Čudne sanje Včasih imamo ljudje res čudne sanje. V vsch nemogočih in nelogičnih zvezah ustvarjajo dnevni vtisi najprečudnejše slike, da se po prebujenju zahvalimo Bogu, da so bile samo sanje. Tako je bilo p«red kratkim z menoj. »Sonce je sijalo in vendar:'je bilo naokrog ttmačno, nekako žalostno. Od jiekod se' je pčjavila krsta z ogromno množiop upadlih in zaskrbljenih temnih senc. Močfre roke so jo nesle, a zgledalo je, da so ip nesli tudi vsi trudni obrazi, katerih je bibo Vedno več./Nepozabna slika: nad morjerrV^sfrtin src in siisnjenih pesti je krsta sama pl**ala po težkem vzduhu. Grob. Kopači so.^.edeli in igrali neko igro s tako vnemo, da ndio videli žalostnega sprefvoda. '¦ 1 Obstali smp. ; »Za vašo dušo šc nimamo groba, nlrK^go prekmalu je urrvrja. Pojdite naprej!« šo 6agovarjaU kopači. Sence _o zajokalo: »Res je prekmalu umrla. a, tako jjuba nam je, da ji hočemo dati mir v črrjj zeml)i.« Zapeli so kram|)i in lopate; jaina se je širila v neskončne fazsežnosti. »Zakai|'?<< so siknile sence. »Vašaybolest je tako velika, da moiramo skopati velik grob. In globok mora tudi biti, da se ne povrnfe nikdar več,« je odmevalo iz globočine jam0. Močne roke so popustile, krsta je zdTknila v prepad. Tedaj še je zgodilo. nekaj čudnega, le v sanjah mogočega. Iz globočine smo zaslišali stibkanje žebljev in škripanje mrtvaškega poKrdva. Strmeli smo v grob, iz katcrega se /e dvigal duh umrlega življenja. Rasel je tako, da je napolnil ves prostor okoli sebe in tudi notranjost vseh pogrebcev. Visoko je dviignil svojo roko rekoč z glasom groma: »Morilce bo poplačal sam Bog, ki dobro plačuje in hudo kaznuje!« Sklonili smo glave, upognili hrbte v bojazni prav do zemlje in skrili čela.v svoje dlani iz strahu, da si ne bi čitalj raz njih misli o morilcu. Takcv^so stale sence polae duha umrle duše, pollie bolečine in besa, <fokler se ni z velikanSkim truščem pogreziriila prikazen nazaj v gl/ftboki grob. Gomila je+asla in rasla, od nekr/d so privlekli ogromen kamen z napisom/ »Tu počiva naša bolečina!« in ga zavalili ria njo. Kako stjtfsen je bil ta grob z ogromno gomilo in težkim kamnom. Sence sq^ se zgubile in zbudjl sem se. Ne verujem v vraže in tudi babjeveren nisern, ipa^sem ,se vendar odpravil k razlagalki sanj v beraško predmestje riašega kraja. Na- šel sem jo čepečo p>red stekleno bučo. Pove- , dal sem ji svoje čudne sa^ije, ona je pa bulila ^V-uoo, da me je bilo v resnici strah. »Glejte,« je spregoVoril skoraj okameneli obraz, »vse vidim. Množica senc ... tovarištvo; krsta nad njo'... skupen cilj; bolečina ... trpljenje ...« Strašen molk/ »Grob vidipi. To pomeni, da imate sovražnike ... čakajte ... velikanska gomila ... to je združena moč in pogin sovražnika.« Končal^ je, obraz ji jc zopet okamenel. Bil sem tako zamišljen, da nisem opazil njene stegnjene suhe roke, ki je zahtevala plačilo. MoJk. P/tačal sem in odšel v šolo z mislijo na sveto žrtev. Vilr.