Ukradene avtomobile prodajali v vzhodni Evropi ZKB 0 1908. RaÈliiiujeroo sê. www.z Kb J t Primorski PETEK, 16. JULIJA 2010 št. 166 (19.87B) leto LXVI. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Stalingrad občinske uprave Dušan Udovič Odobritev regulacijskega načrta bi morala biti za tržaško občino krona upravnega mandata tik pred njegovim iztekom, nekakšen nagelj v gumbnici, s katerim iskati ponovno zaupanje ljudi na volitvah. Namesto tega se načrt za upravo spreminja v Stalingrad, kjer izgleda težak poraz neizbežen. Za osnovni urbanistični instrument je razumljivo vladalo veliko pričakovanje, saj gre za izjemno občutjiv normativ, ki je tesno povezan z življenjem in neposrednimi interesi občanov. Obnavlja pa se po več letih statičnosti in številnih neurejenih okoliščin, ki predstavljajo coklo iz razvojnega vidika in so obenem vir razširjenega nezadovoljstva občanov. No, ta najambicioznjši projekt desno sredinske občinske uprave je sedaj grobo nasedel in vse več je ocen, po katerih je dejansko dokončno propadel. Kajti več kot umestno je dvomiti, da bosta predlagana »poglobitev« in odlog na september lahko učinkovita rešitev. Časa dejansko skoraj ni več, ker bomo v jeseni že v volilni kampanji, ta pa se ob neodobrenem ragulacijskem načrtu obeta kot pravo mesarsko klanje. Ne zgolj med večino in opozicijo, pač pa morda še zlasti v krogu same desnice, ki upravlja občino in v kateri so se notranji razkoli poglobili ravno okrog regulacijskega načrta. Dejstvo je, da je bila procedura njegovega izdelovanja vseskozi netransparentna, rezultat pa, med drugim, tudi pošasten obseg gradbenih posegov zlasti na kraškem teritoriju tržaške občine, kar je vzbudilo več kot utemeljen gnev prebivalstva. Naposled so načrt zaustavile proceduralne napake. Občina se je lahko požvižgala na proteste ljudi, a na razsodbo Državnega sveta se ne more. TRST - Državni svet zavrnil priziv občinske uprave proti razsodbi DUS iz FJK Tržaški regulacijski načrt v slepi ulici Razpravo v občinskem svetu so preložili na september VIDEM - Srečanje furlanske Confindustrie Frattini računa na evroregijo^ Tondo pa vztraja pri Krškem VIDEM - Zunanji minister Franco Frattini verjame v povezovalno moč evroregije, čeprav je njen projekt še vedno nedorečen. To je povedal na včerajšnjem srečanju furlanske Confindustrie, na katerem je predsednik Dežele Renzo Tondo spet potegnil na dan možnost sodelovanja Italije v krški nuklearki. To bi po njegovem omogočilo Italiji, da nadzoruje varnostne standarde v jedrski centrali. Tondove besede so povzročile ostre polemike. Demokratska stranka je prepričana, da bo prej ali slej prišel na dan načrt za gradnjo nu-klearke v naši deželi. Na 2. strani TRST - Nad tržaškim občinskim regulacijskim načrtom so se včeraj zgrnili črni oblaki. Župan Roberto Di-piazza je na seji občinskega sveta, ki je bila sinoči namenjena razpravi o regulacijskem načrtu, zahteval preložitev diskusije na september. Državni svet je namreč zavrnil priziv občinske uprave, ki se je skušala zoperstaviti razsodbi Deželnega upravnega sodišča iz FJK. DUS je bil sprejel priziv, ki ga je proti občini vložila deželna zbornica geologov. Občinska uprava je proti razsodbi DUS vložila priziv, ki pa ga je Državni svet zavrnil. Na 5. strani 13. julij 1920-2010: ocena Pavšiča in Štoke Na 2. strani Tržaški pokrajinski svet nesklepčen Na 6. strani S kokainom oskrbovali tržaški in tržiški trg Na 12. strani Nova knjiga Edija Šelhausa Na 1 S. strani Zaporniki skrbijo za vzdrževalna dela na Tržaškem Na S. strani FRANCIJA - Več priprtih Preobrat v škandalu ITALIJA - Senat Varčevalni manever okrog dedinje L'Oreala čez prvo oviro PARIZ - Francoska policija, ki preiskuje najbogatejšo Francozinjo in dedinjo kozmetičnega velikana L'Oreal Liliane Bettencourt (foto ANSA), je včeraj priprla upravljavca premoženja Bettencourtove in še tri osebe, ki jih bo sedaj zaslišala posebna enota pariške policije za finančne zločine. Gre za zadnji preobrat v škandalu, ki je dosegel tudi vrh francoske politike. Senca je padla na samega Sarkozyja, potem ko je bivša raču-novodkinja bogate dedinje razkrila, da je ta prispevala 150.000 evrov za njegovo volilno kampanjo leta 2007. Na 11. strani RIM - Senatna zbornica je včeraj izglasovala zaupnico, ki jo je vlada postavila na zakonski odlok z varčevalnimi ukrepi v vrednosti skoraj 25 milijard evrov. Ta se zdaj seli v poslansko zbornico, kjer mora biti do 30. julija spremenjen v zakon. O neobhodnosti sanacije javnih računov, ki jih je gospodarska kriza spravila v velik nered, je včeraj govoril guverner Banke Italije Mario Draghi, medtem ko se je Evropska centralna banka (ECB) zavzela za strožje upoštevanje javnofi-nančnih meril pakta stabilnosti in rasti. Na 4. strani RONKE - Nočni vandali Z gasilsko peno pomazali vrtec in šolo RONKE - S peno iz gasilskih aparatov so pomazali učilnice, hodnike in tudi vso didaktično opremo - knjige, slikanice, igrače in klopi. Vandali so v noči med sredo in včerajšnjim dnem obiskali šolsko poslopje v Ulici Fratelli Cer-vi v Ronkah, v katerem so povzročili več tisoč evrov škode, saj bo moralo učilnice očistiti specializirano podjetje. V poslopju poleg italijanske osnovne šole in vrtca domujeta tudi dve sekciji slovenskega vrta, ki spada pod Večstopenjsko šolo Doberdob. Ravno slovenskemu vrtcu so vandali ukradli telefon in povsem novo televizijo. Na 13. strani 2 Petek, 16. julija 2010 ALPE-JADRAN / VIDEM - Zunanji minister na srečanju Confindustrie Frattini verjame v evroregijo Nova ostra polemika o Krškem Tondo: Italija bi lahko z drugim reaktorjem nadzorovala varnost slovenske nuklearke VIDEM - Italijansko zunanje ministrstvo zelo verjame v projekt evroregije, čeprav ni jasno kako se bo ta načrt razvil, če se sploh bo. Trenutno je sad dogovarjanja med Fur-lanijo-Julijsko krajino in avstrijsko Koroško, vse ostalo je še precej nedorečeno. Da ima evroregija bodočnost je prepričan zunanji minister Franco Frattini, ki je to stališče potrdil na včerajšnjem srečanju deželne Confindustrie. Frattini je dejal, da pomeni evroregija priložnost za razvoj ne samo FJK, temveč celotnega italijanskega severovzhoda. Po ministrovem mnenju ni res, da rimska vlada zanemarja ta del Italije, kot pravijo nekateri. Pri tem je navedel ukrepe za tretji pas na avtocesti Trst-Benetke, novo vlogo ustanov Informest in Finest ter Trst kot sedež nove mednarodne ustanove za Balkan, ki bo delovala pod okriljem Srednjeevropske pobude (SEP-INCE). Frattiniju zelo leži pri srcu načrt »super pristanišča« Trst-Tržič, ki naj bi ga v glavnem financiral bančni koncern Unicredit. Predsednik trža- Italijanski zunanji minister Franco Frattini kroma ške pristaniške uprave Claudio Boni-ciolli se boji, da ta načrt ne bo nikoli zagledal luč sveta, Frattini in tudi predsednik Dežele Renzo Tondo pa nista tega mnenja. Predsednik deželnega odbora je izkoristil Frattinijev obisk v Furla-niji in spet potegnil na dan zamisel, da bi Italija sodelovala pri gradnji drugega reaktorja v slovenski nu- klearki Krško. »Tudi za ceno, da trčim z glavo ob zid, vztrajam, da bi bil italijanski načrt koristen za vse,« je dodal Tondo, ki je omenil torkovo tržaško srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške. Prepričan je, da bi sodelovanje družbe Enel v Krškem, poleg velikih energetskih koristi, omogočilo Italiji, da s prve roke preverja varnostne standarde v jedrski centrali. Končno bi to meddržavno partnerstvo preprečilo gradnjo nuklearke na ozemlju FJK, je dodal še Tondo. Spet je pozval Frattini-ja, naj v imenu vlade pritisne na družbo Enel za Krško. Tondova stališča so takoj sprožila politično polemiko. Demokratska stranka je prepričana, da Tondove besede o slovenski jedrski centrali prikrivajo namero Berlusconijeve vlade, da bi v FJK zgradili nuklearko. Gian-franco Moretton poziva Tonda, naj stališča deželne vlade o Krškem in jedrski energiji spet pojasni v deželnem parlamentu, senator Carlo Pegorer pa poziva predsednika FJK, naj vendarle odneha s to zgodbo o drugem krškem reaktorju. 13. JULIJ 1920-2010 - Ocena Rudija Pavšiča in Draga Štoke mm v • vil v • »Končno je za vse napočil cas miru« SKGZ in SSO sta se pisno zahvalila Josipovicu, Napolitanu in Turku - Kdaj bo rešeno vprašanje vračanja Narodnega doma? TRST - O predsednikih krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Rudiju Pavšiču in Dragu Štoki, ima vsak tako ali drugačno mnenje, priznati pa jima je treba, da imata precej nehvaležno vlogo: v javnosti se pojavljata največkrat zato, da bi opozorila na težave. Priložnosti za praznovanje so redke, za zmagoslavje pa še redkejše. V torek, 13. julija, je dvojica Pav-šič&Štoka upravičeno žarela od zadovoljstva. Predsednika Slovenske kulturno-go-spodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij sta pred Narodnim domom pričakala Iva Josipoviča, Giorgia Napolitana in Danila Turka. Državni protokoli so jima poverili vlogo gostiteljev, ministri, parlamentarci in svetniki so stali nekaj korakov za njima ... »Čas bo verjetno povedal, da je bil to zgodovinski dan. Prihod treh predsednikov je na nek način obrnil stran in opozoril nas, ki tu živimo, da moramo biti ponosni in pozorni na lastno preteklost, obenem pa iskati izzive za današnji in jutrišnji dan,« meni Pavšič, ki je s Štoko izredno počaščen in zadovoljen, »da smo na dan 90. obletnice požiga Narodnega doma gostili tri predsednike, da smo jim lahko izrekli dobrodošlico in se jim zahvalili.« Prepričanje, da je to bil »velik dan za vse naše ljudi«, sta izrazila tudi v uradnem pismu, ki sta ga včeraj poslala v Ljubljano, Rim in Zagreb. Zahvalila sta se za dar, ki so ga podarili mestu, a tudi zato, ker so s svojo prisotnostjo pred Narodnim domom in spomenikom eksodusu poudarili, »da je končno napočil za vse čas miru, medsebojnega odpuščanja, resnične sprave in vzpostavitve iskrenega človeškega in političnega dialoga med tu živečima narodoma«. Drago Štoka spada v generacijo, ki je na lastni koži doživela fašistično zatiranje: v otroškem vrtcu mu je bilo prepovedano govoriti v slovenščini, zato ni čudno, da mu je bila torkova gesta v posebno zadoščenje. »Slovenci smo na tak dogodek čakali tako rekoč od leta 1945, danes pa se končno vsi veselimo tega obiska, ki nam na nek način blaži spomin na trpljenje, ki so nam ga prizadejali v času fašizma.« Štoka je bil posebno zadovoljen nad prisotnostjo predsednika italijanske republike, »ki je pred nekaj leti celo rekel, da smo Slovenci barbarski narod ali nekaj podobnega. To, da je prišel na kraj, ki je simbol našega trpljenja pod fašizmom, in se vpisal v knjigo, je nekaj tako lepega, da je težko povedati.« S Pavšičem pa sta si edina, da je bilo iz človeškega in simbolnega vidika zelo pomembno, da sta se osebno udeležila tudi slovesnosti pred istrskim spomenikom. »S tem dvojnim obiskom se končno sklene krog hudega obdobja,« je prepričan Pavšič. 13. julija pred Narodnim domom: Rudi, uspelo nam je! kroma Če je torkov obisk morda simbolno sklenil nek krog, pa ostaja odprto vprašanje vračanja nepremičnin. Devetnajsti člen zaščitnega zakona predvideva namreč, da se v Narodni dom namestijo kulturne in znanstvene institucije slovenskega in italijanskega jezika. Štoka je prepričan, da bodo prizadevanja še trajala, na koncu pa se bo Narodni dom spremenil v lep kulturni center. ».Šola za prevajalce in tolmače se bo izselila v kako drugo mestno stavbo, zakaj ne, morda celo v tisto na nasprotnem pločniku, ko ne bo več pod selestrom...« Pavšič je spomnil, da je bil pred časom že govor, da bi univerza lahko izselila vsaj svoje administrativne urade, v zameno pa bi eno od nadstropij zasedla Narodna in študijska knjižnica. Predsednik SKGZ upa, da bo o nepremičninah govor na jesenskem medministrskem srečanju, ki bo posvečeno manjšinam in uresničevanju njihove zaščite. Medtem pa bi lahko krovni morda dali pobudo za postavitev table, »saj se taki dogodki, kot je bil torkov, ne ponavljajo«. Kdo ve, kaj bi na to rekel podjetnik Boris Peric, avtor stavka »pred sto leti smo bili sposobni graditi palače, danes nanje polagamo vence« ... (pd) Prvi koraki čezmejnega zdravstvenega projekta TRST - Evropski čezmejni zdravstveni projekt med FJK, Emilijo-Romagno in Slovenijo, je v prejšnjih dneh stopil v operativno fazo. V sklopu načrta (vrednost okoli tri milijone lir) bo prišlo tudi do uvedbe digitalne zdravstvene kartoteke, ki bo dvojezična. Gabrovec zavrača Novellijev predlog TRST - Deželni svetnik Berlus-conijeve stranke Roberto Novel-li iz Čedada se je pred dnevi ponovno pojavil s predlogom, ki je jasno usmerjen proti slovenski narodni skupnosti v naši deželi. Novelli zagovarja tezo, da naj bi bili Slovenci deležni previsokih finančnih dotacij in torej nekako priviligirani z ozirom na število pripadnikov. Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec pravi, da Novelli najbrž ni pomislil, da je potreba po varstvu oz. zaščiti neke skupnosti pravzaprav obratno sorazmerna z njenim obsegom. Močna in samozadostna skupnost načelno ne potrebuje bistvenih varstvenih posegov. Z drugimi besedami: manj nas je, bolj bi morala država vlagati v zaščito in promocijo našega jezika in kulture. Težave so, ker se dogaja prej nasprotno. Zakoni niso spoštovani, finančnih dotacij je vedno manj in specifične potrebe manjšinske skupnosti (primer je šolska reforma) niso upoštevane, pravi Gabrovec. Ribič utonil v Lignanu po trčenju s svetilnikom LIGNANO - V tragični pomorski nesreči je včeraj v Lignanu izgubil življenje 45-letni ribič Giu-liano Dal Forno, doma iz Mara-na Lagunare, oče štirih otrok. Vi-demsko pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev je sporočilo, da je do nesreče prišlo ob 12.50, Dal Forno je vodil motorni čoln, na katerem je bil še 36-letni mornar Dino Giuricin. Morje je bilo mirno, nebo jasno, vidljivost pa odlična. 16-metrski čoln Atena I je iz neznanih vzrokov trčil ob svetilnik, ki stoji ob vhodu v pristanišče. Nepoškodovani Giuricin je skočil v morje, nakar ga je rešila posadka športnega plovila. Ribiški čoln se je takoj zlomil in potopil, Dal Forno, ki se je ujel v mrežo, je prav tako izginil v globine. Popoldne so truplo našli potapljači civilne zaščite. Vzroke nesreče preiskuje tamkajšnja pristaniška kapitanija. CELOVEC - 90-letnica plebiscita Predstavniki manjšine zahtevajo vidno prisotnost z dvojezično predstavitvijo občin CELOVEC - Ob letošnji 90. obletnici koroškega plebiscita mora prisotnost slovenske manjšine na Koroškem biti prisotna oz. vidna ne le na osrednji proslavi 8. oktobra v dvorani grbov v deželni hiši v Celovcu, temveč tudi na tradicionalni povorki skozi prestolnico Koroške 10. oktobra. To je skupna želja predstavnikov političnih organizacij koroških Slovencev (NSKS, ZSO, SKS in EL). Govornik manjšine na 90. obletnici pa naj bi bil zastopnik ZSO, predvidoma predsednik Marjan Sturm, potem ko so bili govorniki manjšine na preteklih obletnicah vseskozi predstavniki NSKS. Kot je še povedal predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm po včerajšnjem razgovoru predstavnikov manjšinskih organizacij z organizatorjem praznovanj, vodjo pododelka za ljudsko kulturo pri uradu deželne vlade Horstom Moserjem, so le-te skupno predlagale, da bi se sodelujoča slovenska društva in občine z dvojezičnega ozemlja v Celovcu predstavili s tablami in nastopi v obeh jezikih, torej v nemščini kakor tudi v slovenščini. Da bo želja tudi izpolnjena, mora še potrditi deželni glavar Gerhard Dorfler, ki naj bi uradno povabil sodelujoče občine oziroma društva iz dvojezičnega ozemlja, naj se predstavijo v obeh deželnih jezikih. Na proslavi ob 90. obletnici koroškega plebiscita v dvorani grbov v Celovcu, katere se bosta med drugimi udeležila tudi državni zvezni predsednik Heinz Fischer in zvezni kancler Werner Faymann, bo spregovoril tudi zastopnik koroških Slovencev, glasbeno pa bo prireditev sooblikoval tudi zbor Slovenske gimnazije v Celovcu. Glede govornika manjšine je Sturm včeraj dejal, da je to notranja zadeva manjšine. Pričakuje pa, da bo tokrat na vrsti predstavnik Zveze slovenskih organizacij (ZSO). Praznovanja ob letošnji 90. obletnici koroškega plebiscita bodo potekale pod geslom »Koroška - včeraj, danes, jutri«, stroški pa bodo po zadnjih informacijah dosegli poldrugi milijon evrov (!). Folder, ki ga je pred nedavnim razposlala deželna vlada na vsa gospodinjstva na Koroškem (blizu 250.000 izvodov!) je izključno enojezičen, prav tako so vse prireditve naslovljene v nemškem jeziku. Edina izjema je »Praznik kultur in vere«, ki ga pa prireja krška škofija ... Predsednik NSKS Inzko že tarča napadov svobodnjakov CELOVEC - Novi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, visoki diplomat Valentin Inzko je že postal tarča napadov svobodnjaške stranke na Koroškem (FPO). Potem ko je ob postavitvi treh zakonitih dvojezičnih tabel v Pliberku, Drveši vasi in v Žvabeku opozoril, da slovensko narodno skupnost tarejo tudi še številne druge težave in se zavzel za nadaljnje korake, je soočen s kritiko, da le-te »niso usmerjene na konsenz«. Za svobodnjake je opozorilo Valentina Inzka na situacijo slovenskega oziroma dvojezičnega šolstva, predšolske vzgoje in slovenske Glasbene šole »kontraproduktivno«, je poudaril poslovodeči deželni predsednik Christian Leyroutz. »Na eni strani iskati konsens za ustrezno rešitev vprašanja tabel, na drugi pa vnašati v pogajanja spet nove zahteve, to ne vodi do cilja,« je kritiziral desničarski politik. Ivan Lukan festival gledališča, plesa, poezije, vizualnih umetnosti in lutk držav Srednje Evrope mmeLFesT 19. izdaja GENIJ EVROPE DEMONI Čedad gorica . videm 17.-25. julija 2010 www.mittelfest.org Otvoritveni dogodek DISCANTUS PELLEGRINAGGIO IMMOTO -NEPREMIČNO ROMANJE Dramsam Ensemble GLAUCO VENIER Jazz Klavir RAGAZZI - OTROCI Odrsko branje - Dostojevsklj In najstništvo SOB 17. JULIJA OB 17.00 CERKEV SV. FRANČIŠKA Za abonente gledaliških sezon dežele FJK je predvidena znižana vstopnina. GLEDALIŠČE PROJEKT DOSTOEVSKIJ PREDPREmTeRA MlfTELFEST'' I KARAMAZOV - KARAMAZOVI režija Marinella Anaclerio PET 16. JULIJA | OB 19.00 | GORICA GLEDALIŠČE VERDI *IN CAMMiNO - NA POTI odrsko branje - Slovanska narodna duhovnost NED 18. JULIJA | OB 11.45 TRG DUOMO DELinO E CAŠflGO - ZLOČIN IN KAZEN Slovensko mladinsko gledališče, Slovenija ČET 22. JULIJA | OB 20.00 CERKEV SV. MARIJE BIČARJEV t. m ......................... ........... • NABOKOV vs DOSTOJEVSKIJ Pisatelji se soočajo PET 23. JULIJA | OB 18.30 CERKEV SV. MARIJE BIČARJEV IDIOTAS režija Eimuntas Nekrošlus Meno Fortas Vilnius Lituania SOB 24. JULIJAI OB 19.00 | VIDEM GLEDALIŠČE NUOVO GIOVANNI DA UDINE * Spremljajoče prireditve TRILOGIA DELLA MEMORIA -TRILOGIJA SPOMINA projekt Muta Imago za MltteiFest režija Claudia Sorace (a+b)3"" PON 19 JULIJA | OB 20.00 | GORICA GLEDALIŠČE VERDI t........_..........•..•..•............ • LEV SRE 21. JULIJA | OB 20.30 | GORICA GLEDALIŠČE VERDI MADELEINE PET 23. JULIJA | OB 20.00 | GORICA GLEDALIŠČE VERDI PRIPOVEDOVALCI . LA STORIA Dl TONLE -TONLEJEVA ZGODBA povzeto po Mariu Rigoniju Sternu avtor In Igralec Plno Petruzzelii SOB 17. JULIJA | OB 20.00 • CERKEV S. MARIA DEI BATTUTI THOM PAIN (basato sul niente - osnovano na niču) avtor Will Eno, igra Eilo Germano TOR 20. JULIJA | OB 20.00 CERKEV SV. FRANČIŠKA GIOCO Dl MANO - IGRA ROK avtor in Igralec Gabriele Dl Luca NED 25. JULIJA | OB 18.00 CERKEV SV. MARIJE BIČARJEV GLASBA PREDPREMIERA MITTELFEST POLIFONIČNI ZBOR IZ RUDE dirigent Fablana Noro ČET 8. JULIJA | OB 21.00 CERKEV SV. FRANČIŠKA PLES GENIUS VOCI Swingle Singers Orchestra In Zbor Fundacije G. Verdi iz Trsta PON 19. JULIJAI OB 22.15 .TRGDUOMO KLASIČNI VPLIVI OD VZHODA DO ZAHODA Korean Philharmonic Orchestra Gyeonggl, Emilia Romagna Festival TOR 20. JULIJA | OB 22.00 SAMOSTAN SV. FRANČIŠKA CADONO MORTE LE FOGLIE -MRTVO PADA LISTJE Hommage Fryderyku Chopinu z Magdaleno Aparta in Antoniom Bailistom SRE 21. JULIJA | OB 18.00 CERKEV SV. FRANČIŠKA BOBBY McFERRIN v sodelovanju s Studiomuslca NED 25. JULIJA | OB 20.00 | VIDEM GLEDALIŠČE NUOVO GIOVANNI DA UDINE PROJEKT BEETHOVEN, ABSOLUTNI GENU BRUNELLO: DEVETA SIMFONIJA ' ABSOLUTNA MOJSTROVINA. BARICCO: DEVETA SIMFONIJA ABSOLUTNA MOJSTROVINA? z Alessandrom Bariccom In Mariom Brunellom NED 18. JULIJAI OB 18.00 CERKEV SV. FRANČIŠKA LEZIONE 21 - PREDAVANJE 21 film, uvod Alessandro Baricco NED 18. JULIJAI OB20.00 CERKEV SV. FRANČIŠKA PROJEKT HARMONIKA, EVROPSKO GLASBILO MARTIN LUBENOV'S JAZZTA PRASTA Folkest, Bulgarija SOB 24. JULIJA | OB 20.00 TRG DUOMO DA LEONARDO Al CONTEMPORANEI -OD LEONARDA DO SODOBNIKOV Sebastiano Zorza, harmonika NED 25. JULIJAI OB 11.45 CERKEV SV. FRANČIŠKA LE PAS DE DEUX GENIAL Gala, Srednjevrapski orkester Daniele Cipriani Entertainment SOB 17. JULIJA | OB 22.00 TRG DUOMO COME Ml MANCA BEETHOVEN -KAKO POGREŠAM BEETHOVNA Balet Esperia, Glauco Venier NED 18. JULIJAI OB22.15 SAMOSTAN SV. FRANČIŠKA IL PROCESSO - PROCES koreografija Staša Zurovac glasba Berislav Šlpuš HNK Ivan pl. Zaje Croazia SRE 21. JULIJA | OB 22.15 TRG DUOMO BERIO IN MOVEMENT skupina Dans.Kias v sodelovanju s Forum Austriaco Milano ČET 22. JULIJA | OB 22.15 SAMOSTAN SV. FRANČIŠKA LOVE MACHINES Kataklo, zasnova In režija Giulia Staccioll PET 23. JULIJA | OB 22.15 TRG DUOMO ARENA Central Europe Dance Theatre, Madžarska SOB 24. JULIJA | OB 22.15 SAMOSTAN SV. FRANČIŠKA CASSANDRA z Rossello Brescia koreografija Luciano Cannito NED 25. JULIJA | OB 22.30 TRG DUOMO LUTKE PULCINELLA E L ORGANETTO -PULČINELA IN MALE ORGLE lutke Luce Ronge NED 18. JULIJA | OB 17.30 ARLECCHINO E LA TORTA DEL DESTINO -HARLEKIN IN TORTA USODE lutke beneške tradicije SOB24. JULIJAI OB 11.00 UN PAESE DENTRO L ALTRO -EN SVET V DRUGEM vzdolž reke In med drevesi sprehodi CTA Gorizia od PON 19. do NED 25. JULIJA SKOZI ČEDAJSKE ULICE INFORMACIJE Stretta San Martino, 4 Clvidale del Friull - Čedad / UD Tel. +39 0432 73 29 13 / +39 0432 73 07 93 PRODAJALNA VSTOPNIC Stretta San Martino, 4 Clvidale del Friuii - Čedad / UD Tel. +39 0432 73 43 61 Spletna PRODAJALNA VSTOPNIC: www.greenticket.lt Tel. 899 50 00 55 ^^^^^ Associazione MittelFest MittelPest Provincia di Udine Provincie di Udin & COMUNE Dl CIVIDALE DEL FRIULI e ert ent» R»ilqn«l» Twtra D Banca di Cividale ^^ Gruppo Bmhcm Popolure ¿i Civiáfle SocietSt FllologJIche Furlane Socletà Filológica Frlulana V sodelovanju z FONDAZIONE C31P 4 Petek, 16. julija 2010 ITALIJA AFERA P3 - Predlagal je premestitev predsednika milanskega prizivnega sodišča Marra Višji sodni svet začel »čistko« v vrstah sodstva Z delom t. i. tajne lože naj bi bil seznanjen tudi Berlusconi - Demokratska stranka za krizno vlado RIM - Prva komisija Višjega sodnega sveta je včeraj uvedla postopek za premestitev predsednika milanskega prizivnega sodišča Alfonsa Marra zaradi »nekompatibilnosti z okoljem«. Njegovo ime se namreč pojavlja v zapisih nekaterih telefonskih pogovorov med osumljenci v aferah okrog kompleksa vetrnih central na Sardiniji in okrog t. i. tajne lože P3. Višji sodni svet se je odločil, da bo ukrepal proti vsem predstavnikom sodstva, ki so vpleteni v afere. V tem smislu je tudi zaprosil rimsko javno tožilstvo, naj mu poroča o položaju šefa inšpektorjev pravosodnega ministrstva Arci-balda Millerja in o položaju nekdanjega generalnega odvetnika na kasacijskem sodišču Antonia Martoneja, ki sta prav tako vpletena v afero P3. Ta zadnja afera je s političnega vidika posebno občutljiva. Zaradi nje je moral v sredo odstopiti vladni podsekretar za gospodarstvo in finance Nicola Cosentino, sicer pa so v njo vpleteni še podsekretar za pravosodje Giacomo Caliendo, eden izmed treh koordinatorjev Ljudstva svobode Denis Verdini, senator Marcello Dell'Utri in drugi. Zaradi nje so ta čas priprti poslovnež Flavio Carboni, davčni izvedenec Pa-quale Lombardi in podjetnik Arcangelo Martino. Po oceni preiskovalcev je skupina skušala na različne bolj ali manj koruptivne vplive vplivati na pomembne politične in sodne odločitve. Iz prisluškovanj izhaja, da so se njeni pripadniki večkrat pogovarjali o premierju Silviu Berlus-coniju, ki so ga praviloma imenovali Cezar, in to na način, da bi bilo mogoče sklepati, kako je bil tudi on seznanjen z njihovim početjem. Ta afera je med drugim dodatno zaostrila odnose znotraj Ljudstva svobode. Finijevi privrženci so med drugim zahtevali Cosentinov odstop in zdaj vztrajajo, da bi se moral umakniti tudi Ver-dini. Berlusconi pa brani tudi svoje najbolj sporne sodelavce, s Cosentinom in Verdinijem vred, in čaka na priložnost, da bi s Finijem dokončno obračunal. »Berlusconi bo nekega dne vstal in ugotovil, da ima še vedno oster meč,« je včeraj dejal vodja Severne lige Umberto Bossi. Opozicija pa je vse bolj prepričana, da je Ber-lusconijeva politična zvezda v zatonu. Vidni predstavnik Demokratske stranke Massimo D'Alema je včeraj izrazil prepričanje, da bi morali ustanoviti vlado s široko večino, tako kot so v teh dneh že predlagali sredinci UDC, kateri pa bi ne smel predsedovati Berlusconi. To stališče sta podprla tudi strankin sekretar Pier Luigi Bersani in vodja notranje opozicije Dario Franceschini. Predsednik milanskega prizivnega sodišča Alfonso Marra ansa JAVNE FINANCE - Z izglasovanjem zaupnice vladi Varčevalni paket iz senata za dva tedna v poslansko zbornico RIM - Vlada je včeraj v senatu dobila svojo 35. zaupnico v tem mandatu. Senatorji so namreč s 170 glasovi za in 136 proti (brez vzdržanih) izglasovali zapnico na zakonski odlok z varčevalnimi ukrepi. Proti so glasovali senatorji Demokratske stranke, Italije vrednot, UDC in Rutellijevega Zavezništva za Italijo. Dekret se zdaj seli v poslansko zbornico, kjer bo moral biti spremenjen v zakon do 30. julija, zato je vlada že napovedala, da bo tudi od poslancev zahtevala zaupnico. Včeraj je bil tako opravljen prvi odločilen korak za korekcijo italijanskih javnih računov. Gospodarski minister Tremonti, ki je na kritike o postavljanju zaupnice odgovoril, da »zaupnica prinaša zaupanje«, je prepričan, da bo 24,9 milijarde evrov vreden proračunski popravek zadostoval za izpolnitev zavez o zmanjšanju proračunskega primanjkljaja, ki jih je Italija sprejela v Bruslju in ki naj bi ji zagotovili varnost pred novimi finančnimi turbolencami. Sveženj varčevalnih ukrepov je bil sicer sprejet z velikimi kritikami takoj, ko ga je 25. maja sprejela vlada, nato pa so se protesti stopnjevali in se še niso polegli. Najbolj nezadovoljne so dežele in ostale lokalne uprave, ki bodo morale pošteno oklestiti svoje proračune in si prizadevati za znatno bolj varčno delovanje. Če so predsedniki dežel grozili z vrnitvijo svojih oblasti državi, ker da ne bodo mogli zagotoviti storitev za svoje državljane, se to ne bo zgodilo, ker sta predsednika Piemonta in Veneta, ligaša Cota in Zaia, razbila »deželno enotnost«, ko sta izključila možnost vrnitve pooblastil. Toda jeza predsednikov se ni polegla in tako se bodo prihodnji teden znova sestali na stalni konferenci in se odločili, kako naprej, glede na to, da prostora za spremembe varčevalnega paketa ni več. Nekateri drugi protesti pa so vendarle zalegli za spremembe v manevru še pred glasovanjem o zapnici. Večjo srečo kot predsedniki dežel so imeli invalidi (ki se jim ne bo zmanjšala stopnja invalidnosti, potrebna za pridobitev invalidske pokojnine), lekarnarji, sodniki in pokrajine in občine, ki jim je bila obljubljena večja avtonomija pri odmerjanju lokalnih davkov z uvedbo fiskalnega federalizma. Med postopkom sprejemanja varčevalnega odloka je prišlo v senatu do številnih »incidentov«. Med najbolj izstopajočimi je nesporazum med ministrom za delo Sacconijem in gospodarskim ministrom Tremontijem glede 40- Maurizio Sacconi ansa letnega upokojitvenega praga po delovni dobi,za katerega je prvi trdil, da je »tiskarska napaka«, drugi pa ga je potem postavil na laž. Prav tako odmeven je bil spor okrog mlečnih kvot, kjer je v merjenju moči med ministrom za kmetijstvo Galanom in Severno ligo na veliko zadovoljstvo nediscipliniranih živinorejcev zmagala Bossijeva stranka, kljub grožnji Bruslja s postopkom proti Italiji. Vlada je umaknila tudi ukrep o rezanju trinajstih plač policistom, sodnikom in nekaterim drugim javnim uslužbencem. V proračunski komisiji senatne zbornice pa ansa se je zajetnemu odloku pridružilo še nekaj novih norm. Med njimi so zamrznitev plač javnih uslužbencev, novosti v pokojninskem sistemu in pri krčenju dotacij za dežele, pokrajine in občine. Obveljala je tudi norma, ki predvideva znižanje plač za menedžerje, ministre in omejitev stroškov politike. Vključene so bile tudi norme za večjo podjetniško svobodo, strožja določila za preprečevanje utajevanja davkov in za področje zavarovalništva, podražitev cestnin in katastrska sanacija več kot dva milijona neregistriranih stavb. JAVNE FINANCE - Guverner Banke Italije Za Draghija varčevalni manever nujen in neizbežen ECB: Gospodarska rast v območju evra še naprej šibka RIM - Vodstvo Evropske centralne banke (ECB) napoveduje, da bo gospodarska rast v Evropi oziroma v območju evra še naprej skromna in nestalna, ker jo hromi proces prilaganj javnih proračunov, ki je v teku na različnih področjih, in slabe perspektive na trgu dela. Centralni bančniki so prepričani, da 0,5-odstotni letni strukturni popravek primanjkljaja na BDP, kot ga kot minimalno rave določa pakt stabilnosti in rasti, ne bo zadostoval, zato kot ključno nalogo vlad navajajo vzpostavitev javnofinančnih ravnovesij v obdobju po krizi. Guverner Banke Italije Mario Draghi ob tem opozarja na nujnost pospešenega odpravljanja javnofi-nančnih neravnovesij, ki jih je povzročila kriza. Na včerajšnji skupščini združenja italijanskih bank ABI je Draghi varčevalni manever italijanske vlade ocenil za neizbežnega, kljub temu, da bo kratkoročno zaviral gospodarsko rast. Če bo korekcija javnih računov definitivno dosegla svoj cilj, torej zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, pa bo po guvernerjevih besedah mogoče preveriti šele v naslednjih mesecih. Četudi na italijansko gospodarstvo ugodno vplivajo oživljeni mednarodni trgovinski tokovi z rastjo izvoza (letos za 9% in prihodnje leto za 5%), pa ostajajo po Draghijevih besedah šibke tako osebna poraba kot investicije, ker dinamika plač stagnira, zaposlitvene perspektive pa so zelo nezanesljive. Za zagon gospodarske rasti po krizi Draghi ne vidi druge rešitve kot pospeševanje gospodarske rasti, česar pa ne bo mogoče doseči brez reform. Nekatere so bile sicer zastavljene, kot je reforma javne uprave in zvišanje upokojitvenega praga, pomemben pospešek pa lahko ponudi tudi boj proti utaji davkov, ki lahko privede do znižanja davčnih stopenj za poštene davčne zavezance. Istat: na pragu revščine dva milijona italijanskih družin RIM - Lani je bilo v Italiji v razmerah relativne revščine 2,66 milijona družin, kar je 10,8-odstotni delež vseh družin v državi, je včeraj objavil zavod Istat. Če pa štejemo posameznike, je bilo revnih 7,81 milijona ljudi ali 13,1 odstotka vse populacije. Podatek je zelo podoben kot za leto 2008, kar pomeni, da je učinke gospodarske krize omilila uporaba socialnih blažilcev, v prvi vrsti dopolnilne blagajne in doklad za družine. Največ revščine je med revnimi družinami na jugu države, kjer raste tudi absolutna revščina, torej število najbolj revnih med revnimi. Teh je bilo po Istatovih podatkih lani več kot tri milijone ali 5,2 odstotka celotne populacije, kar je približno toliko, kot v letu prej. Mejo relativne revščine za dvočlansko družino Istat meri po povprečni mesečni porabi na osebo, ki je lani znašala 983,01 evra (1,7 odstotka manj od vrednosti praga v letu 2008), mejo absolutne revščine pa po minimalni mesečni porabi, ki v italijanskih razmerah omogoča preživetje. Za prizivne sodnike je bil Calvi umorjen RIM - Prizivni sodniki so prepričani, da Roberto Calvi ni naredil samomora, ampak da je bil umorjen. Tako je zapisano v včeraj objavljeni utemeljitvi razsodbe rimskega porotnega prizivnega sodišča, s katero je 7. maja letos potrdilo oprostitev Flavia Carbonija, Pippa Caloja in Er-nesta Diotallevija, ki so bili obtoženi umora bankirja, najdenega 18. junija 1982 obešenega pod londonskim mostom Črnih menihov. Sodniki so v utemeljitvi tudi zapisali, da je bilo za umor Roberta Calvija veliko razlogov in interesov, njegovo smrt so lahko hoteli številni subjekti in organizacije, od mafije in lože P2 do banke Ior in italijanskih politikov. Moretti snema film Habemus Papam RIM - Režiser Nanni Moretti snema film Habemus Papam, v katerem nastopa tudi kot igralec, tokrat v vlogi psihiatra, ki mora skrbeti za novoizvoljenega papež (Michel Piccoli). Film, ki je pridobil blagoslov Vatikana, bo najbrž prikazan v Cannesu. EVRO 1,2828 $ +1,00 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. julija 2010 evro (povprečni tečaj) valute 15.7. 14.7. ameriški dolar 1,2828 1,2703 japonski jen 113,11 112,49 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 8,6955 39,1644 59,7960 8,6056 38,8490 59,3620 II lUlJjKa 1 Ul~>lja danska krona hntsncrU'! ti int" 7,4503 0,83565 7,4502 0,83430 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 9,4162 7,9265 9,4118 7,9260 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,464 1 3420 25,470 1 3428 jVIUCHjM llallh. estonska krona tAnnt 15,6466 278,93 15,6466 278,02 1 1 la| eu D¡y *ss 'aiu6a|^>|ai9Dez-£s 'XBQ sn¡ssB3 JBS>|Oq j)|SU3lUB 'OS ',b>||ja3}s bu^ajjad^ B>|SUBÍ!|Ei! '(apnBQ) f|3ies¡d |)|S.IE3jAS-0)|S03UB.IJ -gp 'BUJPAOl BÍUBp>|3U BSBU 'gfr 'auj! o>|suaz 'eu¡ac»| b>|qj>| ui epji 'ba¡s -6£ 'BÍIUOJIJUIS BAOUAOl|l33g EÍJ9J1 '8£ '6oq !>jsueuj!|sniu '9£ 'zai|A !>|sujefp3jd 'S£ '(yaqoy) 33|bj6¡ !>)SUJ|!J j>|SU3UJB'^£ 'SLLIJX OUj|Op pBU 'Ljed|v Lj|>|sí!|nf a bjo6 ~Z£ '}SOU3B|AUd '>|ILU 'B10d3| BUpajZj *0£ '33A3d !>|SUBf!|Bl! '8Z 'uuojodoj 'ujodruq s afuBjs -9 z 'SABZjp 3>|SdOJA3 33|ba!q3jd "bZ '33|BA0JBp ZZ 'n[u3JO>| a aous euauunj moz 'BqODSBlU '¿l '••• ojjod 'njassojg ud íbj>| 'zí 'jBl|dO>| í|3)IAOU3jd U| 39A0|S0>|IZ9I |>|SU3A0|S ' L L 'jpais aje6uel| *ol 'UÍ33UO>| ¡uyBu !>|SueÍ!|Ei! 'eqpo>|sod Busa|3} eijdpo '8 'o|!zoa oujojouj o>|Dauj>| 'l 'ifjUBdj a (LU WV£) ABÍauajy l|ja ¡fs|AfBu '9 'bubjoap 'bz3a 'BdO| •£ ">|3a 'afqopqo ouaosbj osf|Bp 'fr 'B>j0}0|0d D3UO>| >|3ZO '£ 'BUjZB|g 9>|JOJBU9S 3SBU 3LUI "Z 'DB>|S!1S *>|3A0|3 dro|S • l ¡ONpidAVN '3u!fbj)|Od 3)|Sj6 33|BAjq3jd "¿S 'Bjsaj eBaujíefz! e>|upe|ed -95 'bdilubs 'njodez a B3iqos '^s 'AO>|ABlS 'AOZJ3A l|B p3S9q afuBÍ|ABUod 'Aadud -35 'Bupnjg B>|!usad b63sbu p!u}s3bz'ls 'JS||6 BpaiZBJ Zj B>|ABparBZ EULjÍBLU 'B3|USB| 'n>|ia3EZ BU B3IU30JZ! 'D9Aad |)|subf!|b}j "¿p '3|opBi)ns 3^-IBUIAOU 3SBU 3LU¡ 'Sfr 'UBU3!ia>|aj >|bj>| ¡ujjAZj 'UJ3>|SÍB1 BU B>|aj '(jbpousbj») juejuazejdaj ui sbj3wo6ou !>|SBAJLj ¡ÍUBp>|3U 'a3juafuo>| '3ljD3| 3)|SLUU 0|!J>|'Lfr UOldEQ 1S|JB1!>| |>|SU3LUB 'Ot ')0u3 qiuaíjepn bab[u3lu 'aíueq]6 oujipouad ~¿£ '!1S|| ¡ujjiBufoj} S BUj|)SBJ BUWJ>| 'UUOdnJl S 3>|3J íods •££ 'i!JBL)s D3|Bj6j p|SAO}d!6a-L£ 'B|OqO)||B "• OUBpSAOddjd af uJ!Uia|opB|LU -6Z 'q!UBUi!|snuj ud auaz bz jojsojd j>|SÍUBAOUB)S jU330| "¿Z '!|B6B|^ B)||Bj6j B)|S03UBJ.) '<)Z 'B3¡U0>| "SZ 'BlU3}5jS B63U3UOS }3UB|d ¡lupas ez 'aposod |ap ¡fupods "zz pedeu '|eabu *>|0)|sbu 'b>|bib • iz 'npa| bu nÍ3>|OL| ud b3dso|d '6 L 'BJ|BQ BÍÍ3SIZ3J E69>|SIU|LJ B63>|SODubjj pmjajBz '8 L 'iqeAj '3ufB|/\| aboaiqo BU 0|!|3S3jd £1.3 B}3| 3Í3S ]>| #3LU3|d 0>|SUBLUJ36 '9 L 'AOUO!LUE>| q!>|SUBfj|B}j B)|LUBUZ'S|. 'VOZ A >|!uafuo>| ÍBDj|od > l 'J31 'B6oiU3jd }B|j}S3p 'BUDO>|31 BAB[jOULU3} 'B)S06 '£ l 'jods '3ÍSB|60S3U -¿ 'aíuBAOuejs ¡ips ui BAu>|od j>| '|ap*L :ONAVUOQOA ¿S 9S SS K m £S zs IS ■ os 6t ■ 8f Lt ■ 9P m »t £t> m ZV i* ■ Ot 8£ Lt m 9£ S£ f£ ■ ■ ££ ■ Z £ I£ ■ ■ oe 6Z ■ 8Z LZ 91 ■ SZ ■ tz tz ZZ ■ IZ m OZ 61 81 m Ll 91 m SI H m £1 11 II 01 6 8 L 9 S t £ Z I (0>¡DI) v>iNvzm>i REŠITVE Slikovna križanka, vodoravno: Pamir, anali, rarog. A-Ha, Boter, O. R., nt, Alenka, frater, Nikola, rap, anatom, Soto, poper, I.T., Na, Oz, pentagon, Lee, nat, Est, imenik, Mota, slaninar, otip, target, ovni, Jožefa, OAS, ESA, A. R.; na sliki: Alenka Florenin. Križanka, vodoravno: 1. streha, 7. trenje, 13. katran, 14. ranger, 15. OM, 16. Alemani, 18. R.C., 19. pak, 21. ataka, 22. dno, 23. Uran, 25. ost, 26. Noel, 27. harem, 29. točenje, 31. Omar, 33. rama, 34. detelja, 37. ritem, 40. Eric, 41. ala, 43. Rora, 44. Nan, 45. Ivana, 47. Ron, 48. iz, 49. trihina, 51.1. G, 52. refren, 54. celica, 56. omleta, 57. Atičan. vyiiNzaa oa v»N3?n omvm (|3B^By snssf) JB)|¡|s p|s|3nz3U3A = OIOS * f|3JBS|d ¡>{s|3ejz; = 20 • efpezme6jo B^sjBDjussp b^sodubj^ = svo * (Azjapmb|s|ubis) >|uues uj jsuojb '>||us3d !>|sf|od = 331 • sqznjp bu|Buopeumnuu b^suslub = m - »35uva01s njiaod iud rvan isoiiAOHna 'dllA0a'31VS N3W0d lAVUd v}vh VSSAVJSnd VNidnms vinaj« zroiv 1S39H0D0N INa«Z0d3N riHlVNVZ NVNZ-W39I V9V1A 0N33 VN HllimUd 33N01S3 va^nua ovn ■innww» Hmns I3IS13IIZ3N3A Vn)N39V XINA3NG VNAOMSIl'lS fOAi 38SV1D1SUAZ KINA3N0 VNH3Q0W lUSUOWlUd 3JSI13AS 'WV9H OI9U3S$V13W -090N 'ZVHfl VS3131SVHMO vziimazi «VJAST NVAI 3rN3?naoz 0«Sn0S3A OÜSdOUAJ ÍHI0KSNÍ? 0X0311 INIJS31DNYA tQUVl oiiais3i JSrsti» 3103 SNI» }3A3d°NV XINIOS ~0U313d NV1VS1VA3n ■3)VN3flfDI 'VIDVZINV9U0 msnv}iNS3a A0XINSV190S z3u9 010m v);ouh V1SHA / I5HVS IQA0 HSUd s 3FNVAVNZVZ XINA3NQ lüSUOWIHd 1838 N0XI1S -VH0N0 (MV1SINV1S) XIUI1VS NIXINS3d msnod (S0WV) raivsid ixs13vuzi IZIWVN onoss 331VA3S -3131ZVH V1S31 nsiiwnzi msaus (oiNvaj) 331VU9I 'II V1VX0A Z3USV10N hua 'v3in0d iso/uriA ■0N0d3N ~ UV3ÍOJ "IVi M ^ li VI O.38RÍII A IVZSTd VAi3íj stv^^vvTraow VN "JtiU^fJd JIN Ü0131 VlIJdONS N31V1W0 IVUS INA0Q3H UiaVJNI vn0vn3n SVSIlOAlId in13w090n MSNVrilVil VW0UH 010J " " :oief|ABJd!Jd ubjjs OLOZ ei!|ni'9L'>|9j9d VXNVZIU>I VNAOXI1S VN3ASV19 'II / RADIO IN TV SPORED Petek, 16. julija 2010 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih 2010 -Otroški pevski zbor V. Šček in Otroški pevski zbor P. Tomažič 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok. odd.: Quark Atlantide - Im- magini dal Pianeta 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Aktualno: Verdetto finale 11.30 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.45 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 3 15.05 Nan.: Una famiglia in giallo 16.50 Dnevnik - Parlament 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.30 Variete: Da da da 21.20 Glasb.: Festival di Castrocaro 2010 23.35 Dnevnik 23.30 Aktualno: Premio Ischia 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.45 10.45, 13.30 Aktualno: Tg2 E...sta- te con Costume 6.45 13.50 Aktualno: Tg2 eat parade 7.00 Variete: Cartoon Flakes - L'albero azzurro 9.55 Nan.: Tutti odiano Chris 10.15 Nan.: Tracy e Polpetta 10.30 13.00, 20.30, 23.25 Dnevnik 11.00 Aktualno: Tg2 Si, viaggiare 11.15 19.30 Nan.: Love boat 12.05 Nan.: Il nostro amico Charly 14.00 Nan.: Ghost Whisperer - Pre- 15.15 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: La signora del West 16.50 Nan.: Las Vegas 17.35 Variete: Art Attack 18.00 Risanke: Tom & Jerry 18.20 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.00 Dok.: A come avventura 21.05 Nan.: NCIS 23.40 Aktualno: Stile 0.10 Nan.: E-Ring 1.00 Aktualno: Dnevnik - Parlament Rai Tre 6.00 8.00 9.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Aktualno: Rai educational - La storia siamo noi Film: Arriva Dorellik (kom., It., '67, r. Steno, i. J. Dorelli) 10.40 Aktualno: Cominciamo bene estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.00 14.45 Aktualno: Cominciamo bene estate - Condominio Terra Nad.: Julia - La strada per la felicita 19.30, 23.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.55 Dnevnik L.I.S. 15.00 Variete: La tv dei ragazzi di Raitre, vmes M.I. High - Scuola di spie 15.30 Šport: Rai Sport - Tour de France, sledi Giro d'Italia femminile 18.00 Dok. odd.: Geo Magazine 2010 19.00 21.05 Dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconde chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Dok. odd.: Gli archivi della storia 23.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 23.45 Dok.: Sfide 0.50 Aktualno: Rai Educational - Viva la Rete 4 Nan.: Kojak Nan.: T.J. Hooker Nan.: Balko Nan.: Agente speciale Sue Thomas 16.50 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 12.00 Nan.: Carabinieri 13.05 Nan.: Distretto di polizia 5 14.05 Aktualno: Forum - Il meglio di 15.35 Nan.: Sentieri 16.10 Film: Dalle Ardenne all'inferno (vojna, It., '67, r. A.D.Martino, i. D. Bianchi) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan: Renegade 21.10 Film: Caccia mortale (akc., ZDA, '93, r. V. Armstrong, i. D. Lundgren) 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.50 Film: Carne tremula (dram., Šp., '97, r. P. Almodovar, i. L. Rabal) 0.45 Dnevnik - kratke vesti in morske vesti 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nan.: Il supermercato 9.10 Film: La vela strappata (dram., ZDA, '06, r. J. Greco, i. J. Pantolia-no) 10.05 17.05, 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore 15.40 Film: Divorzio d'amore (kom., ZDA, '07, r. H. Frost, i. T. Polo) 17.45 Nan.: Insieme appassionatamente 18.00 Dnevnik - kratke vesti 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.10 Variete: Velone 21.10 Film: Perche te lo dice mamma (kom., ZDA, '07, r. M. Lehmann, i. D. Keaton) 23.30 Variete: Brignano con la O (i. C. Zalone) O Italia 1 6.25 Nan.: I Robinson 7.00 Nan.: Beverly Hills 90210 7.55 14.05, 17.25 Risanke 9.45 Dok.: Raven 10.20 Nan.: Summer Dreams 11.25 Nan.: Summer Crush 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Camera café 14.35 Risanka: Futurama 15.00 Nan.: H2O 15.30 Nan.: Champs 12 16.30 Nan.: Blue Water High 17.00 Nan.: Chante! 17.30 Dok.: Capogiro Junior 19.00 Šport: studio sport 19.30 Nan.: Tutto in famiglia 20.05 Risanka: Simpsonovi 20.30 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Nan.: CSI - Scena del crimine 22.05 Nan.: Real CSI - A sangue freddo ^ Tele 4 13.10 14.00 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 10.05 Nan.: Ai confini dellArizona 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.55 Aktualno: Musa Tv 13.10 Aktualno: Se tu vens 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Carnia, terra d'emozio-ni 14.55 Aktualno: Mukko Pallino 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: A casa del musicista 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Seguiamo quei due 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Incontri al Caffe de la Versilliana 22.40 Aktualno: Qui Cortina 22.50 Serestate in citta 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Aktualno: 3+1 LA 6.00 7.00 10.35 11.00 11.10 12.30 13.05 14.05 16.05 17.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.45 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, Omnibus Life, Omnibus (ah)iPiroso Punto Tg Due minuti un libro Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Il sole scotta a Cipro (dram., V.B., '64, i. D. Bogarde) Dok.: La7 Doc Nan.: Star Trek Nan.: Relic Hunter Nan.: N.Y.P.D. 1.30 Dnevnik Aktualno: In Onda Aktualno: Vivo per miracolo La storia proibita del '68 {p Slovenija 1 6.40 Kultura 6.45 Odmevi 7.40 Na zdravje! 9.00 Risanka: Nuki in prijatelji (pon.) 9.05 Risanka: Mojster Miha (pon.) 9.15 Risana nan.: Marči Hlaček 9.35 Nad.: Modro poletje (pon.) 10.15 Igr. nan.: Bisergora (pon.) 10.35 Martina in ptičje strašilo (pon.) 10.45 Kratki dok. film: Najboljša prijateljica psov 11.00 Enajsta šola - oddaja za radovedneže (pon.) 11.20 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.15 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Izbrano poglavje: Zdravje v Evropi (pon.) 14.25 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 Ris. nan.: Doktor pes 16.05 Iz popotne torbe 16.20 Nad.: Šola Einstain 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 19.55 Gledamo naprej 17.50 0.30 Duhovni utrip 18.05 ZGNZ - Bif Father, 9. oddaja (pon.) 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 20.00 Nan.: Danes dol, jutri gor 20.30 V dobri družbi 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Polnočni klub 0.30 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 16.07.1992 (pon.) (t* Slovenija 2 9.00, 2.35 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 16.07.1992 Evropski magazin (Ne)pomembne stvari: Hrana Otroška serija: Mulčki Na utrip srca Umetnost igre Minute za... Mostovi - Hidak (pon.) Dok. feljton: Indijska dežela Guje-rat (pon.) Dok. odd.: Niugini Zlata šestdeseta Dok. odd.: Krik in Madona Film: Mestni fantje Film: Tihi družabnik (pon.) 6.30 7.00 8.05 12.55 12.40 13.40 14.30 15.00 16.25 16.50 17.20 18.00 18.20 19.00 20.00 20.50 22.45 Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.40 Južna Afrika 2010 16.00 Artevisione 16.30 Vesolje je... 17.00 Eno življenje ena zgodba 18.00 Zlatko Zakladko 18.15 Ali me poznaš 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Zoom 20.00 Potopisi 20.30 Film: Lažnjivec Billy 22.15 Globus 22.45 Iz arhiva po vaših željah 23.55 Nautilus 0.25 Čezmejna TV, TDD-TV dnevnik v slovenskem jeziku 1 Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura, Polja Evrope in Videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 18.00 Primorski tednik 19.00 22.00 Mozaik 20.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in Videostrani 20.30 Objektiv (pon.) 21.00 Razgledovanja 21.30 Sodobna umetnost 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in kultura RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.20 Koledar; 7.30, 8.10, 10.10 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Music box; 11.00 Poletni Studio D - Marija Merlak: Prehrana in zdravje; Mi in morje - Franko Košuta; Napovednik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Odiseja; 18.00 Kulturni dogodki; 19.25 Napovednik, sledi Slov. lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.10 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik in osmrtnice; 13.3015.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.15 Naše male živali; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dober dan RC; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 7.13, 12.28, 15.28 19.28Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio istriano; 8.35, 17.35 Euroregio-ne news; 8.40 Nogometna kabala; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Proza; 9.33 Pregled dogodkov; 10.10 Vremenska napoved Osmer; 10.33 New entry; 11.00, 21.00 Odprti prostor; 11.33 Speciale mondiali di calcio; 12.00 Predstavitev dnevnika; 12.15, 19.15 Sigla single; 13.00 Parole e musica; 13.33 Glasbena lestvica; 14.00 Uomini e dei; 14.35, 20.30 Reggae in pillole; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 Etnobazar; 20.00-0.00 RC zvečer; 20.00 I classici italiani; 22.00 RC Lounge Caffé; 23.30 In orbita; 0.00-6.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.12, 17.40 Na Val na gol; 9.35 Popevka tedna; 10.00, 10.45 Val v izvidnici; 11.35, 17.35 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 18.30 Poletni knjižni namig; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 16. julija 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a a zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1020 Območje visokega zračnega pritiska nad osrednjim Sredozemljem bo pri nas povzročil stanovitno vreme. V nižjih plasteh bo zrak toplejši a manj vlažen. V nedeljo dopoldne bo od srednje Evrope prešla hladna fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.51 Dolžina dneva 15.20 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 11.25 in zatone ob 23.06 Nad zahodno Evropo je ciklonsko območje, nad Alpami, Sredozemljem in vzhodno Evropo pa območje enakomernega zračnega pritiska. Z vzhodnimi vetrovi v spodnjih plasteh ozračja priteka k nam precej topel i vlažen zrak. BIOPROGNOZA Popoldne bo počutje poslabšala velika toplotna obremenitev. V času največje vročine se izogibajte večjim naporom na soncu, napor-nejša dela opravite zjutraj ali zvečer, uživajte dovolj tekočine in lahko hrano, prostore prezračite ponoči ali zgodaj zjutraj. PLIMOVANJE Danes: ob 1.43 najvišje 15 cm, ob 8.11 najnižje -38 cm, ob 15.26 najvišje 38 cm, ob 22.12 najnižje -14 cm. Jutri: ob 2.06 najvišje 4 cm, ob 9.05 najnižje -27 cm, ob 16.29 najvišje 37 cm, ob 23.52 najnižje -21 cm. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 29,4 stopinje C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........3 2 2000 m .......... 18 1000 m .......... 27 2500 m .......... 16 1500 m .......... 22 2864 m ..........13 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v gorah 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jaz in ti... in Primorski rahel sneg z sneg gtg! sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O gradec 21/34 tolmeč o 17/32 trbiž o 16/31 o 16/31 kranjska g. celovec O 19/34 O tržič 21/34 _ O kranj o 19/33 s. gradec celje 19/35 O maribor 0 21/34 ptuj O m. sobota O 20/34 c( ., > videm o 22/38 o pordenon 23/37 čedad o 23/37 o ljubljana goricfln. gorica 22/35 n. mesto 21/35 goriça o „ postojna o 27/35 -u- S-ifV O" jož r\ ^ črnomelj 23/35 zagreb 22/35 O ÎNAPOVED ZA DANESS Po celotnem deželnem območju bo prevladovalo jasno vreme, le v hribovitem svetu bo oblačnost popoldne večja. Zelo vroče bo, vendar bo ozračje dokaj suho. Dopoldne in zvečer bo na obali pihal burin, ponoči bodo temperature še vedno izredno visoke. Čez dan bo lahko z morja pihal rahel Sončno, vroče in soparno bo. Možnost popoldanskih neviht bo majhna.Najnižje jutranje temperature bodo od 16 do 23, najvišje dnevne od 30 do 36 stopinj C. krajevni veter, bo zato manj toplo a bolj vlažno. O gradec 22/34 celovec O 20/34 tolmeč o 16/31 trbiž o 15/30 o 17/31 kranjska g. O 20/33 s. gradec (i. •■? videm o # 22/37 o pordenon 23/36 čedad o ij^ čedad o 23/36 gorica o 1CIÎ7 o n. gorica rtnf. O tržič 22/34 _ O kranj crï b o ^ ljubljana 23/35 postojna O 18/32 kočevje O celje 20/35 O /M! maribor o 22/34 ptuj O m. sobota O 21/34 n. mesto 22/35 O zagreb 23/35 O 'Dopoldne bo po vsej deželi jasno in vroče. Na obali bo pihal burin, zrak bo nekoliko bolj suh. Čez dan se bo na gorah pooblačilo, popoldne bodo lahko nastajale vročinske nevihte, ki bodo zvečer in ponoči bolj močne in pogostejše. Čez dan bo na obali z morja pihal rahel krajevni veter, zaradi katerega bo spet ^yroče in soparno. N NAPOVED ZA JUTRI Jutri bo večji del dneva še sončno in vroče, zvečer in v noči na nedeljo pa bodo nevihte zajele večji del Slovenije. Možna bodo tudi krajevna neurja. V nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Še bodo nastale posamezne plohe in nevihte. Vročina bo popustila. Z DNEVNIKOM NA DOPUST Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje. Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov Več na naši spletni strani: www.primorski.eu / Primorski GRČIJA - Sedma stavka proti vladnim varčevalnim ukrepom Na višku turistične sezone stavkali kontrolorji letenja ATENE - V Grčiji so včeraj stavkali kontrolorji letenja, ki so za najmanj štiri ure odpovedali lete v in iz Grčije. Kontrolorjem letenja so se pridružili tudi zaposleni v javnem sektorju in bolnišnicah, ki nasprotujejo varčevalnim ukrepom grške vlade in reformi pokojninskega sistema. Vsa grška letališča so bila zaprta do 15. ure. Na mednarodnem letališču v Atenah so odpovedali 65 mednarodnih in domačih letov, 131 pa so jih preložili. Vrata so zaprli tudi vsi vladni uradi, davčne službe ter lokalni in pravosodni uradi, medtem ko so bolnišnice in ambulantne službe delovale z omejenim številom zaposlenih. Včerajšnja stavka je že sedma po vrsti, odkar so grške oblasti v zameno za finančno pomoč držav v območju evra in Mednarodnega denarnega sklada sprejele ostre varčevalne ukrepe. Lastniki grških hotelov so že opozorili, da nenehne stavke škodijo domačim ponudnikom turističnih storitev. Grški parlament je sicer ravno včeraj glasoval o pokojninski reformi za zaposlene v javnem sektorju, zaradi česar se je v Atenah in Solunu zbralo več tisoč protestnikov. V središču Aten je proti pokojninski reformi že v sredo mirno protestiralo več sto grških policistov in gasilcev. (STA) Turisti pod Akropolo v Atenah ansa HOMOSEKSUALCI - Prva v Latinski Ameriki Argentina odobrila istospolne poroke BUENOS AIRES - Argentina je včeraj kot prva država v Latinski Ameriki legalizirala poroke istospolnih partnerjev. Senat je namreč po 15 urah razprave potrdil predlog zakona, ki ga je pripravila levo-sredinska vlada predsednice Cristine Kirchner. Sprejetje zgodovinskega zakona je z navdušenjem pozdravila množica, ki je dogajanje spremljala pred kongresom. Gre za zgodovinski dan, je bil prepričan vodja vladajoče peronistične Stranke pravičnosti v senatu Miguel Pichetto, medtem ko je opozicijski radikalni senator Gerardo Morales izpostavil spremembo argentinske družbe. Medtem ko so številni pozdravili sprejetje tega prelomnega dokumenta, pa se je pred kongresom v državi, kjer se več kot 90 odstotkov ljudi razglaša za katolike, zbralo tudi nekaj pro-testnikov in skupaj z duhovniki molilo. Kot je dejal nekdanji argentinski predsednik Adolfo Rodriguez Saa, je država storila korak naprej. Vendar pa bo na ulici potrebnega še nekaj časa, da se bodo rane sovraštva in zamer zacelile. Predsednica države Cristina Kirch- CRISTINA Kirchner ansa Svetovno prvenstvo v pošiljanju kratkih sporočil LJUBLJANA - Družba LG Mobile organizira že tretje tekmovanje v hitrem pisanju kratkih sporočil SMS, ki se je začelo s predtekmovanji v več kot 20 državah, končalo pa se bo s finalom v New Yorku. Predtekmovanje za najhitrejšega pisca sporočil SMS bodo potekala v več kot 20 državah po svetu, finalno tekmovanje pa bo januarja 2011 v New Yorku. Nanj se bodo uvrstile najboljše ekipe tekmovalcev iz posameznih držav. Glavna nagrada na tekmovanju je 100.000 ameriških dolarjev, najhitrejši pisec kratkih sporočil pa se bo potegoval tudi za postavitev novega svetovnega rekorda in vpis v Guinessovo knjigo rekordov. Lani je rekord postavil Pedro Matias iz Portugalske. Svetovno prvenstvo bo uporabnikom postreglo tudi s posebno sporočilno video igro, s katero se bodo lažje pripravili na finalno tekmovanje. V družbi LG so pripravili tudi poseben program, ki bo uporabnike izobraževal o pravilnem obnašanju pri pisanju in sprejemanju besedilnih sporočil. (STA) ner je bila že v ponedeljek kritična do argumentov Cerkve, ki je neuspešno pozivala k referendumu o tem vprašanju. Po njenih besedah ti argumenti spominjajo na "inkvizicijo". Argentina je tako postala prva država v Latinski Ameriki, ki je po vsej državi prižgala zeleno luč istospolnim porokam. Pri tem je sledila drugim državam po svetu, med drugim Nizozemski, Belgiji, Španiji, Švedski in Islandiji, ki so se odločile za enak korak. Latinska Amerika je bila decembra lani že priča prvi uradni poroki istospol-nih partnerjev. Argentinca, Jose Maria Di Bello in njegov partner Alex Freyre, pa sta to pravico dosegla s pomočjo sodišča. Sodišče v južni argentinski provinci Ognjena zemlja jima je registracijo omenjene partnerske zveze dovolilo. Sodelovanje je le dan pred obredom odklonil matičar, nazadnje pa je v zgodbo posegla gu-vernerka Ognjene zemlje Fabiana Rios. Ta se je postavila na stran novoporočencev in izdala poseben odlok, s katerim je dovolila poroko. Argentinska ustava je namreč na tem področju precej ohlapna. Poleg Argentine pa je v Latinski Ameriki izjema tudi mehiška prestolnica Ciudad de Mexico, kjer so lani potrdili zakon, ki omogoča civilne poroke ge-jev in lezbijk. (STA)