184
n ono
NASE SLIKE.
Šib en i k (str. 129) je staro dalmatinsko mesto blizu izliva Krke, ki se tu jako razširi in je v zvezi z morjem po ozkem predoru, ki ga varuje stara utrdba. Šibenik je zidan amfitcatralno ob skalovitem hribu in ima tri trdnjave iz starih časov, ki so jih pa tekom časa opustili in ki zdaj razpadajo. Proti suhi strani ima Šibenik še obrambni zid V Šibeniku sto-luje škof, dalje je tu okrajno glavarstvo, sodišče, pristaniški in carinski urad, lepa, v gotsko-lombardskem zlogu zidana stolna cerkev iz 15. in 16. stoletja. Okoli 7000 prebivavcev živi večinoma od ribištva in mor-narstva. od trgovine, vino- in oljkoreje. Šibenik je po železnici zvezan s Spljetom. Priobčili smo danes podobo Šibenika, ker se sliši da hoče Avstrija iz Ši-benika narediti morsko trdnjavo po modernih vzorcih. Ker mora Avstrija z ozirom na Balkan in na Italijo zavarovati vse doslej tako zanemarjeno dal.natinsko obrežje, je prav umevno, da si je izbrala Šibenik za trdnjavo.
Kip Žalostne Matere Božje, katerega fotografični posnetek priobčujemo na str. 137., je razstavil kipar Ivan Puc iz Škofje Loke na razstavi »Katoliškega društva rokodel. pomočnikov" v Ljubljani prošlo leto. Lepa skupina je na razstavi jako ugajala.
Kosciuszkov spomenik, katerega sliko prinašamo na str. 144., bo v kratkem postavljen v Kra-kovu. Tadeusz Kosciuszko, zadnji vojskovodja poljsk. kraljestva, bo gledal tu s konja na istem trgu, kjer je mnogokrat javno govoril poljskemu ljudstvu in ga bodril k boju za svobodo. Spomenik sedaj vlivajo v umetniški livarni Tomaža Sipka na Dunaju. Model je izdelal prof. Lenard Marconi, izvršitev pa sta preskrbela po Marconijevi smrti njegov zet Anton vitez Popiel in prof. Giacomo Giovanetti v Florenci. Spomenik bo visok 13 in pol metra. Stroške je pokril poljski narod s prostovoljnimi darovi.
Kipa J. Strachovskega »Šolar" in „Šolarica" (str. 152) sta jako ličen okrasek na novi meščanski šoli v Pragi.
Slike iz Kitajskega, ki jih vidijo čitatelji v tej številki, nam je poslal naš pisatelj oče Veselko Kovač s svojim spisom, ki smo ga začeli priobčevati v tej številki. Od tega slovenskega misionarja imamo še celo zbirko jako zanimivih fotografij s Kitajskega,
ki  jih   bomo  še priobčevali v njegovem zanimivem spisu o potovanju po Rumeni reki.
Rojstni dom Gregorčičev (str. 177.) je v Vršnem na Goriškem. Hišica je stisnjena med drugimi, prav pohlevna, pa prijazna na videz. Pred hišo sedi oče pesnikov. Dobri starček je umrl lansko leto
Maroški sultan.
dne 21. oktobra. Prej je imel bolno oko, ki ga je moral z ruto zavezati. Naj mu naša podoba ohrani spomin med Slovenci. Storil je dovolj, da je odgojil Slovencem sina-pesnika!
Maroški  sultan   obrača   zadnji   čas   nase splošno pozornost. Abdul Aziz je vladar dežele, ki