Dve leti naSega dela Minili sta dve leti, odkar sem s svojimi tovariši prevzel vodstvo našega udruženja. Do sestanka XI. glavne skupščine je bilo to vodstvo le začasno in sicer od aprila do avgusta 1931. Na glavni skupščini pa je bil izvoIjen novi odbor, kateremu imam čast predsedovati. V mesecih maju, juniju, juliju in avgustu 1931. je bila izvršena reorganizacija našega udruženja. Namesto plemenskih poicrajinskih poverjeništev so bile osnovane banovinske sekcije. Ne more se oporekati velikega pomena te spremembe za našo organizacijo. Ta sprememba je povzročila, da smo v prvem letu tako reorganiziranega udruženja pridobili 5000 članov več, nego smo jih imeli v prejšnjih letih. To je najboljši dokaz, da je mnogo bolje, da imamo banovinske sekcije. Na dalje onemogoča taka stvarnost vsako kritiko, ki hoče dokazati, da ni bila potrebna sprememba v formaciji našega udruženja. Moja oseba je postala predmet najhujših napadov nasprotnikov. Radi tega prosim, da se mi ne zameri, ker moram v obrambo svoje osebe govoriti o sebi in o svojem delu. Reorganizacija udruženja in ustanovitev banovinskih sekcij je bil smoter moje borbe in sem popolnoma zadovoljen, da sem ta smoter dosegel. Da so morali biti v tej borbi nekateri potisnjeni v ozadje zato, ker so krčevito branili ono, kar je bilo starega, je povsem razumljivo in je le malenkost v zgodovinski reformi, ki je bila izvršena v naši organizaciji. Prepričan sem, da se bo dozdevala mlajšim učiteljskim generacijam smešna in nerazumljiva borba mojih nasprotnikov, borba za preteklost proti bodočnosti. Nasprotniki mi zelo zamerjajo, da se nisem v izvedbi organizacije naslanjal edino na svojo moč in na pridobitev širokih učiteljskih vrst, nego sem to izvršil s pomočjo faktorjev izven našega stanu. V tem gredo oni celo do smešnošti. Namenoma postavljajo postransko stvar za glavno. Pripovedujejo, kaj vse da sem ukrenil, da postanem predsednik. Glavna stvar pa je le v tem: ali je reorganizacija uspela in ali je prav, da se je izvršila? Na podlagi dejstev je mogoč samo ta odgovor: odlično je vse to, kar je bilo narejenega. Ako je tako, in tako je, tedaj je lahkomiselno, ako se mi zamerja, ker sem izvedel reorganizacijo ne oziraje se za nasvete. onih, ki so branili preteklost. Ogromna večina jugoslovenskega učiteljstva je na preteklih dveh glavnih skupščinah odobrila to moje delo in delo mojih tovarišev. V teh dveh letih je zabeležila zgodovina našega udruženja te značilne rezultate uspešnega odborovega dela: 1. Reorganizacija udruženja. Da bi se vršilo delo na skupščinah, ki so imele namen ukiniti bivša poverjeništva in ustanoviti banovinske sekcije, v popolnem redu in brez pretresljajev, se nisem bal truda, nego sem mislil na vse. Delo je bilo dovršeno s popolnim razumevanjem in potrebnim dostojanstvom, kar nam je zelo dvignilo ugled. 2. S takim našim vdanim in nesebičnim delom smo dosegli priznanje z najvišjega mesta. Nj. Vel. kralj je poslal jugoslovenskemu učiteljstvu lastnoročno pismo, polno najlepših misli o pomenu dela našega stanu in našega udruženja. To pismo sem imel čast prečitati na naši XI. glavni učiteljski skupščini. 3. Naša pravila so odlična. To sem že ponovno izjavil in ponavljam to svojo izjavo tudi sedaj. Vse one spremembe, ki jih zahteva interes našega udruženja, bodovnešene. Spremembe so bile sprejete že na XI. in izvršile se bodo neke dopolnitve tudi na bodoči glavni skupščini. Nasprotniki trdijo, da sem sam spreminjal pravila. Ne verjamem, da more kaiterikoli značajni učitelj verovati taki izmišljotini. Obstojata samo dva organa, ki sprejemat« naša pravila, t. j. naša glavna skupščina in prosvetno ministrstvo. Kadar nimajo nasprotniki nobene lepše zabave, itedaj si izmišljajo take neverjetnosti, da z njimi krmijo nepoučene in lahkoverne. 4. Mladinski list »Jugoslovenče« je najmlajše dete našega udruženja. Bilo je mnogo kritike, zakaj sem mu dal to ime, ampak ta kritika ni opravičena. Ta list ima visoko misijo, da krepi in ustvarja ono, kar je enako pri vseh Jugoslovenih in da gladi razlike. Njegovo izdajanje so pozdravili vsi napredni in rodoljubni jugoslovenski učitelji. List je namenjen jugoslovenskemu naraščaju. Radi težkih gmotnih razmer med narodom se je znižala naklada lista na 40 in nekaj tisoč izvodov. 5. Za razdolžitev doma, za katerega je dolgovalo udruženje nad 300.000 dinarjev, je bil potreben velik finančni napor. Hoteli smo odplačati dolg iz rednih dohodkov, da nam ni bilo treba nabirati prispevkov in ne obremenjevaiti še posebej članstva. Z varčeva- njem v vseh izdatkih in z marljivim zbiranjem dolžne naročnine, se nam je posrečilo odplačati celokupni dolg. Ta naš veliki napor občutimo pri financah udruženja v letošnjem letu, zaradi česar smo morali znižati vse osebne izdatke. Naš uspeh v tej smeri se more popolnoma oceniti šele tedaj, ako se ve, da so se preje nekaj let nabirali prispevki in obvezne dajatve poleg članarine in se je z vsem tem zbralo nekaj stotisoč Din, in da je bil naš izdatek 300.000 Din izvršen v enem letu. 6. Dve pomembni pridobitvi za naš stan sta nastavljenje učiteljev za stalne člane glavnega prosvetnega sveta in dostop učiteljstvu na univerzo. Ta pažnja napram našemu stanu bo rodila plodonosne rezultate za osnovno šolstvo in radi tega to dejstvo še posebej podčrtavam. 7. Vprašanje izplačevanja polnih draginjskih doklad poročenim učiteljicam je bilo rešeno z Ianskim finančnim zakonom in se imamo zahvaliti za to visokim državnim funkcionarjem, prijateljem našega stanu. Tedaj je bilo pravilno rešeno tudi vprašanje stanarine, ki je odvzeta poročenim učiteljicam s sedanjim finančnim zakonom. 8. Zastopniki našega stanu, člani glavnega prosvetnega sveta, so sodelovali pri sestavljanju novega učnega načrta in programa za osnovno šolo. Ako bo uveljavljen ta program tako, kot ga je izdelal prosvetni svet, tedaj sem prepričan, da bodo naši tovariši z njim povsem zadovoljni. Pričakuje se, da bo glavrn prosvetni svet kmalu začel sestavljati tudi učni načrt in program za višjo narodno šolo. S tem na novo izdelanim načrtom bo zamenjan sedanji začasni učni načrt, ki ga bo treba zamenjati najkasneje z začetkom prihodnjega šolskega leta. 9. Nastala je potreba, da bi učitelji imeli svojo kreditno zadrugo, kakor jo imajo profesorji srednjih šol in univerzitetni profesorji. Taka zadruga je osnovana pod naslovom »Jugoslovenska učiteljska kreditna zadruga.« Ne morem še reči, je-li ta zadruga naletela na zadostno razumevanje med učiteljstvom. Nadejam pa se, da bo to naše podjetje uspelo in da bomo v najbližji bodočnosti imeli močno denarno kreditno ustanovo. 10. Upravo naših listov vodijo aktivni in upokojeni naši tovariši, in je ta uprava sedaj v najlepšem redu. V prejšnjih časih so bile zaposlene v njej tudi osebe izven našega udruženja. 11. Finančno stanje udruženja je primerno v vsakem pogledu. Blagajniške knjige so v najlepšem redu in ji'h izvršni in nadzorni odbor redno pregledujeta. 12. Osebni in drugi izdatki so znižani do skrajnosti. V našem udruženju mora vladati najpametnejše gospodarstvo in po tem načelu se tudi ravnamo. Zaščita našega članstva nam je bila ena od glavnih nalog. Ne morem reči, da so se naši tozadevni predlogi vedno uvaževali. Prišli smo do prepričanja, da bi imel odbor udruženja mnogo manj skrbi in neprestanega tekanja, ako bi bila učiteljstvu povrnjena stalnost. Pritiskanje na kljuke je zelo neprijetna dolžnost, a mi jo vršimo potrpežljivo in ne zahtevamo zahvale. Damnjan Rašič.