-7 šev, Mr. in Mrs. Mathew Buchar..
[One 22- julija je umrl sloven-
-	ski pionir Martin Zaletel. Do-
-	ma je bil iz Šmihela pri Žužem-1
-	berku odkoder je prišel v Cle-j 1 veland pred 57 leti. Zapušča.
-	žalujočo soprogo Mary, <roj.| ? Hegler, dva skiova Josepha in
j Williama ter hčeri Mae in t "Edith.	f
Se tožilo ^e bo tem vragom po moji kleti in kuhinji".
Napisano je.
Zdaj čakam — upam — in se ■bojim.
(Zle sultnje mi stiskajo sroe. dvakrat se mi je sanjalo
0	bliščeče prebeljenem vaškem pokopališču.
• (Sltfbo znamenje!
1	Bog bodi milostljiv moji grešni duši!	|
___1
VESTI IZ CLEVELAND, !
OHIO.	J
'ibie 23 julija je »po kratki bolezni, preminil v Emergency Clinic rojak And. Petelinkar, star 59 let. Doma je bil iz vasi Žeje, fara Smlednik, od koder §e prišel v Ameriko pred 35 leti. Zapušča sina Avgtfc&a, dve hčeri Ann Greether in Benee Bon-' nell, ter vntfka Avgusta Ri->harda. Njegova soproga Mary (je umrla pred 21 Teti.
Dne IS. julija je bila zadnja pot za slo«'enskega pionirskega trgovca Franka Vesel, ko je spremifsvojo soprogo Albino iz njihovega trgovskega poslopja, katerega je lastoval zadnjih 26 let, da si ogledala bodoče stanovanje Trgovski prostori so bi-I li pred nekaj časom prodani in
soprogo sta se nameravala 'preseliti na privatno stanova-jnje. Dospe vsi do hiše, je Mr. I Vesel potožil, da se ne počuti Jidobro in Mrs. Vesel nra je svetovala, naj gre na sveži zrak. jOim je prišel na prosto, ste je zgrudil na tlak, zadet od srčne kapi. Že dalj časa se je zdra-jvil za srčno bolezen.
Pokojnik je bil rojen 17. marca 1882, star je bil 61 let, J te* «2oma iz Nemške vasi, fara
i Bloke na Notranjskem, odkoder je prijel v Ameriko leta j 1900. Nekaj časa je delal v j mesariji, potem sta^ začela trgovino s pokojnim Frank Pir-'natom, nakar jo je po nekaj le-'tih sam prevzel in vodil do l'e-
1926, ko je dal zgraditi mo-Iflerno poslopje z mesnino in •terrocerijo, in jo do nedavna vo-Idil. Poleg soproge Albine, s Ck atero sta bila poročena nekaj I nad dfevet let; zapušča dva siriA
orisal sem si potno celo, vzel -svoj umetniški širokokrajnik
—	in že sem stal pred prijaznim obličjem svojega duSnega pastirja.
<-Velfečastiti, v kruti smrtni nevarnosti sem." — V kratkih ibesedah sem mu potožil svoje -gorje. "Rešite me — poglejte ! v kroniko — kaj naj napi-šem1M
Globoko se je zamislil blagi mož, potem me je pa sočutno
pogledal.
"Žalibog, ne morem vam po- i magati. Edini napredek naše vasi je zadnjih osemdeset let bliščeče prčbeljeni pokopališč-ni zid. Beat! mortuil Če bi res i»tegnili umreti nasilne smrti,, vedite, da bom pri odprtem I grobu izpregovoril nekaj lepih besed v slovo — pobožnemu , liberalcu."
Ves skrusen sem nagnil gla- ■
VO.	•	j
* Vprašal bom nagega stoletni-ka gosp>oda Muhiča".
K<Tega klerikalnega brezverca? Veliko sreče, gospodi"
"Tristo hudičev," se je raz-Iburil stari, za svoja leta izrfed-jno krepki vaščati. "C kakšnem napredku sitnarite? O na-zad'ku vam lahko povem, če že- j lite. Pred petdesetimi leti smo imeli pevsko društvo, da ga j*?1 foil sam Bog vesel. Prepevali j smo tiste lepe: Domovina, mili krai — Buči morje — Naj čuje, zemlja — Kdo pa današnji dan' poje?— Pijanec v krčmi, pa kak pastirček na paši'--
Pač — nekaj napredka ne| smem tajiti. Pred kak; ni i pet-; najstiini leti je oni Cmokavzar) postavil novo stranišče ,kcr je •bila v staiostrela treščila."
Dulševno in telesno ^trt sem j se priplazil do vaške* krčme.
"Gospa, tako pametna inj razumna ženska ste, povejte mi j
—	zakaj ne napreduje naša-vas? Ali ni .škoda, da smo v tej prekrasni pokrajini tako' zaostali in zanemarjeni — in zapuščeni otroki Eve?'-*
'"Niste še dolgo v našem j' kraju, zatožne veste, da so vsej( mizeriji krive moje tri gostil-1' niške sobe, v katerih se shajajo va^ki veljaki. Vsi so skre-j gani med sabo in se smrtno sovražijo. Dasiravno jih je komaj za polovico one sobe — za dobro omizje takorekoČ, moramo v treh /pečeh kuriti in ižgati to. Ali ni to žalostno in smeš-' no? Poglejte, v prvi sedijo »trije, v drugi dva, tretja je pa fee prazna. Pa ne bo dolgo, vsak čas bo stopil gospod župan".
In resnično — komaj je izrekla te besede, že je prtstopil prag visok, lepo rejen gospod. Z mračnim pogledom je osmil dražbico in zabrundal:-
"Nič za nas!"
Visoko vzravnan jo je kres-nil v drogo sdbo. Dvignil je desni kazalec in zagodel: » '"Maloboljše!"
' V zadnji najmanjši sobici je sedel za prazno, belo pogrnjeno mizo in poklical natakarico.
•"Ste videli in slišali?" se je •zasmejala gostilničaifca "Veste, ampak teh samotarjev n« bom več tako dolgo gledala, pa če bi morala ona vrata zazidati. Rekla bom tem gospodom*: Zdaj je pa že zadnji čas, da si podaste roke in settle za skupno mizo. Pogovorite se, dedci, kako 'boste zastavili vzajemno svoje moči, da dobimo vodovod, električno luč — in kar je še kaj takega"
' "Pa če ne bodo ubogali?"
"Both pfc grwtilttt) ziprta,1 saj imam samo izeubo pri nji.
t'akam — upam — in se bojim.
Strah me je grožnje "Beatrice mojih sanj."
"Poglej," mi je puiiiclilg lepega dne» dnevnik ood nos. "Nagiado tisoč dinarjev so raz pisali. Takoj sedi in piši i Zadosti zlatega časa imaš, odkar te je božja previdnost napravila za brezposelnega lenuhovi-ča."
Kakor Sa'omi, kc je terjala od Heroda Janezovo glavo, so se ji krvoločno zasvetile oči.' •• Ubijem te, če ne dob'« nagrade," mi je zagrozila. "Kako' si naj sicer kupim pomladni plašč?"	I
Vzel eem nesrečni dnevnik v tresoče se roke. Pred vlažnimi očmi so mi zaplesale mastno tiskane črke: "Vedeti hočemo, kaj so v posameznih vaseh' storili za napredek svojega kralja."
Tri dolge ure sem si napenjal možgane, tuhtal in ugibal.
"iKaj, hudiča, so dobrega na-j prarvilt naši molojcujla J?iiu!<L omembe vrCdnn — ŽJtrfian? O-
I
SPISANA V ANGLEŠČINI
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO
. iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!
I^jl^	Združeni narodi potre-
G1	bujejo ves odvižni ži-
Si T Q C n vei»w ^ je mogoče pti
delati v Ameriki . . . ENCYCLOPEDIA Vsak lahko nekoliko
Cena knjige:	P0^	^ mo
goce letos obdelati
— A	VICTORY VRT
VOU	Pripravite se sa to de-
lo že sedaj!
V liCNt m TKPtSNt PLATNfeU tofao J« t eni —fr« knjifi VS\ VEZAVI	KAK VAM JE TREBA VEDETI
TEM—KAR ŽELITE PRIDELAT] Skoro 1400 strani —	1«.00» aukn nm podrobno p»ji
« ,,mi vm o vrtnarstvu, • saditvi I 750 S11K sejanja, o gnojenju In oMi vrt nsjnoveji« pa Je vrtnarstv
Popolni voditelj »1 v^
VOTT1I VTt	JUi rastlin, nove sestavine cvetlici •
3	Abecedne basalo vam pove takt
Popotna vsaka Manila, vsaka'^ran	^ Mita. Prirejeno n vsako poneb,
vsaka slika — mnogo NOVE snovi	» Zdmienih državah, sa vsako semi
novih UuštradJI	to *****
KDINA VRTNARSKA ETVCIKLO- JŽ^J9*™*1 * U Lff
PEDUA za domaČo potrebo! mour* k. s. a, poznana ooeba I^TWhrWed -ve^ Jasno, ras- Trt^tvn, ki cm cenijo vrtnarski i
KNJIGARNA SIiOVENIC PUBLISHING CO. 2i6 Wpst 18th Street	New York 11, N. Y
JTKRDO JDVANBO:
ZJntroj......................m
Slovansko ...................Ji
PETEK JEREB: Pelin roia; VASILIJ MIRK: PodoknW........M
//OHK O PRELOVBO:
Le enkrat *e ................M
BUti dela ..................m
BE. VOLARlO: Roimarla; i08. PAVČrO: Potrkan plea ......JI
IZ STARE ZALOGE pa ima
mo Se naslednje pesmi, katerim (tmo znižali cene:
Ameiilka slovenska Ura. dtikiai) m
Orlovsko himne (vodopicec)^-- * Slovenski akordi. o m««anlk m
Mikih sfero* (Kart Adami«) .1»
Trije meianl shed (Glasbena Mn-
tlea) ------—-f-
V pepelnitnl no«, kadtntn ^ia'Mi. '*' ikor In slkmCer, (Sattoer) — M
Hladinl. pemd sa sriadino s klartr-Jem (K. AdamM)---
Dve pesart, (Preiovee) an ndU sbor in mio —-
Nail himni, dvorano--*
Ooil odmevi, CTnh—r). It nmk, me« short -- M
»t - v- - - * 1 - • 1A TAMBUUCIt
NA GORENJSKEM JE FtETNO; pfidpduri «h>-venskih narodnih pesmi 1 . SA tamburioe, akftil M&r ko Baitdr----i,«........
a^v—kenarodbe p«aaj sa
ralkt sbor (Bajdk)	-
^ M na ptaninee, (BaJnkV. ^
ZA cmtK: •• •■	f ,-..
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALUE,
SLOVENSKE PESMI
Zbirka 9 narodnih pmd bdala Glasbena Matica v
,	Oenn — tLM
EmU Adamii—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI sa mofld ' .............................M
SE8T NARODNIH PESMI sn aaa-
m xbor ....................
8E8T NARODNIH PESMI n am- ^
Prane Venturtni—6E8T MEŠANIH
IN MO0KIH ZBOROT ......M
Ferde Jnvaneo-Ih MLADUTLET.
Pet,, jjujk" OSEM ZBOROV (mo-m tn mMi) . • *........
Moški zbori
OŠEAR DRV:	_
Barflca; OJ; «*>i	* *°V
Kam mt tuti^ dror ▼ vao poh
demo ......................
Mf *R' DRV:
.^reJSoo, Utfl»ea moja; Ko ea na tnjof»; Sofl; MoJ o«m ^nm kinui&a dva; Mice: SiovOt JO Tplhinm m« "
EMIL ADAMlO:
Modra devojka < beicaaiuijska. .-M
Vao no8 pri potod ...........
Jnrjova ......................*
Hodi Mleka domo; Kaj drago-Ifc" ftOCMk; Mrartct ........M
VASILIJ MffiE in A. GBOBMING:
Vetnc; po srsami .............. pnaom. — Koračni ca — —
KNJIGARNA! SLOVENIC PUBIJSHING GO.
lit West 18th StTMt.	Veil York. N.T.
Važno za naročnike
Poles naslova Je razvidno do kda imate plačano naročnino. — Prv Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihra ni te nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skuSate pr» vofasno naročnino poravnati. Po-fttjite naročnino naravnost nam att Jo pa plačajte naScmn castopnikn v Vašem kraju. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo sa plačano naro-—--—-žalno. . „ .
California:
San Francisco, Jacob Lausbln* Colorado: .
Pueblo, Peter Cull* Walsenburg, M. J. Bajuk* Indiana:
Indianapolis: Fr. Marklcb Illinois:
Chicago, Joseph Bevčič* Chicago. J. Fabian (Chicago, Cicero In Illinois) Joliet j Jennie Bambicb La Salle, J. S peli eta Mascoutah, Martin Dolenc North Chicago in Waukegan, Math WarBek Maryland:
Kitimiller, Fr. Vodopivec Michigan:
Detroit. L. PI an kar* Minnesota:
Cbisbolm, J. Lukanich Ely, Jos. J, Peshei Eveleth. Louis Gcrafc Gilbert, Louis Vessel Montana:
Roundnp. M. M. Panlan Washoe, L. Champa Nebraska:
Omaha, P. Broderick New York: Oowanda, Karl Strnisha* Little Fans, Frank Marie* Worcester, Peter Rode* Ohio:
Rarberton. Frank Troha* Cleveland, Anton Bobek, Charles
Kariinger*. Jacob Resnlk Glrard, Anton Nagode I/O rain, Louis Balant, John KumSe Tonngstown, Anton KikelJ Oregon:
Oregon City, J. Koblar Pennsylvania: Bessemer, John Jemfkar Conemaugh. J. Bresovec* Coverdole In okolica, Jos. Paternel Export, Lonls Snpančif* Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamln*. Frank
Blodnlkar Greensburg, Frank Novak Horn«' City, Fr. Ferencbak Imperial, Vence Palcfch Johnstown, John Polants* Krayn, Ant Taulelj Luzerne, Frank Balloch Midway, John 2nst* Pittsburgh In okoHca, Philip Progar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer* West Newton. Joseph Jovan Wisconsin:
Milwaukee. West A11 is, Frank Skok* Wyoming: Rock Springs. Louis Tauehar*
DHuDondrine. Joe Rotlah
(•Zastopniki, ki Imajo poleg imena •, so upravičeni obiskati tndi druge naselbine v njih okraju, kjer Je kaj naftlh rojakov naseljeni^.)
ta^kSe^rS^aSuSJ'taSe
priporočano.—Uprava "Glas Naroda"
Visoška kronika
BOMAN — Spisal Dr. IVAN TAVČAR.
1 Ull III IIII lil lili 111111III lllll I1UII IHlt I lllll lili I lllllllllllBlU IUI111I11UII1U U
Ali mi koljemo jareta, mi pečemo pogače in še oelo godci nam piska jo, da se moremo sukati v pogrežnem pltesu. Kj-iiko pa je bilo let, kar našim gospodinjam ni ostalo drugega, kakor trava za lonec. Prav ima gospod Bog, da nas še vedno tepe!
Komaj se je stemnilo in ravno da smo še imeli čas pove-čerjati že so se oglasili godtci pri Debeljaku. 'Moja družina je kar drla k sosedu, alli poprej je bil vsak površno opravil tvoj posel, tako da sem moral sam vse pregledati ali je dobila živina in drobnica, kar imti dobiti, in če se ni pustilo kaj ognja, da bi nastala nesreča.
K Debeljakovim sem prišel malo pred deseto. Doma je ostala hiša čisto brvz človeka. : Vsa vrata sem vestno zaklenil, da bi ne prišel tat nad moje blago. Pa bi bil tudi lahko prišel,, ker se poslopje ne da tako zapehati^ da bi se hudobnež ne priplazil vanje, če že hoče krasti tuje imetje.
Tako je tiste dni viselo moje srce na posvetnem imteju, in prvo, kar je imelo pri meni najviŽjo ceno, j*e bilo ime visoške-ga gospodarja. To ime sem obdajal z okvirjem svojega sa-moljublja, kakor se obda lepa podoba z zlatim okvirjem ter se obesi na prvo mesto v hiši. ' Kakor Mojzesovo zlato tele je stalo to ime vsak hip pred mano in daritve sem ma prinašal, dokler ni prišel Gospod Jezus, pa je razbil tele in mene, in sicer oba na drobn'e kosce! :
Tako sem bil kaznovan — prvič, ker nisem vedeli, da je človek samo smet v božji roki in da je smešno, če ga ni v življenju sama ponižnost, drugič pa nisem vedel, da je naša pre-sveta vera Čista in zgolj čista ljubezen; če imaš torej kake dvorna, se vedno odloči za ono stran, kamor ti kaže ljubezen, gola in čista ljubezen! Ker vsega tega nisem vedel, me je pohodil gospodar sveta in kakor drobno zrnje rrie je vrgel v prah na cesto, da so po meni hodili težki vozovi življenja.
Ko sem pri Debeljakuvih vstopil, je bila preja še .skoraj prenehala.. Trske so siser še močno gorele v svojih železnih obročih, ali le nekaj predic je še gonilo svoje kolovrate, nekaj takih, katere niso bile na>gorše in za katere se ni dosti brigal nespametni moški svet. 1 _
Piesali so.. Miza j- bila obložena kakor pri svatovsk? pojedini. Vino se je toči1 o in temu in onemu je ž? stopilo v prazno glavo.. Čula se je ie tista neslana govorica pijanLi gorjanskih fantov, iz katere se tako Tad napravi pretep.
Mjarks je bil danes stari Marks. Prav tak, kakor tiiti dan, ko se je hotel metati z mano in Lukežem. Pri plesu je segal po najgorših, in oe je vedel, da ima ta ail ona svojega, je posebno dolgo pleaal ž njo, kar je obujalo jezo in nevoljo. Govoril je čez mero veliko, vsem je hotel izapovedati, in oe ^a niso hoteli poslušati, je stciil vendar to, kar se je zdelo primerno njemu. Kazal je Tajearja, ki je eirov in ošaben, kadar misli, da se ga boji	_
Po deseti je zahteval Marks svoj ples.* Ker se je točilo njegovo vino, »e mu je ta ples moral dovoliti, ker je bila to stara pravica.
Za plesalko si je izbral Agato, ki jfe bila1 danes posebno čedna s svojimi rumenimi kitami in e svojim rdečim licem. Bila mi je tako vlšeč, da kar očesa nisem mogel odtrgati od njo Vzel jo je torej Marks ter se postavil ž njo.
"Sedaj, telički, glejte, kako plefcemo mi, ki smo Tajčarji!" je vpil napihnjeno. Od strani je stala domača mladina in krvavih oči ga je gledala, pa se ni upala ničesar odgovoriti, ker je pila njegovo vino-.
Podal je dekletu roko 5n plesala sta, da kaj takega še nismo videli v tej dolini. Meni sioer to skakanje ni dopadlo, a)i dekletom se je <žarilo po obrazih, oe je Marks Wulffh*g med plesom skočil posebno fvwoko. Skakal je v resnici, kakor bi ga kdo z nožem suval v stegno. Včasih je telo še cfelo tako zavrtel, da je z nogami silil proti stropu, z glavo pa proti tlom. Ko emo mislili, da bo ž njo ravnokar sunil ob zemljo,, se je bliskoma dbrnil, da je zopet stal na nogah.
Našim dekletom je bilo to vrlo všeč. V kupili ki st j« nabral okolo mene, šo sedele hčere imovitih kmetov e pogorja ter si pomenljivo pripovedovale, da Marks ni hlapec, temveč da je sin premožnega kmeta iz Davč. Vse je kazalo, da ee Marksu odpira pot do kmc-tiskih hčera, ki se v naših časih ne smejo možiti pri hlapcih.
Ali Marks se za te ženske ni Omenil; pozabil je še oelo na ono, ki si jo je bil izbral že na domu v (Dtavčah. Ali tembolj .!e silil v Agato. Veliko Ji je govoril, ona pa mu ni odgovarjala še smejala se ni, kar rade ielajo plesalke, in to na vsako ple-ealčevo nespametno besedo. Plesala sta mirneje. Nekaj sta iledkala z rokami in hodila drug okrog1 drugega, kakor da bi ne mogla dočakati; da prideta zopet skupaj. Navsezadnje te Marks ni mogel več krotiti. Prijel jo je okrog pasu, jo dvigDil visoko nad svojo glavo ter se zavrtel ž njo, da so Ajtu-tina bela krila kar šumela. HHpoma jo je spustil k sebi, jc objel ter se z bradatim svcjim obrazom •smukal okrog njenega, da mr je napolnila kar najhujša jeza.
"Moja si,** je kričal kakor obseden, "imoja in nikogai drugega," Okrog sebe ie gledal kakor bik na paiai. "Pa mi jo vzemi kdo, če si upate!" je se pristavil in meril s pogledom Jurija in tovariše Tudi mene je meril s tem pogledom, da je — najsi sem bil desetkrat gospodar — zakipela kri v mojem telesu.
Pa Agata ni bila zadovoljna s tako snubitjvijo. Upirala se je, in ker je 1< ni ntehal stiskati k sebi, smo videli, da je dvignila svojo rolko in da je začela švrkati ž njo po njegovem kosmatem obrazu, da je tleekalo.
"Pusti," je'govorila ostro, "pusti me — kdo te mara, grdoba 'grda!"
Ta udarec je vate* Marlon vso moč, ker izgubi mlad Človek vsako ime, če ga ie tepla ženska. Spustil je Agato in kakor izgubljena ovca obtičal sredi hiše. ' Obdajala sta ga emeh in grohot, kar ga je zapeljalo, da je storil nekaj, kar je bilo v takem trenutku* najnespametnejše: siknil je grdo besedo, ki . je veljala vsem in ki je torej vse razdražila, . -- (Nadaljevanj* prihodnjih)

Henry Ford 80-letnik '
FRIDAY, JULY 30, 1943
KNJIGARNA H=-
Slovenie Publishing Company
216 West i8th Street - New York City

POUČNI SPISI
Angleško Slovensko Berilo
(F. j. Kern) — Vezana knjiga
Ona $2.—
Govedoreja
Spisal |R. Lecrart. 145 ctranl ■ ■likaml.	Cena 11-—
Knjiga o dostojnem vedenju
111 strani.	Cena M cenlev
Mlekarstvo
Spisal Anton Pere, S Bilkami. 168 strani. — Knjiga za mlekarje in farmerje v aploBnem.
Cena M eeata«
Obrtno knjigovodstvo
258 etranl. ezana. — Knjiga Je namenjena t prrl Trsti m ata*-hno, nmetno In strojno ključavničarstvo ter XelexoUvaretro.
Cena SI—
*	B	L
Ako naroČite knjigo, priložite k naru
čilu U. S. oziroma Canadian Mtmej t
Order za omenjeno sv ©to. Manjše srot? lahko pogljete v U. S. znamkah po 2 oziroma 3 cente.
i	B	B
Listki
Spisal Ksavar MeSko; 144 str.
Cena 70 eentot
Malenkosti
Spisal Ivan Albreht
•	Cena 75 centov
Zločin in kazen
Spisal f. m. Dostojevski
DVA ZVEZKA
Cena S3—
Živi izviri
Spisal Ivan Mati?«
Knjiga Je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v ▼ nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov ▼ starem slovanstvu do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani
V platnu vezano
Cena SJ—
Državljanski priročnik
(V slovenščini)
Knjižica daje poljudna navodila,
kako postati uuierifikl državljan.
Cena 50 eentoi
Andrej Ternovac
Spisal Iran Albreht
Cena 5« centov
Belfegor
Spsal A rt ur Bernede
Cena 75 center
Filozofska zgodba
Spisal Alojs Jlrasek
Cena 50 center
t
LETOS IZŠLA '
Eo smo šli v morje i bridkosti	)
Spisal Rev. K. Zakrajfe*
Knjiga pripoveduje, kako Je Hitler nastavljal llmanlce In zanjke ln pripravljal " Strap" za Jugoslovane ln njihovo državo že dolgo prej kot Jo je napadel.
Knjiga je v platna rezana In lm«
2U7 strani.
Cena $2.—
Bodo« državljani naj aaroflja knjižice —
"BOW TO BECOME A CITIZEN OP THE UNITES STATES"
V tej knjigi so vaa pojasnila ln
ca kuni aa naseljene«.
Cena S5 eentoi
ki pa ne izdeluje avtomobilov, temveč vojno orožje.
(Fordove to vame sedaj izdelujejo motorne čolne, Liberty I motorje, ambulance, vojaške avtomobile, tanke, lafete, čelade, ck lopne plošče, truke za strojnice itd.
CKo ga je neki časnikar vprašal glede vojne, mu je Fond Odgovoril:
"Ne govorimo o vojni ker vedno sovražim vojno. In nobene vojne nisem sovražil tako, kot sovražim eedanjo".
CPa vendar njegovo tovarne, Izdelujejo samo morilno orožje: fea aimado.
1 Največjega pomena je Wil-' 'low Bun tovarna, ki izdeluje, 'bombnike.
! In Ford. ki sovraži vojno, izdeluje največ orožja, in s tem pomaga h končni zmagi.
SPOR MED DELAVSKIMI
ITALIJAN. VODITELJI V NEW TORKU.
Padec Mussolinija in tekoči j dogodki v Italiji so povziočili I vroče argumente med italijanskimi delavskimi voditelji tukaj.
(Stvar ce je začela, ko je bil I organiziran Ameriški odbor za italijansko demtokracijo, kateremu načeljoje znani sodnik Pecora. ki je vzel v odbor u-rednika lista "H Progrefiso," 'Generoea Popa, ki je bil do nedavna za Mussolinija in njegov fašizem, a zdaj pa je postal demokrat- Looigi Antonini, pred sednik Italijansko-ameriskega delavskega sveta, je <fejal, da d očim je mogoče Tes, da je Pope napravil gotove napake v preteklosti, je pa bil vendarle prvi prominfentni Italijan, ki je protestiral proti antisemitefeim izakonom, katere je Mussolini uvedel v letu 1938.
Skupina okrog lista "La Parole" pravi, da «o bili oni, ki so vodili boj proti italijanskemu fašizmu skozi.20 let in zato imajo prej ko vsi drugi pravico da organizirajo ameriške Italijane, ki bodo urgirali formacijo italijanske republike po vzorcu Zdr držav.
Antonini je izjavil, da je skupina okrog La Parole pod komunističnim vplivom in zato je potreben nov* demokratičen odbor Italijanov.
; Sodnik Sala je napadel urednika Popa, da je bil Mussoli-faiievo trobilo v Zdr. državah, za
T^Sl Molitveniki
»*	iiiiiiiiiiiisiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiftintiiftfti
I	v krasni vezavi importi-
■^t^3,	Tfrž t0 rani 12 Stare^a kraJa se
^^.tvet^;	v pred vojno . . . Ko zalo-
'	^ ga poide, je ne bo mo-
I —	go Če nadomestiti do
^konca vojne.
«
Slovenski :	nebesa naš dom
(Stev. 415 > 2%X4% InCev
kvišku srce	Cena $1.— -
(iter. 415) 2)4X3% inčev; 224 rajski glasovi
<§tev. 355 ) 2%X3% inCev, v He-StranL	lem eelolldu; 384 strani.
Cena 75c	Cena $1.—
rajski glasovi	Angleški:
(Stev. 406) 2%X4 lnče; 255 etra- key of heaven
ni — Vetera Sr. Krlžer Pot I Fino vezano; prvovrstna lfdelava;
I v umetnem nsnjn
Cena $1.50	Cena $1.—
Slovenic Publishing
Company 216 w. ISth St., New York 11
I Rojake prosimo, ko f pošljejo za naročnino, | da se posloinjejo — f
UNITED STATES S oziroma
CANADIAN
POSTAL MONEY O&DER, ako je vam le priročno |
G AJDA JE BIL UBIT (?)
Berne, 29. ulija — Kakor se glasi poročilo, ki je došlo semkaj, je bil Virginijo Gajda„ fa-jišistieni urednik Mussolinijeve* ga 'lista ''Giornale d'Italia" I ubit tekom izgredov, ki so sle-'dili strmoglavi jen ju Mussolinija.
I Poročilo, ki je došlo iz Ita-llije, se glasi, da je bil Gajda 1 med onimi, ki jih je razjarjena množica tekom antifašistične ga dfmonstriranja uj41a v svoj! 'maščevalni jezi. 1 (Britsko radijsko poročilo pa se glasi, da je bil Gajda aret: | ran radi veleizdaje.)
časa etiopske kampanje, ter je' tudi pomagal zbirati sklad za 4x*moč Italiji tekom te kampanje. ; -—
BORBE V JUGOSLAVIJI ]
Berlinski radio je poročal 23. julija, da se čete osišča zopttj fcapletle v krvave boje z jugo-l slovanskimi patrioti v Črni 'gori in s tem priznava, da je nspeh zavezniške invazije na Siciliji povzročil na balkankem ozemlju nove nered'e. Berlinski radio v isti sapi zatrjuje, da Je v teh bortiah poginilo 10 ti-
1'coč gnerilcev.
Glasom poročila nemške čas-niške agenture DKB so razsajali najhupi in najbolj ljuti j'boii v dolini reke KomamiceJ ^približno 50 do 60 milj jugoT vzhodno od Sarajeva.
Angleška časnlška agentura Renter poroča brzojavno iz ; Ankare, da so izbruhnili zopet novi nemiri na grškem ozemlju, kjer grški častniki in tudi policijsko osebje tramoma zapu-; čča svoja mesta. Brzojavka do-' daia. da je nemška okupacijska " oblast izdala raaglas, da bo ■ vsakdo, ki bo "kriv sabotažnih
dejanj, kaznovan s smrtjo. iie. I •
v.-od tak naval, da je moral od I mestnega župana dobiti poseb-! no dovoljenje za vožnjo s svojim aivtomobilom. S tem je j dobil prvo šofersko pravico v !Ameriki.
Četudi go se mu posmehovali ' ^koro vsi, razun njegove žene, 'je kmalu dogotovil evoj drugi j avtomobil. Tedaj pa je nekega dne prišla zanj neprieako-jvana pobuda.
Ford je bil izmed majhnega števila mož izbran da gre v New York na konvencijo Edi-'sonove družbe. Tam so razpravljali o električnem vozu in vsi so pri tem z zanimanjem gledali na Forda kot "mladega fanta, ki je napravil voz na plin." Edison se je zelo zanimal za Fordov izum in kmalu sta sedela skupaj in Ford mn je z nekaterimi potezami s svin f'nikoin narisal oenutek svojega voza. Ko je skončal, je Edison vdaril s pestjo po mizi in rekel: "!Mladi mož. to je prava istvar! Imate, držite jo!"
Nekaj let pozneje je Ford "pisal: "Ta vdarec na mizo je bil za men'e vreden svetove. Največji izumiteljski ženij na | svetu. mož. ki je vedel o elektriki največ, ie rekel, da je moj motor na plin v ta namen boljši, kot bi mogel biti katerikoli ^ električni motor."
L' (Leta 1903 je bila ustanovlje-. na Fordova družba, ki je prve leto izdelala in prodala 107£ avtomobilov. 1 ISvojo družbo je Ford z amis ^lil tako. da izdeluje kar naj-". boljše avtomobile za eeno. ki jc 1 more zmoči vsakdo s primer - nimi dohodki.
*, Iz te Fordove družbe se it
' frnzvila Vf>15knn«Vn T?.nn.<rn Plnni
KUHARSKA KNJIGA:
► " i
BBS*«] Recipes §f Ali
Nations 3
1 RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo $0 < mmm
^TKnji^a je. trdo vezana in ima 82 t stranišči
Becepti so napisani ▼ angleškem jeziku ponekod pa so tndi v jeziku naroda, ki mn je kaka jed posebno v navadi
. Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in ie hočejo v njem čimbolj izveibati ln - izpopolniti..
-ž WpHftitn pri ^»^ii^
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO
[ 216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
' tDaues je Henry Ford star 80 Set, pa je £e vedno trden.
Ljudje njegove itarosti se' tiaivadno umaknejo v privatno življenje in žive kolikor mogo-
brez skrbi v zavesti, da so ?p!ošnost i dovolj doprinesli, je Ford znova prevzel predeedni-štvo največjega industrijskega kraljestva na svetu.
V ča-n, ko je Ford Motor Co. zaposlena kot še nikdar poprej, se j> Henry Ford vsled prezgodnje smrti srvojega gina Ed-sela vrnil na svoje staro mesto, ki ga ie pred 25 leti prepustil bvojemn sinu.
Detroit Forda pozna že mnogo let najprej kot vajenca v neki strojni delavnici, pozneje kot izumitelja nekega čudnega voza, ki ga je napravil v svoji hiši na Baglev St. in slednjič kot ustanovitelja družbe, ki je postala svetovni industrijski čudež.
Nikdar«e ni Detroit čutil tako blizu njemu kot sedaj v najbolj žalostnem časn njegovega življenja.
Ford je delal za $15 na teden v strojni delavnici, ko je. pričel sestavljati stroj na ga solin iz plinske cevi. pistone. vrvi in s kolesom. Nekaj več kot čez dve leti se je na detroitskih ulicah prikazal njegov1 avtomobil. Prvi avtomobil je pi^iskrršal Več mesecev, kajti Ford je bi] in je še vedno prepričanja, da ^nj previdnost zadržuje preve liko navdušenje ..
Leta 1896 je pričel e svojim Avtomobilom dirkati po detroil skib ulicah in svoj izum izpol njeval da je dosegel hitrost n£ 20 mi?j na uro. Ljudje so s« zbirali tv arručah in ga gledali S svojo vožnjo je povzročil po