*»n5tniii8 nlafcana v eotovU
Leto XI., št. 277
Ljubljana, petek 28. novembra 1930
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. - Telefon št 3122. 3123, 3124. 5125 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul - Tel 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Teleton št 245o Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2. _ Telefon št 190. Račun- Dri pošt ček zavodih: Ljub* Ijana št 11-S42. Praha čisto 7« ISO VV-en «t 105 241
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123 3124 3125 in 312t». »daribor: Aleksandrova cesta 13 "le*
lefon št 2440 (ponoči 2582;. Celje: Kocenova ul 3 Teleton št 190
Rokopisi se ne vračajo — Oglas) po tarifu
Rimski ®Msk turškega zunanjega ministra
Dolge konference Tevfik Ruždi be|a z Mussolinijem in Grandijem — Turško-italijansko prijateljstvo — Francoski odmevi milanskega sestanka
Rim, 27. nov. s. Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej je prispe! davi v Rini in je bil že dopoldne sprejet pri kralju v avdijenci. Imel je tudi daljši razgovor z ministrskim predsednikom Mussolinijem in zunanjim ministrom Grandijem. Listi naglašajo v svojih člankih razvoj prijateljskih odnošajev med Italijo in Turčijo in poudarjajo, da se je med obema državama razvilo resnično zaupljivo razmerje. Italijansko prijateljstvo temelji sedaj na trdni podlagi ter na skupnosti gospodarskih in političnih interesov.
O sestanku med turškim in italijanskim zunanjim ministrom je bil izdan komunike naslednje vsebine: »Zunanji minister Grandi in turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej sta imela v palači Chigi nad eno uro trajajoč razgovor, ki je bil zelo prisrčen in pri katerem sta oba državnika dala izraza svojemu zadovoljstvu nad srečnim razvojem odnošajev in prijateljstva med obema državama. Razpravljala sta tudi o raznih političnih in gospodarskih vprašanjih. ki zadevajo Turčijo in Italijo, ter ugotovila pri tem soglasno naziranie v vseh točkah. Zunanji minister Grandi je pozneje vrnil obisk turškemu zunanjemu ministru.«
Milan. 27. nov. M. Turški zunanji minister Ruždi bej, ki je davi prispel v Rim iz Ženeve, je imel tekom današnjega dneva daljše konference z Mussolinijem in zunanjim ministrom Grandijem. Opoldne ie bil prirejen njemu na čast svečan banket. Italijanski listi si prizadevajo, da bi pred evropsko
Razorožitvena konvencija
V Ženevi se ustanovi komisija za nadzorstvo izvajanja razorožitvene konvencije « Zedinjene države zahtevajo predložitev razorožitvenih
sporov haaškemu razsodišču
šču v Haagu. Predlog so podpirali angleški in francoski delegati.
Ženeva, 27. novembra s. Vprašanje razorožitvenih obveznosti na podlagi ver-sailleske pogodbe in njihovo izpolnjevanje po Nemčiji je dalo danes v pripravljalnem razorožitvenem odboru povod za oster spopad med nemškim delegatom grofom Bern-storffom. angleškim delegatom Robertom Cecilom ter francoskim delegatom Masigly-jem. Cecil je pri tem osebno napadel grofa Bernstorffa, češ, da ni pričakoval od njega tako negativnega nastopa. Da bi za vselej določila stališče držav, ki so v vojni zmagale, je predlagala francoska delegacija, naj bi sedanja pogodba nikakor ne omejevala obveznosti prejšnjih pogodb, zaradi česar bi bila splošna obveznost rozorožitve po členu 8. pakta Društva narodov pogoj za vsako nadaljnje razoroževanje.
Grof Bernstorff je nato izjavil, da Nemčija ne bo nikdar podpisala pogodbe, ki bi namesto prave razorožitve prikrila stanje oborožitve na svetu ah celo dovolila njeno povišanje. Sedanji osnutek ne pomeni protiutež nemški razorožitvi ter tudi ne prt-naša paritetnega jamstva, ki ga mora Nemčija brezpogojno zahtevati.
Odbor je nato sprejel francoski predlog, po katerem je bil odklonjen italijanski predlog, da naj bi ureditev tega vprašanja prevzela končnoveljavno razorožitvena konferenca. Proti predlogu so glasovale Italija, Rusija, Nemčija, Bolgarija in Turčija.
Ženeva, 27. nov. AA. Pripravljalna raz* orožitvena komisija je sprejela predlog angleške vlade, naj se ustanovi v Ženevi permanentna komisija, ki bi nadzorovala izvajanje razorožitvene konvencije
Lord Cecil je dejal, da polaga veliko važnost na ustanovitev te komisije, ki bi pomenila velik korak naprej na poti orga» nizacije omejitve oboroževanja. Po tem načrtu bi vlade imenovale v permanentno komisijo svoje zastopnike, ki bi bili dovolj kvalificirani za izvajanje razorožitvene konvencije.
Komisija bi se sestala vsako leto, v pri* meru potrebe pa tudi večkrat letno. Vsako leto bi morala komisija poslati svetu Dru* štva narodov in vsem državam podpisni* cam konvencije vsaj eno poročilo.
Včeraj je komisija s 23 glasovi proti gla* su ruskega delegata sprejela določbo, ki pooblašča države podpisnice, da se ne ozi* rajo na določbe konvencije, ako so raz* mere take, da ogražajo njihovo narodno varnost.
Ta določba nima namena ovirati države pri izvrševanju obveznosti konvencije, tem* \eč je določena za izredne prilike, ki ne bodo nikoli nastale, kakor upajo.
Davi so Zedinjene države predlagale, naj se vsi spori v vprašanju razlage in iz* vedbe bodoče splošne razorožitvene kon* vencije predlože mednarodnemu razsodi*
Proces v Moskvi
Po poročilih iz Moskve priznavajo vsi obtoženci svojo krivdo in zveze
s protiboljševiško zaroto
Moskva, 27. novembra s. V nadaljnjih izjavah je opisal obtoženi Ramzin delovanje industrijske stranke, da bi pripravila v
Sovjetski uniji splošno krizo v 1. 1930, ter izčrpno obrazložil vse metode in konkretna dejstva, ki so jih uporabljali člani njegove organizacije. Glavna naloga škodljivcev je bila, da bi povzročili izrabo sredstev za brezpomembne gradnje, zavlačevali gradbe na dela m naročevali gradbene načrte, ki naj bi izvajali nesorazmerno delo v posameznih produkcijskih panogah. Ramzin ie nadalje naglašal, da so skušati škodljivci uničiti visoke osnovne glavnice ter zmanjšati gradbeno delavnost, pri čemer so pozneje predlagali pretirane velike gradbene načrte.
Kot naslednji obtoženec ie nastopil inž. Laričev, ki je priznal krivdo. V triurnem govoru je orisal zgodovino razvoja inže-njerske in tehnične centrale, ustanovljene I. 1926. in 1. 1928. izpremenjene v industrijsko stranko, ki je delala za prevrat in določila že sestavo nove vlade. Laričev je v nadaljnjem potrdil vse obdolžitve, ki jih ie priznal Ramzin o zvezah med trgovskim :n industrijskim odborom ter agenti posredovalcev. Navajal je med drugim, da je imelo posredovanje v 1. 1928. namen, izzvati prelom med Anglijo in Sovjetsko Rusiio ter ustvariti protisovietski blok, ki nai bi čimprej pričel svojo akcijo. Delo industrijske stranke so finansirali francoski agenti v Moskvi s približno milijon rubljev r.a leto.
HEIMWEHROVCI IZLOČENI IZ VLADE
DeSinitiven sporazum med krščanskimi socijalci in Schobrom « Umik Vagoina — Schober postane notranji minister
javnostjo oblažili vpliv tega sestanka, ki ie sledil takoj po milanskem sestanku med Litvinovom in Grandijem. Listi pri tem seveda podčrtavajo miroljubnost fašistične zunanje politike. Razpravljajoč o odnošajih med Italijo in Turčijo poudarjajo, da ima Turčija v Italiji najzvestejšega in naibolj iskrenega prijatelja. Zato se bodo vršila pogajanja v Rimu v atmosferi zauoanja. Ruždi bej odpotuje v soboto dopoldne iz Rima v Atene, kjer bo imel sestanek z grškimi državniki.
Pariz, 27, nov. M. Francoski tisk še vedno živahno razoravlja o sestanku Litvinova in Grandiia. »Intransigeant« vprašuje, ali je na snovanju italijansko-rusko-nemškega bloka kaj resnice ali pa gre samo za diplomatski strel, ki naj preplaši druge Italija se že štiri leta igra z ognjem tik ob sodu. napolnjenim s smodnikom. ItaKjansko-ruski pakt bi značil ogrožanje miru v Evropi, a stalne diplomatske grožnje, ki jih na-slavlia Italija na druee narode in države. ki se nočejo pokoriti italijanskim zahtevam, ne oričajo o miroljubnosti fašistične politike.
Rimski dopisnik »Tempsa« poroča svojemu listu, da je imel sestanek Litvinova in Grandija v Milanu predvsem značai gosondarskih ooeaianj. dasi mu tudi v fašističnih krogih ne ogrekajo velike Dolitične važnosti. Po mnenju dopisnika prevladuje v rimskih diplomatskih krogih mnenje, da lahko ogroža italijansko-rusko prijateljstvo zlasti mir na Črnem morju.
V času svojega bivanja v Londonu se je Laričev v razgovoru s polkovnikom La\v-renceom prepričal, da so angleški industrijski krogi in takratna konzervativna vlada v Angliji to posredovanje odobravali.
Obtoženi Kalinikov je prav tiko priznal krivdo in potrdil obstoj odnošajev industrijske stranke z inozemskimi imperijalisti ter druge podatke v obtožnici. Prav tako je obtoženi Čarnovski v celoti priznal svtjo krivdo.
Pariz, 27. nov. AA. Moskovska agencija Tas poroča: V zvezi s procesom v Moskvi je 750.000 oseb manifestiralo v Ljeningradu, v Moskvi pa pol milijona. Razen tega so bile velike manifestacije v Kijevu, Novem Sibirsku, Harkovu in drugih velikih centrih. Agencija Tas javlja, da je bilo geslo mani festantov »Odgovor na komplot za interno ojačenie zaščitne kapacitete države«.
Pariz, 27. nov. AA. Predsednik ruske finančne industrijske trgovske zveze Demi-rov, ki je vpleten v moskovski proces, je izjavil, da ni nikoli imel sestanka z obtoženim Ramzinom in se tudi ni nikdar z njim pogajal Njegovo ime je čul šele pri procesu v Moskvi.
Dunaj, 27. novembra, n. Po dolgotrajnih pogajanjih med krščanskimi socialci in Schobrovim blokom za sestavo nove meščanske koalicijske vlade, ki bi uživala zaupanje vseh meščanskih Krogov, je končno vendarle prišlo do sporazuma, kakor zatrjujejo zadnje vesti. Krščansko-socialna stranka se je odpovedala svojemu radikalnemu kurzu in nadaljevanju dosedanjega Vaugoinove-ga režima ob sodelovanju Heim\vehra ter sprejela zahteve dr. Schobra, da se morajo za njegovo sodelovanje v vladi dati jamstva za uspešno gospodarsko politiko in politiko notranje-po-litične konsolidacije. Dnevi Vaugoino-ve vlade so šteti in ie veretno. da bo še tekom tega tedna odstopila in napravila mesto novi vladi. Sestanek dr. Schobra in kancelarja Vaugoina je popolnoma razčistil položaj. Izkazalo se je, da je Vaugoin kot predsednik Aa-de nemogoč, toda dr. Schober je pristal na to. da lahko še nadalje ostane v vladi kot minister za narodno obrambo m torej obdrži položaj, ki ga je imel že tudi v zadnjem Schobrovem kabinetu.
Dr Schobe- je o tej soluciji poročal v svojem klubu, ki je njegovo stališče cdobril. V nadaljnjih razgovorih, ki so se vršili včeraj in danes med predsednikom krščanskc-socialnega poslanske-
ga kluba dr. Bureschem, dr. Schobrom in dr. Seiplom, je prišlo do definitivne-ga sporazuma o sestavi nove vlade.
Ta sporazum, ki ga morajo sedaj odobriti še pristojne parlamentarne frakcije, se smatra za najsrečnejšo rešitev težke notarnje krize, ki se je pojavila po parlamentarnih volitvah.
Kako bo sestavljena nova vlada, še ni znano. V večernih urah se kot najbolj verjetna razširja naslednja lista: zvezni kancelar dr. Endler, deželni glavar na Predarlskem; podkancelar in notranji minister dr. Schober: minister za narodno obrambo Vaugoin, zunanji minister dr. Seipel, finančni minister dr. Juch, minister trgovine Heinl. Za ostale resore se imenujejo najrazličnejša imena. Možno in verjetno je, da bodo pod pritiskom parlamentarnih klubov, ki imajo zadnjo besedo, nastopile še nekatere osebne spremembe. Celo za kancelarsko mesto se poleg dr. Enderja imenujeta tudi dr Ramek in Heinl, ki sta obenem oba tudi kandidata za predsednika parlamenta.
Vse take osebne spremembe pa na bistvu državnega sporazuma ne morejo ničesar spremeniti. Najvažnejše je dejstvo, da bodo he»mwehrovci popolnoma izločeni iz vlade, sedanji notranji minister knez Starhemberg pa se
bo spričo popolnega neuspeha heim-wehrovske akcije odpovedal najbrž tudi svojemu poslanskemu mandatu.
Kakšno stališče bo zavzela Heimwehr do nove vlade, še ni znano, toda iz heimvvehrovskih krogov se je že prej zatrjevalo, da bo Heimwehr v opoziciji proti vsaki vladi, ki ne bo pod vodstvom Vaugoina.
Dr. Ender je bil že često kandidat za kancelarsko mesto, toda doslej je ^sak tak poziv odklanjal, češ da hoče prej urediti razmere v svoji ožji domovini na Predarlskem. Njegova kandidatura za kancelarja pomeni obenem zmago province n-id dunajskim vodstvom kr-ščansko-socialne stranke. Kandidaturo dr. Schobra za podkancelarja in notranjega ministra je vsa avstrijska ;av-nost pozdravila z zadovoljstvom, ker vidi v njej jamstvo, da bosta v avstrijskem javnem življenju zopet uvedena red in zakonitost.
Dunaj, 27. nov. g. V parlamentu so se popoldne ob 17. sestali zastopniki krščanskih socialcev in Schobrovega bloka, da bi se posvetovali o sestavi nove vlade. Posvetovanja so trajala do 20. ure. Računa se, da bo zvezni predsednik Miklas imenoval novo vlado že pred otvoritvijo novega parlamenta dne 2. decembra.
Sokolstvo pri cerkvenih proslavah 1 decembra
Sporočilo starešinstva SKJ vsem župam in društvom
stavo ali pa pošljejo posebno deputa-cijo v kroju ali v civilu z znakom.
Beograd, 27. novembra AA. Ob priliki proslave 1. decembra je izdal sa-vez Sokola kraljevine Jugoslavije vsem društvom naslednja navodila:
»Vse edinice naj se brez kakega posebnega poziva udeležijo tudi cerkvenega dela proslave narodnega praznika, kakor to odredi pristojna župa po razmerah posameznih kraiev in no vremenskih prilikah. Ako je le kako mogoče, naj gredo društva (člani) v cerkev korporativno v kroju in z za-
___z
Kjer je več cerkva različnih veroizpovedi, naj se odrede delegacije za vsako cerkev. Čestitanje pri vladi (banovini) naj opravi delegacija župe, ki ima svoj sedež v središču oblasti, v srezih pa delegacija društva. To velja že za letošnji 1. december, ker smatra Sokolstvo proslavo tega dne v cerkvi za sestavni del proslave narodnega praznika. <
Fašistična vlada in slovanska duhovščina
Odgovor vladnega zastopnika na interpelacijo poslanca Coselschega proti jugoslovenski duhovščini - Tudi vlada zahteva intervencijo Vatikana
Rim, 27 novembra, n. Fašistični poslanec Coselschi je (kakor smo v »Jutru« že poročali) vložil na notranjega ministra interpelacijo, v kateri vprašuje, »kake ukrepe nameravata podvzeti vlada in cerkvena oblast proti slovanski duhovščini v Julijski Krajini, ki ro-vari proti državi in fašističnemu reži- j mu«. Interpelant zahteva, naj se vsi j slovanski duhovniki zamenjajo z itali- j janskimi. ki bodo res pravi dušni pastirji tamošnjega prebivalstva in ki se ne bodo bavili s protidržavno propa-agdno. Prebivalstvu Julijske Krajine se mora zajamčiti miren razvoj v mejah Italije, za kar pa je sposobna samo italijanska duhovščina.
O interpelaciji je razpravljala italijanska poslanska zbornica na svoji včerajšnji seji. Na interpelacijo je odgovoril državni podtajnik v notranjem ministrstvu Arpinati. ki je v svojem odgovoru naglašal. da je italijanska vlada zares ugotovila, da del slovanskih duhovnikov v Julijski Krajini še danes, ko ie poteklo že 12 let po zmagi, ki je vrnila Italiji njene nacionalne meje, vrši propagandno akcijo proti državi in ia-šističnemu režimu. Več primerov takega rovarenja je prisililo vlado in poli-
tične oblasti, da so podvzele represivne mere. Tako je morala vlada razpustiti več tako zvanih katoliških mladinskih društev, ker se je v njih vršila protiitalijanska propaganda, zlasti propaganda proti fašističnim omladinskim organizacijam. To postopanje slovanske duhovščine je bilo že prijavljeno pristojni cerkveni oblasti in vlada sedaj čaka, da cerkvena oblast brez zavlačevanja stori svojo dolžnost in poskrbi za to, da se napravi temu rova-renju konec. Na italijanski zemlji fašistični režim takega rovarenja ne more več trpeti. Ce cerkvena oblast ne bo ničesar ukrenila, bo fašistična vlada na radikalen način očistila ozračje v Julijski Krajini.
Te besede državnega podtajnika je sprejela zbornica z viharnim odobravanjem. V fašističnih političnih krogih ne prikrivajo, da je to dokaj jasna grožnja Vatikanu in obenem dokaz, da med Vatikanom in fašizmom ni onega soglasja, kakor so ga pričakovali fašistični krogi po sklenitvi lateranskega sporazuma. Z napetostjo pričakuje vsa javnost, kako bo na vse to odgovoril Vatikan.
Spor med Nemčijo in Poljsko
Divjaštva Stahlhelma v Gornji Šleziji - Nemška vlada ne bo zahtevala izrednega zasedanja sveta Društva narodov
Napredovanje
Zagreb, 27. novembra r. Pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, je bil imenovan za oddelčnega direktorja naš rojak dr. Aug. Arselin.
Varšava, 27. nov. d. Poljsko časopisje je pričelo odločno odgovarjati na obdolžitve nemškega tiska, da Pilsudskijeva vlada preganja in zatira nemško manjšino v Gornji šleziji. Vsi listi ugotavljajo, da so bili ravno Nemci, predvsem pa bivši minister Treviranus, ki so s svojimi nepremišljenimi izjavami razburili poljsko prebivalstvo. Kljub temu razburjenju pa ni prišlo nikjer do kakih Izgredov ali celo preganjanj Nemcev, kakor trdi nemški tisk.
V času volilne agitacije ipri volitvah v poljski sejm ni bil napaden, še manj pa ubit, niti en poljski državljan nemške narodnosti, pač pa so Nemci napadli v Szap-ki poljskega policijskega komisarja in ga umorili. Komisar je bil 18-krat zaboden z bodalom ter je obležal mrteiv na cesti, kjer so ga pustili napadalci. Posamezni nemški agitatorji so naravnost pozivali Nemce, naj napadajo predstavnike poljskih oblasti tn Poljake. Tako je pastor Harflinger javno propovedoval potrebo aktivnega nemškega protipoljskega terorja. Do manj-
i ,
ših spopadov med Poljaki in Nemci je prišlo samo v Hohenbiirgnu, kjer pa so poljske oblasti takoj preprečile nadaljnje nemire in strogo kaznovale nekatere poljske izzivače. V Novi vasi so napadli pristaši Stahlhelma poljskega rudarja Stelmacza in ga umorili. Sploh je opažati, da razvija Stahlhelm po vsej Gorenji Šleziji zelo aktivno protipoljsko delovanje. V Beuthnu so napadli stahlhelmovci uredništvo poljskega lista »Katolik« in ga deloma porušili. Nasprotno je resnica, da so Poljaki, ki so ostali v nemških mejah, izpostavljeni najhujšemu terorju in da so še vedno brezpravni kakor v Času Viljema.
Berlin, 27. nov. A A. Nemška^ vlada je opustila namero, da bi zahtevala* sklicanje izrednega zasedanja sveta Društva narodov zaradi postopanja z nemško manjšino pri volitvah v Gornji šleziji. Namesto tega bo zahtevala, naj pride ta njena pritožba kakor tudi pritožba nad dogodki na Po-morjanskem na dnevni re^ zasedanja Društva narodov 15. januarja.
Pogreb Velje Vukičeviča
Beograd, 27. nov. AA. Maršal dvora A. Dimitrijevič je posetil danes hišo pokojnega bivšega ministrskega predsednika Vukičeviča. in izrekel rodbini v imenu Nj. Vel. kralja sožalje.
Beograd, 28. nov. AA. Povodom smrti Velje Vuikičeviča, bivšega ministrskega predsednika, je izrekel predsednik vlade general Peter Živkovič preko generalnega inšpektorja Dragutina Antiča sožalje rodbini pokojnega Vukičeviča, pri čemer je sporočil sklep kraljevske vlade, da se pokojni pokoplje na državne stroške r mi častmi, ki mu pripadajo kot bivšem a predsedniku ministrskega sveta. Pokojnikova rodbina se je predsedniku vlade zahvalila in izrazila željo, da se pokojnik po lastni želji pokoplje brez kakih posebnih časti, brez govorov in vencev in da se njegovo truplo direktno prenese iz hiše žalosti na pokopališče.
Beograd, 27. nov. p. Pogreb danes preminulega bivšega minstrskega predsednika Velje Vukičeviča se bo vršil jutri dopoldne ob 9. iz hiše žalosti v Kačičevi ulici na beograjsko pokopališče
Davčni opomini
Beograd, 27. nov. AA. V kratkem bodo začele po sklepu finančnega ministrstva vse davčne uprave pošiljati davkoplačevalcem opomine, finančne direkcije pa sklepe re-klamacijskih odborov. V svojem razpisu opozarja minister za zgradbe v zvezi s tem vse poštne direkcije, da se morajo opomini in sklepi osebno izročiti naslovom ali njihovim pooblaščencem. Vse starešine pošt morajo točno obvestiti svoje osobje o dolžnosti prilikom predaje teh sklepov in opominov. Opomini bodo rdeče barve, obstoječi iz dveh delov ter na gornjem robu per-forirani. Na eni polovici bo opomin, druga pa bo služila kot potrdilo prejema in se mora vrniti davčni upravi, ki ga je poslala. Istotako kot'opomini so rdeče barve sklepi reklamacijskih odborov. Minister za zgradbe opozarja pri tem, da so ti opomini in sklepi poslani privatnim osebam, ki niso oproščene poštnih taks, zaradi česar se mora za vsak opomin in sklep plačati po ea dinar poštnine.
Zastopniki episkopata pri min. predsedniku
Beograd, 27. novembra p. Danes sta bila pri ministrskem predsedniku zagrebški nadškof dr. Bauer in ljubljanski škof dr. Rožman, ki sta mu v imenu jugoslovenskega episkopata predložila razne zahteve in želje rimsko-katoliške cerkve v Jugoslaviji. Zvečer sta odpotovala v svoje škofije.
Nastopna avdijenca perzijskega poslanika
Beograd, 27. novembra p. Danes opoldne je bil sprejet v svečani nastopni avdijenci novoimenovani perzijski poslanik na našem dvoru Fatulah kan Pakrevan. Imenovan je bil že pred dvema letoma, toda je šele sedaj nastopil svoje mesto. Iz Beograda je nocoj odpotoval v Budimpešto, da tudi tam izroči svoja akreditiva, ker je istočasno akreditiran v Budimpešti, Pragi, na Dunaju in v Rimu, kjer ima svoj stalni sedež. Pred odhodom je v razgovoru z novinarji obžaloval, da ne more ostati dalj časa v naši državi, o kateri je slišal že toliko lepega in ki se mu je na mah prikupila.
Čsl. parlament
Praga, 27. nov. h. Poslanska zbornica je zborovala včeraj in danes ter razpravljala na obeh sejah, ki sta potekli zelo mirno, o proračunu za 1. 1931. Govorniki so govorili skoraj pred prazno dvorano, dasi so bili govori razmeroma boljši kakor v lanski proračunski debati. Razen govora dr. Kram a-fa zbornica ni pokazala nobenega zanimanja za razpravo. Seje se bodo nadaljevale še jutri, nakar bo proračun izglasovan v skrajšanem postopku ter nato izročen senatu.
Problemi nove Ljubljane
Tretja faza v razvoju Ljubljane — Velika Ljubljana bo Štela 100.000 ljudi — Zanimivosti iz novega regularnega načrta — Silno naraščanje gradbene delavnosti
Na sinočnem družabnem večeru »Merkurja« je predaval ljubljanski ■podžupan g. prof. J a r c o predmetu, ki gotovo zanima ne le ljubljansko prebivalstvo, temveč tudi prebivalstvo vse Slovenije, o novi Ljubljani. Povodom tega . predavanja je naš urednik naprosil g. podžupana za razgovor, iz katerega posnemamo naslednje, za vso našo javnost zanimive informacije g. prof. Jarca:
Ljubljana stoji pred novo fazo razvoja. Vzroki so: velika vioga Ljubljane v novi državi, splošni pojav urbanizma, porast mest in nazadovanje prebivalstva po de« želi. Mesta so postala še bolj, kakor so že od nekdaj, centri gospodarskega, socialne« ga in kulturnega življenja. Ta nova vpra« šanja mora upoštevati vsaka zavedna mest« na občina.
Ljubljana preživlja sedaj tretjo svojo razvojno dobo. Prva je bila v začetku IS. stoletja, ko so nastale razne arhitektonske umetnine, cerkve, rotovž, javne in privat« ne palače. Druga doba je sledila po potre« su, sedaj pa se ustvarja nova, velika Ljub« liana. Pred 50 leti je štela Ljubljana 1300 hiš in 28.000 prebival., danes pa šteje 3000 hiš in nad 60.000 prebivalcev. Petero ob« čin neposredne ljubljanske okolice je šte« lo 1. 1S80. 1129 hiš in 7600 prebivalcev, da« nes pa štejejo 2886 hiš in 32.000 prebival« cev. Prebivalstvo Ljubljane se je torej v 50 letih podvojilo, v okolici pa celo po« četvorilo. To kaže pravec razvoja zlasti, ker je danes Ljubljana z okolico mnogo tesneje zvezana kakor pred 50 leti (elektri« ka, vodovod, plin, tramvaj, avtobusi, ga« silstvo, policija, telefon itd.). Taka zdru> žena velika Ljubljana bo štela v par letih 100.000 prebivalcev in merila 108 kv. km.
Najnujnejše vprašanje za Ljubljano in okolico je
regulačni načrt.
Sedanji načrt datira še iz dobe pred sve« tovno vojno, zato je že zastarel, ker sloni na sistemu blokov in ne upošteva ne ne« besne smeri in ne terena. Nazori o grad^ nji mest so se izpremenili. Novi regulačni načrt mora upoštevati naraščanje prebi« valstva in razvoj prometa za več desetle« ti j naprej. Četudi se je težišče Ljubljane že davno premaknilo s Sv. Jakoba trga, vendar ima mesto še vedno svoj osrednji poslovni del, poleg njega stanovanjski del in industrijsko«delavski del. Taka razde« litev nujno narekuje primerno ureditev prometa (ugodne zveze s središčem: cestna železnica, avtomobilske ceste s prostori za parkiranje, ločitev težkega prometa in ure« ditev križišč). Regulačni načrt mora pred« videvati v bodočnosti prostore za Javne zgradbe in primerne ploskve zelenja. (Gra« dTtelji mest sodijo, da mora biti zelena ploskev dvakrat tolika kakor zazidana.)
Po teh načelih je sestavljen Plečnikov regulačni načrt, ki je doslej odobren za svetokriški okraj. Prostora ima za 40.000 prebivalstva. Dve široki radijalni cesti vo« dita preko njega nova Linhartova in raz« 5irjena Šmartinska, Prihranjen je prostor za javna poslopja, smer zazidanja je an« oleška in higienična, podolgovate parcele so odprte solncu. Načrte za ostale dele mesta je občinska uprava v načelu tudi ze odobrila in jih predložila banski upravi. Pole" drugega predvidevajo ti načrti ure« ditev Koslerjevega posestva za univerzo, ureditev trga pri »Evropi«, ureditev Muzejskega tr«a in zvezo s Selenburgovo uli« co, ureditev Zvezde s pasažami v Preser« novo, Selenburgovo in \Volfovo ulico, aa« lic ureditev Vodnikovega trga z magistra« tom in tržnicami. Frančiškansko tromo« stovje že tvori del načrta za regulacijo
L,Sva8'naloga nove Ljubljane je, da ohrani staro mesto, ki je pravcati kulturnozgodovinski muzej. Ohranitev stare Ljubljane je mestnemu stavbnemu uradu najhvalez-
nejša naloga. Plečnik nam je vzorno ure« dil Sv. Jakoba trg, Cojzovo cesto, Vegovo ulico ter prostore okrog cerkva. Tudi re« stavracija magistrata bo vzgledno delo. Po« pravilo spomenikov je prihranjeno prihod« njemu letu.
Splošna gradbena delavnost
v novi Ljubljani se je pričela leta 1922. do 1925. se je zgradilo letno za povprečno 20 milijonov Din stavb. Od tedaj pa za« znamujemo porast na 30, 35 in 50 milijo« nov letno. Višek je dosežen letos. Letos začete stavbe, ki bodo dograjene drugo le« to, imajo vrednost 90 milijonov Din. Me« sto samo je zazidalo v stanovanjske hiše 62 milijonov Din. V 180 mestnih hišah sta« nuje 1100 strank, s 5000 prebivalci.
Ureditev prometa
je drugo važno vprašanje. Izdeluje se nov cestno«policijski red. Ljubljana ima 150 km mestnih cest, od teh je tlakovanih le 10 km (7 odst.). Drugod po modernih me« stih je tlakovanih 50 do 70 odst. cest. Po« ložaj se bo v kratkem izboljšal, ker se bo prihodnje leto tlakovalo iz kaldrminskega fonda 60 do 70.000 kv. m cest. Za cestni promet je važna tudi odstranitev cestnih grl. V Pražakovi ulici je že izginilo, pri« pravlja pa se izboljšanje tudi v Gradišču.
O tramvaju in avtobusih je javnost že poučena, neznano pa je bržkone, kako tež« ke naloge še nalaga bodoči ljubijani
kanalizacijo mesta
Ves severni del je dobil šele letos prvi del zbiralnega kanala po Vilharjevi cesti _ do Dunajske. Potrebno je podaljšanje v Šiško, kar bo stalo 4 nvlijone Din. Kanalizacija Rožne doline bo stala 2 milijona Din.
Občina je zgradila letos dvoje mostov in sicer čez Mali Graben in Gradaščšco. Narejen je načrt tudi za most pri Trnovski cerkvi, s čimer bo urejen tudi ta del me« sta. Projekt cfoch brvi čez Ljubljanico in čez Grubarjev prekop se izvrši z uredi« tvijo Ljubljanice.
Od javnih zgradb,
ki jih bo izvršila občina, bodi omenjena carinarnica, za katero se je včeraj vršila licitacija in so bila dela oddana Stavbni družbi. Dalje se bc zgradila mrliška veža pri Sv. Križu, dvoje ljudskih šol, ubožnica in javna stranišča. V poštev prihaja še gradnja magistrata, ureditev živilskega tr« ga ter slednjič ureditev Ljubljanskega gra« du. Za zgradbo sta zreli od drugih .javnih poslopij Trgovska akademija in vseučili« ška knjižnica. Za novi kolodvor se vrše razgovori glede finansirania.
Novo lice so dala Ljubljani
nova mestna podjetja.
Električne mizerije je konec. Odkar imamo novo elektrarno, se je priglasilo že letos 20 odst. odjemalcev več in elektrarna je producirala že do sedaj 2 milijona kilovat« nih ur več kakor lani. Na premogu se bo letos prihranil skoro poldrugi milijon Din. Vodovod deluje brezhibno. Na osebo je odmerjenih 200 litrov vode dnevno. Ali misliti bo treba počasi na gravitacijski vo« dovod iz Kamniških planin. Naša plinarna je doslužila, vendar še zadostuje za silo. Letos se jc plin vpeljal na novo 298 stran« kam. Problem nove plinarne je pred dur« mi, storjeni so že prvi koraki. Kapaciteta naše klavnice, moderne naprave, bo zado« stovala še mnogo let.
Dolgovi Ljubljane znašajo 130 milijonov dinarjev. Od teh je šla tretjina za stanos vanjsko akcijo, ki se po večini obrestuje, tretjina za podjetja, ki odplačujejo dolg iz svojih dohodkov in le ena šestina je ne« produktivna. Vse upravno delo zahteva nujno mnogo strokovnega študija in po« učnih potovanj uradnikov v inozemstvo. Urbanizem je danes veda in Pariz ima zanj celo posebno visoko šolo.
Posledice potresa na Japonskem
Nad poldrag tisoč kis popolnoma porušenih, okoli 5000 poškodovanih - Potresi se še vedno ponavljajo
Tokio, 27. nov. AA. Čeprav misijo, da je najhujše že minilo, se potresni sunki vendarle vedno pojavljajo. Seizmograf-,ka opazovalnica je po prvem najhujsem sunku zabeležila nad 850 slabših sunkov in nešteto vibracij. Prebivalstvo, ki se boji novih potresov, je prebilo noč pod milim nrt-om Reševalni oddelki so neprestano na delu in pomagajo lajšati bedo ponesrečencev.	...
Tokio, 27. nov. AA. Najnovejša bilanca potresa na Japonskem beleži 252 mrtv.h in 143 ranjenih. 1550 hiš je popolnoma porušenih, drugih 4637 pa deloma.
Tokio, 27. nov. d. Notranje ministrstvo prejema vedno nova poročila o strahotah potresnih sunkov na polotoku Idsu. Na tem polotoku so skoro docela porušena mesteca Numadza, Mišimain in Idsu. Skupno je bilo porušenih v teh mestih nad 1500 hiš. Kar ni ra7>dejal potres, so uničili plameni požara, ki je izbruhnil po potresu.
Zaradi potresa se je skoro popolnoma porušila tudi gorska cesta preko pogorja Rakone. V razvalinah je tudi kraljevski dvorec v kopališču Myanošita. Po potresu so se odtrgale na gori za kopališčem Atani velike plasti zemlje, ki so zasule mnogo vil ter nad 90 oseb. Vseh skupaj je bilo zaradi potresa poškodovanih 5000 hiš.
Potres tudi v Perziji
London. 27. novembra g. Po vesteh iz Perzije je divjal v prestolnici Teheranu katastrofalen potres, ki je deloma porušil mesto. Prebivalstvo je po večini zbežalo in se zateklo v šotore. Zaradi hudega mraza je prebivalstvo izročeno največji bedi in vremenskim neprilikam. S Teheranom so trenutno prekinjene vse brzojavne in telefonske zveze, zaradi česar podrobnosti o obsegu katastrofe še niso znane. Tudi števila smrtnih žrtev, ki je baje zelo veliko, zaradi nasprotujočih si vesti ni mogoče ugotoviti.
Izbruh vulkana na Javi
Batavija, 27. novembra d. Vulkan Me-
vembra silne množine lave in pepela, ki so pokrili vso okolico vulkana v okrožju 8 km. Mnogo vasi je lava zasula
Potres v Albaniji
Rim, 27. novembra s. Listi poročajo, da so v albanskem potresnem ozemlju čutili nove potresne sunke, ki so povzročili novo stvarno škodo. Zadnji potresi so posebno oškodovali šest krajev. 30 hiš se je porušilo, dočim grozi 160 drugim nevarnost, da se bodo podrle.
rapi na otoku Java bruha že od 23. no-ljenje do 20 ljudi.
Fašistične žrtve
Rim, li. nov. AA. Izšla je knjiga o fa fističnih žrtvah v inozemstvu. Seznam na« vaja 35 mrtvih in 212 ranjenih. Knjiga je opremljena s slikami. Tajnik fašistične stranke Giurati piše v uvodu, da je ta knjiga dokaz, da so fašisti v inozemstvu disciplinirani in da mirno čakajo na po« velja za bo-lj konkretne odgovore nasprot« nikom fašizma.
Demanti o izpremembi statuta rumunske kraljevske rodbine
Bukarešta, 27. novembra AA. Rador kategorično demantira vse vesti o dozdevnih pripravah za izpremembo statutov kraljevskem domu. Te vesti so popolnoma izmišljene in fantastične. Vlada sploh ne misli na izpremembo statuta, ker spoštuje obstoječe pravno stanje.
Katastrofalna nesreča cirkusa
Mexico City, 27. novembra A A. Zaradi eksplozije bencina je izgubilo življenje 13 članov neke cirkuške družbe, ki se jc ustavila "v vasi poleg Iraquata, 18 drugih pa je dobilo hude opekline. Zaradi eksplozije je iz cirkusa pobegnilo več levov in drugih zveri, ki so ogražali vaščane, dokler jih niso pobili. Do katastrofe je prišlo, ko je cirkuški vlak trčil v bencinski vagon in se vnel. Sloni, ki so ušli iz cirkusa, so pomandrali v vasi več ljudi in izginili v gore. Sodijo, da je izgubilo živ
Mariborska občinska seja
Maribor, 27. novembra. Nocoj se je vršila proračunska seja ma» riborskega občinskega sveta. Uvodoma je sporočil župan dr. Juvan, da je občinski svetnik g. Vilko Weixl odložil svoj man» dat. Župan se mu je zahvalil za njegovo lOletno delovanje v prid občine.
Načelnik finančnega odseka g. Pušenjak je podal uvodno poročilo, poudarjajoč, da se je pri sestavi proračuna v polni meri uveljavilo načelo največje štednje. Z no« vim proračunom bosta ukinjena tovornin« ska davščina in davek na nezazidane par. cele, namesto njih pa se uvaja nov davek na blagovni promet. Vse ostale davščine so ostale neizpremenjene. Proračun je ne« koliko višji od lanskega, ker je bilo treba upoštevati nova bremena, ki so bila nalo« žena občini z raznimi zakoni.
Potrebščine so v rednem prometu predvidene z 18,479.570 Din. za kar je podano redno kritje v znesku 6,293.658 Din, tako da izkazuje proračun v rednem prometu primanjkljaj 11.885.712 Din. Krit boz davščinami v skupnem znesku ll,Glo.000_ Din, tako da ostane končni primanjkljaj 270.„i'J Din, ki pa se bo kril s sledenjem pri drugih postavkah in z viški dohodkov.
Redm proračun je bil nato v celoti sprejet s 33 od 38 glasov. Prav tako so bili sprejeti proračuni meščanske imovine, vodovoda, plinarne, električnega podjetja, pogrebnega zavoda, avtobusnega podjetja in gradbenega sklada. Končno je bil spre-et tudi predlog za najetje novih posojil v znesku 5.2 milijona Din.
Izredni proračun izkazuje potrebščine z a razne investicije v znesku 24.000.000 Din. Kritje ie predvideno iz kalderminskega fonda 21.6 milijona ter z novim! posojili 2,000.000 Din.
Važna gospodarska konferenca
Beograd, 27. nov. AA. Dne 10. in 11. decembra se vrši 15. zasedanje centrale industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije 10. decembra se vrši zaupna predkon-ferenca z naslednjim dnevnim redom: referat o delu glede zakona o obrtih, želje in predlogi organizacij, centrali, zbiranje odklonjenih predlogov. Na seji 11. decembra bodo razpiavljali 1. o poročilu predstavnikov organizacij, včlanjenih v centrali industrijskih korporacij in o željah industrije, 2. o vprašanju industrijskih kreditov s posebnim ozirom na vprašanje zakona o industrijskih kieditih, 3. o zakonu o zaščiti delavnost: domače industrije, o načrtu zakona o zavodu za pospeševanje industrije in obrti in 4. o zakonu o skupnem davku na poslovni promet in 5. o konkurenci državnih podjetij privatni industriji.
Enodneven muslimanski zakon
Mostar, 27. nov. n. Malo neprijetno zgodbo je doživel Vahabit bej Mahmut, ki je prišel iz Meke vabit muslimane v Bosni in Hercegovini k romanju v Meko in Me-dino. V Mostarju se je zagledal v lepo mu-slimanko in se kar na brzo roko ž njo poročil. Lepi muslimanki, ki so jo omožlll njeni sorodniki, ne da bi jo dosti spraševali, pa že bolj priletni ženin ni bil nič kaj 'po godu, tem manj, ker je Imela skrivno ljubezen z domačim fantom. Po običajni gostiji se je Vahabit podal v svatovsko sobo, ki pa je bila na njegovo največje presenečenje prazna. Nevesta je izginila skozi okno ter pobegnila k izvoljencu svojega srca. Vahabit je bil seveda strašno užaljen in je že naslednjega dne zopet stopil h kadiju in ga prosil, da izreče ločitev tega vsekakor kratkotrajnega zakona.
Razprava proti 74 tolovajem
Požarevac, 27. nov. p. Pred tukajšnjim sodiščem se je pričel danes proces proti članom znane Barbulovičeve hajduške tolpe, ki je ropala in morila dolga leta po bližnji in daljni okolici Požarevca. Tolpa ima na vesti celo vrsto zločinov, roparskih napadov in umorov, šele po dolgotrajnem prizadevanju se je varnostnim organom posrečilo, da so jo razgnali in njene člane polovili. Na zatožni klopi je 74 članov te tolpe, a na razpravo je pozvanih tudi okrog 800 prič, tako da je to menda eden največjih procesov, kar se jih je kdaj vršilo v naši državi.
Smrtna nesreča in pretep
Novo mesto, 27. novembra.
Lesni trgovec in lastnik vodne žage Martin Malenšek iz Crmošnjic je nakupil bukove hlode, ki mu jih je izpod Maharov-ca dovažal na njegovo žago poleg drugih tudi posestnik Janez čimermančič vulgo Mavser iz Jurne vasi. Snoči okrog 23. je dospel s težko natovorjenim vozom iz Po-ganških gozdov po vozni cesti na državno cesto pri Poganškem mlinu. Ker je cesta v sedanjem času precej zastavljena s kupi gramoza, so konji krenili na skrajni levi rob ceste in zadeli s sprednjim delom voza v obcestni kamen, odkoder ga niso mogli premakniti. Čimermančič je poslal svojega 17-letnega sina Jožeta po drug voz, da bi preložil tovor s pomočjo ostalih voznikov. Ko je pričel Čimermančič z drogom obvijati verige, so se hlodi, težki par tisoč kilogramov, zvrnili nanj ter mu zdrobili oprsje in glavo. Obležal je na mestu mrtev. Njegov sin. ki mu je pri delu pomagal, je dobil samo lažje poškodbe, žalosten je bil prevoz smrtno ponesrečenega na njegov dom, kamor so ga pripeljali okoli 2. ponoči. Pokojnik je bil dober posestnik ter občinski odbornik občine Šmihel-Stopiče.
V Pangerč grmu so pri Gorčetovih imeli mrliča, ker je umrl gospodar. Prišli so tja fantje iz Gaberja in Grma ter poleg drugih tudi 40-letni dninar Josip Hrvat iz Višnje v župniji Brusnicah. Sorodniki pokojnika so po običaju dali posetnikom piti in jesti. Hrvat je zapustil hišo, kmalu za njim pa tudi fantje, ki so postali na cesti precej razboriti. Ko so srečali Hrvata, ga niso pustili pri miru, temveč so se začeli vanj zaletavati. Kmalu je dobil Hrvat s štirivoglatim remeljnikom udarec po gla vi, da se je zgrudil nezavesten, že na. V ležečega so fantje tako pretepli, da so • prizadeli tri velike rane na glavi, polomili štiri desna rebra in povzročili de veliko rano na desnem licu. Neznane suro-veže zasleduje orožništvo.
P™
| I
lil lis,,
Gospode trgovce-inserente vljudno opozarjamo, da bo »Jutro« izšlo v nedeljo kot praznična številka v povečanem obsegu in v izredno visoki nakladi. Prihodnja številka »Jutra« bo izšla zaradi narodnega praznika šele v sredo.
Nedeljsko „Jutro" bo torej tri dni v rokah čitateljev. zaradi česar bodo oglasi znatno pri« dobili na vrednosti,
zlasti ker se bo po 1. decembru začelo kupovati darila.
Velecenjene inserente opozarjamo na to izredno priliko, ki jo bomo nudili s to praznično številko, in jih prosimo, da nam takoj pošljejo svoja cenjena naročila ali pa najkasneje do jutri opoldne.
h 'V
Oglasni oddelek „Jutra"
Napredovanje profesorjev
Beograd, 27. novembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so napredovali- naslednji profesorji: dr. V. Šarabon v Ljubljani v 1-3 dr. C. Ažman v Novem mestu in Rudolf Grošelj na I. drž. gimnaziji v Ljubljani; v l-3a dr. Ivan Arnejc, profesor I. gimnazije v Ljubljani, v l-4a Ivan Dolenec profesor III. realne gimnazije v Ljubljani, Franc Stopar, profesor realne gimnazije v Kranju in dr. Josip Schneider na glasbeni šoli v Ljubljani; v 1-4 Josip Koletič na I. gimnaziji v Ljubljani in Ivan Favai, profesor na gimnaziji v Mariboru; v 1-5 dr. Ivan Dor-nik profesor na gimnaziji v Mariboru; v 1-6 profesor Maks Preželi na realni gimnaziji v Ljubljani.
Pravi in pravilni način prodaje vrednostnih papirjev na obročno odplačilo
Ni dolgo tega, ko se je morala naša javnost seznaniti z raznimi aferami onih, ki so na brezvesten in kazniv način oškodovali narod za težke milijone, s tem, da so prodajali na odplačilo vrednostne papirje, za katere so pobrali denar, na izročitev teh papirjev pa niso niti mislili. Glede na okol-nost, da je bil s takim delovanjem teh brezvestnih ljudi prizadet baš mali človek, je na mestu, če se s tem člankom malo podrobneje pečamo s to vrsto poslovanja, tem bolj, ker gre za interese onih kapitalno slabših ljudi, ki jih je treba javno poučiti, komu naj poklonijo zaupanje in v kakšni meri.
Prodaja vrednostnih papirjev omogoča tudi onim, ki drugače po velikosti svojih dohodkov ne bi mogli nikdar priti v posest kakih prvovrstnih vrednostnih papirjev, da si te papirje nabavijo na mesečno odplačilo v obrokih, ki jih lahko od svojega dohodka nemoteno plačajo. Tak način kupovanja vrednostnih papirjev, ki istočasno predstavlja štednjo, je našel odziv pri širokih masah naroda. Vsa obročna kupčija z državnimi papirji je bila do letos regulirana v vsaki pokrajini po svoje. Ker v bivši kraljevini Srbiji ni obstojal nikak zakon za obročne kupčije z državnimi papirji, se je to poslovanje po uedinjenju vršilo skoro v vsej državi po starem zakonskem členu XXXI. iz leta 18S3, ki je veljal za teritorij Hrvatske in Slavonije. Povsod pa so se predpisi drugače tolmačili in jih je vsakdo uporabljal' na način, ki mu je najbolj ugajal m mu najbolj koristil.
Oblastva so se v početku malo zanimala za to panogo poslovanja in ko se je pokazalo. da obstoji veliko zaupanje naroda v državne vrednostne papirje in da narod rad kupuje te papirje na obročno odplačilo, so se s tem poslom pričeli baviti tudi taki ljudje, ki za to niso imeli kvalifikacije in bo še manj razpolagali s potrebnimi materialnimi sredstvi.
Kmalu zatem, ko so se s to vrsto poslovanja pričeli baviti naši znani in solidni denarni zavodi, so se tega poslovanja oprijeli tudi drugi, z namenom, da oškodujejo nepoučen narod. Kakor gobe po dežju so se pojavile nove tvrdke z najbolj zvočnimi naslovi, da bi na ta način narodu zastrle oči, medtem ko je za takim zvočnim nazivom
firme sedel kak brezposelni natakar.
Najhujše pa je bilo pri tem dejstvo, da so ti ljudje izkoristili zaupanje, ki ga je imel narod v državne papirje, zlasti v obveznice za vojno škodo. Kupci teh obveznic na mesečne obroke niso niti od daleč po-mišljali. da se more izza take poslovn« transakcije skrivati najpriprostejša r>r<»-vara.
Prodanih je bilo nad desettisoče obvez-nic za vojno škodo, srečk Srbskega Rdeče-aa križa in srbskih tobačnik srečk po neverjetno visokih cenah. Ko pa so kupri plačali vse obroke in zahtevali, da se jim izročijo originalni vrednostni papirji, se je izkazalo, da oni, ki so jim vrednostne pa-piije prodali, teh niti videli niso. Tako je bil narod oropan za desetine milijonov Dm. a kar je najhujše, oropan je bil naš kmet, mali obrtnik, uradnik itd. Vrstila se je kazenska obtožba za obtožbo in v stolpcih naših dnevnikov je bilo citati najneverjetne)-se stvari.
Kraljevska vlada je uvidela pogresko prejšnjih režimov, da ni bilo pravočasno to poslovanje zakonsko urejeno, in je izdala zakon za take kupčije. Tako je bil 22. maja 1930 proglašen in uveljavljen zakon o prodaji drž. vrednostnih papirjev na obroke, s katerim je sedaj to poslovanje končno zakonsko urejeno in s katerim je istočasno onemogočeno, da bi se ropal nepoučen narod.
S prodajo vrednostnih papirjev na obročno odplačilo se morejo sedaj baviti samo oni denarni zavodi, katerih sredstva in katerih dosedanje solidno delovanje nudi v polnem obsegu vsako garancijo. Vrh tega je za to poslovanje predpisano posebno dovoljenje, ki ga izda finančno ministrstvo Obenem pa so ti denarni zavodi pod najstrožjo kontrolo pristojnih finančnih oblastev, tako da je po vsem tem vsaka, tudi najmanjša nepravilnost povsem izključena.
Ta ukrep kraljevske vlade je treba_ tem bolj pozdraviti, ker bo s tem zopet oživelo zaupanje naroda v državne obveznice, ki so zaradi delovanja in prevar nekaterih po-edincev začasno padle. V prvi vrsti gre pri tem za obveznice VA% državne loterijske Tente za vojno škodo, ki predstavlja enega najboljših vrednostnih papirjev, vreden vsakega zaupanja. Zato obstoja sedaj upravičena nada, da bo naš narod z zaupanjem lahko ponovno kupoval te obveznice na odplačilo pri solidnih in sigurnih denarnih zavodih, zlasti ker je obrestna mera, ki jo sme in more tak zavod zaračunati, z zakonom določena in je vsako večje računanje obresti kaznjivo.	Strokovnjak.
Hmeljski trg
žatec, 27. novembra h. Tendenca čvrsta. Cene neizpremenjene od 350 do 450 Kč.
Vremensko poročilo
Zagrebška vremenska napoved za danes: Precej nastalno, toplo vreme. — Situacija: Barometerski pritisk je porasel za 2 do 5 mm. Temperatura je v splošnem porasla z izjemo gornjeca Pri morja in Like, kjer je ostala nespremenjena. Nebo je bilo davi na vzhodu vedro, v ostalih pokrajinah pol-oblaeno v Sloveniji pa oblačno. Morje je v dalmatinskem Primorju zelo valovito, v gornjem Primorju pa malo nemirno.
Diinaiska vremenska napoved za petek: V južnih Alpah poslabšanje, morda z dežjem. Milo vreme.
8.057, 8.071, 8.091, 9.745, 13.894, 14, 27.716, 27.718, 27.768, 29.222, 36.615, 36.623, 36.639, 36.642,
Žrebanje v drž. raz. totemi
Zadnji (milijonski) razred
Za event. tiskovne napake ne prevzamemo odgovornosti. Dne 25. novembra 1930 so bili izžrebani naslednji dobitki:
Din 40.000 št. 36.653* Din 4.000 št. 68.744* Din 2.000 št. 37*705.
Din 500 št. 1.874, 1.889, 8.014, 8.015, 8.027, 16.022, 17.969, 17.982, 17.997, 19.117, 19.144, 27.7 29.275, 33.762, 34.175, 35.372, 35.396, 36.609, 37.746, 37.797, 38.105, 38.139, 38.167, 39.578, 47.459, 47.465, 48.323, 49.410, 49.433, 49.478, 57.320, 57.349, 57.361, 57.395, 58.826, 58.829, 66.408, 67.521, 68.746, 68.756, 69.145, 69.099, 75.017, 75.025, 75.032, 75.060, 75.122, 75.130, 77.301, 77.344, 77.353, 78.011, 78.029, 78.079, 84.175, 84.188, 86.921, 86.968, 87.269, 87.298, 96.694, 96.802, 96.862, 96.876, 98.168.
Včeraj, dne 27. novembra so bili izžrebani naslednji večji dobitki:
200.000 Ditt srečka št.: 36.750;
40.000 Din srečka št: 15.021:
20.000 Din srečka št.: 95.357;
10.000 Din sregka št. 5 58.024;
4.000 Din srečke št.: 16.919, 22.306, 39.975, 52.655, 87.774, 98.722;
2.000 DiU srake št.: 1.593, 1.641, 2.321, 7.076, 9.818, 12.605, 13.190,
1 o «0 16 547 23 695, 24.491, 25.173, 32.557, 32.879, 33.470,	34.894,	38.793,
259 39 408 40 106 40 797 41.287 42.078, 42.700, 43.609,	44.384,	45.496.
^fi 571 50 054 50 727 51.26« 53.865, 56.794, 65.277, 65.880,	66.068,	69.235,
"0 058 71 322' 78 592 7P 80.828. 83.230, 83.305, 83.905,	86.186,	88.234,
'?479 93:99?; 95.268; 95 9, 96.148, 96.432, 96.595. 98.068,	99.554,	99.945. Naročilnice za srečke bomo priložili nedeljski številki »Jutra«. Izžrebane dobitke pričnemo izplačevati dne 15. decembra.
Zadružna hranilnica r. z. z e. z«, Ljubljana, Sv. Petra c, 19
42.955, 56.023, 58.864, 69.451, 75.145, 78.081, 87.801,
44.116, 56.043, 58.869, 73.767, 75.193, 81.276, 87.946,
46.613,	47.439,
56.080,	56.082,
59.509,	59.546,
73.785,	73.978,
76.627,	77.249,
81.293,	82.455,
89.134,	89.184,
16.007, 29.249, 36.650, 47.447, 57.312, 59.570, 75.010, 77.251, 82.490, 96.608,
Naši kraji In ljudje
Velja Vukicevic f
Beoerad. 27- novembra. Davi ob 1. je nenadoma preminul na svojem stanovanju bivši večkratni minister in ministrski predsednik e. Velja Vukicevic. Podlegel je srčni kapi. ^
Naglo tonejo v pozabljenje spomini na politične dogodke, sloves marsikaterega uglednega politika ugasne, čira je stopil iz politične arene in se umak-iii 1 v zasebno življenje. Vest o smrti Velje Vukičeviča, ki je še pred dvema letoma igral vodilno vlogo v naši državni politiki, pa je vendar prišla tako nepričakovano, da je presenetila vse, ki so jim kolikor toliko še podrobneje v spominu dogodki pred zgodovinskim G. januarjem.
Po rodu je bil Velja Vukicevic iz vosi Opariča v moravski banovini, kjer se je rodil 11. julija 1871. Dokaj premožni seljaški roditelji so sina posvetili študiju. Gimnazijo je dovršil v Vranju in Beogradu, kjer se je nato vpisal na filozofsko fakulteto takratne Velike školc. Ko je 1897 absolviral filozofski študij, je nastopil svojo prvo profesorsko službo v Babcu, od koder pa je bil že naslednje leto premeščen zopet v Beograd. Od 1. 1902 do 1904 je bil šolski nadzornik v Smede-revu, nato profesor na učiteljišču v Jagodini, odtod pa je bil premeščen na gimnazijo v Pirotu. kjer se je začel posebno živahno politično udejstvova-1i v taboru narodne radikalne stranke. L. 1906. je bil prvič izvoljen za narodnega poslanca in je odtlej do končnega" razpusta Narodne skupščine bil neprestano njen član.
V stranki je užival precejšen ugled in je polagoma zbral okrog sebe vec ožjih tovarišev, ki so cesto v stranki sami vodili opozicijo proti vrhovnemu voditelju Pašiču. Po prevratu je nje-
gova politična osebnost postala vidnejša, ko mu je bil 26. decembra 1921 poverjen resort ministrstva za javna dela, ki ga je vodil do konca 1922, nato pa je prevzel ministrstvo za pošto in brzojav, ki ga je vodil do 27. julija 1924. Po polletnem premoru je novembra 1924 zopet prevzel isti resor, ki ga je v juliju 1925 zamenjal z reso-rom ministrstva prosvete.
17. aprila 1927, po odstopu Uzuno-vičeve vlade, je bilo vodstvo državne politike poverjeno Velji Vukičeviču. V politiko naše ožje domovine je takratni ministrski predsednik Vukicevic posegel z znanim blejskim paktom, sklenjenim med bivšo Narodno radikalno stranko in bivšo Slovensko ljudsko stranko, ki je nato sodelovala v vladi po svojem predstavniku dr. Korošcu kot notranjem ministra. Močno so se razbrzdale strankarske strasti, ki so neposredno povzročile tragični dogodek 20. junija 1928 v Narodni skupščini. Štirinajst dni po tem dogodku, dne 4. julija, je Velja Vukiče-vic podal ostavko — za vedno. Poletje 1928 je bilo najživahnejše v vsej naši dosedanji politični zgodovini. Kriza je bila rešena šele 27. julija, ko je prevzel ministrsko predsedstvo dr. Korošec in ga vodil do 6. januarja 1929.
Osebno je bil pokojni politični voditelj simpatična in jovijalna pojava. Imel je zato mnogo prijateljev v vseh nekdanjih političnih taborih. Bodi mu ohranjen prijazen in časten spomin!
Ob odhodu zaslužnega šolnika
Selca nad Škof jo Loko. 27. novembra.
Lepo vasico Selca nad Škofjo Loko je te dni zapustil priljubljeni šolski upravi* telj g. Ivan Mihelčič, ki odhaja na novo službeno mesto, za upravitelja šole v Čer« nuče pri Ljubljani.
G. Mihelčič je kot abiturient pred 18. le» ti prišel v Selca in je služboval na tem mestu prav do teh dni. Kot izvrsten šolnik je vzgojil celo vrsto dece v strogem na* cionalnem duhu in je porabil vsako prili« ko, da šolo izpopolni in dvigne njen ugled. Prvotna trirazrednica se je razširila v pet* razrednico; nekdanji ekskurendni šoli v P odlomku pod Ratitovcem in Podblici pa sta sedaj enorazrednici. Polnih 5 let je gosp. Mihelčič poučeval v Podlomku, do* čim je bila tedaj tudi Podblica pod nje* govim vodstvom. Kot navdušenemu pev* cu, ki je že v studentovskih letih prepeval v četvorici Rijavca. Juga, Mateta in Ma> rolta, je bila g. upravitelju posebno lepa pesem pri srcu. L. 1908 je odšel z »Zvo* nom« v Beograd; dolga leta pa je gojil kot pevovodja v Selcih pevski zbor Rati* tovec, ki je zajemal pevce iz bližnjih m daljnih vasi; tudi iz Praprotnega in Buko* vice. O troglasnih mladinskih zborih niti ne govorimo, saj so nastopili v radiu.
KULTURNI PREGLED
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20. Petek, 28.: Gostovanje drame v Kranju: ob 16. Snegulčica; ob pol 21. Sveti plamen.
Sobota, 29.: Gospa ministrica. Ljudska
predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 30. ob 15.: Janezek - Nosanček, Mladinska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Serija A-000001. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 1. decembra: Naš gospod župnik. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Petek, 28.: Tosca. Gostovanje baritonista g.
Baklanova. Izven. Sobota, 29.: Vesela vojna. Opereta. C.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Petek, 28.: Zaprto.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
Začetek ob 20.15. Sobota, 29. novembra: Vozel. Nedelja, 30.: Vozel.
20. številka »Naše dobe«
Izšla je 20. številka revije »Naša doba«, ki jo izdaja za slovensko izobraženstvo kon-sorcij »Jutra«.
Na uvodnem mestu je k prazniku našega državnega uedinjenja objavljena daljša razprava bivšega člana »Jugoslovenskega odbora-: v emigraciji in poznejšega poslanika
g. dr. Bosumila Vošnjaka »Državno in narodno edinstvo«. To je nov prispevek k vprašanju slovenskega odnosa do jugoslo-venskega narodnega edinstva, vprašanju, ki ga je v zadnjem času sprožila »Naša doba« in priobčila o njem serijo člankov. V tem »Naša doba« nadaljuje poslanstvo nekdanje goriške »Vede«, kar priznava tudi dr. Vošnjak kot eden njenih urednikov, ko pravi v sedanjem članku: »Problemi, s katerimi se sedaj bavi »Naša doba«, so se obširno razpravljali v naši goriški »Vedi« pred vojno.« Danes so vsi ti problemi mnogo bolj žgoči in pereči ter zahtevajo jasnosti in konkretne rešitve, saj se je nekdanji ideal državnega edinstva izpolnil. Kako uresničiti ideal narodnega edinstva? Kako je s slovenskim jezikovnim in literarnim vprašanjem v novih razmerah po 6. januarju? Gosp. dr. B. Vošnjak delno polemizira s pisci prejšnjih člankov v »Naši dobi« in tolmači kulturno stališče integralnega jugo-slovenstva. Vsak naš izobraženec naj bi prečital tudi ta članek. Je brez dvoma najzanimivejši prispevek k letošnjemu 1. decembra.
Ugledni pedagog, univ. prof. dr. K. Ozvald se v članku »O sodobnih nalogah univerze« prav tako bavi t našim kulturno-političnim vprašanjem, samo da ga obravnava poleg drugih vprašanj, ki so v zvezt z novim zakonom o vseučiliščih in da proms-tra vprašanje narodnega in državnega edinstva z vzgojnega vidika našega najvišjega kulturnega zavoda.
Dr. M. Robič zaključuje svojo obsežno kritiko prof. Vebra »Filozofije«. Menda nI še nobena slovenska filozofska knjiga vzbudila tako obsežne kritike, kakor je dr. Ro-biča kritika najnovejšega dela profesorja filozofije na ljubljanskem vseučilišču. To nt samo znak večjega zanimanja za filozofijo
Poglavje zase tvori krasno urejeni vrt g. upravitelja. Tolike krasote je bilo red* kokje najti; saj je krasilo grede nad 70 vrtnic, ki so izpreminjale okolje v pravi cvetni gaj. Kot tajnik in blagajnik Sadjar* skega in vrtnarskega društva je imel za* služni šolnik nebroj gospodarskih preda« vanj. Naravno, da je bil g. Mihelčič vse« skozi pristaš vsake naprednosti in sokol' ske ideje. Sokol v Železnikih ga šteje med dolgoletne člane. Svoje sile je posvečal tu« di Ciril«Metodovi družbi, katere odbornik za Železnike je bil.
V živem spominu ostaja 1. 1921. ko je Nj. Vel. kralj obiskal Selca in si je ob tej priliki ogledal šolsko razstavo. Koliko pa je ostalo nezapisanega podrobnega dela, ki ga je bilo leto in dan v izobilju. G. Mihel* čič je bil pač priden kot mravlja in zato mu je odhod v zavesti neizgubljenih let lažji. Učiteljskemu zboru je bil vesten, pravičen predstojnik in dober tovariš.
Slovo je bilo presrčno. Vsi krajevni funkcionarji, učiteljstvo, društveniki, so želeli svojemu prijatelju vso srečo, šolska mladina se je poslovila s kopo cvetja. Zglednemu, vztrajnemu kulturnemu delav* cu želimo tudi mi na novem položaju vseh uspehov in zadovoljstva.
Prvi slovenski poslanec v Ameriki
Dne 4. novembra so se v Zedinjenih dr* žavah Severne Amerike vršile volitve po« slancev v zakonodajne skupščine posamez* nih zveznih držav. Pri tej priliki je bil v
državi NVisconsin izvoljen za poslanca (as« semblyman) slovenski kandidat John Er* mene, rojak iz Ljubnega v Savinjski do* lini.
To je prva politična zmaga naših roja kov v Ameriki. John Ermenc je z združe* nimi močmi vseh rojakov zmagal nad svo* jimi tremi protikandidati v 5. distriktu in tako postal prvi slovenski assemblyman v zakonodajnem parlamentu države \Y'iscon« sin.
Glasovalo je zanj tudi lepo število bra< tov Hrvatov in Srbov. Naši ameriški ro« jaki so lahko ponosni na to svojo prvo politično zmago.
Rimski grobovi ob Dunajski cesti
Ljubljana, 27. novembra.
Med železniškimi delavci, ki so zaposleni pri kopanju jarkov za novi vodovod od kurilnice I. na glavnem kolodvoru pa do kurilnice II. na državnem kolodvoru, je zavladalo včeraj popoldne nenadoma veliko vrvenje in napetost, ko so udarili nekoliko nižje v zemljo in pri kopanju jarka poleg prelazov Dunajske ceste ob desni strani naleteli na nekam čudno položene
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
pri nas, marveč tudi kaže, da prof. dr. Ve ber v svoji knjigi obravnava probleme, ki so v zvezi z duhovno orijentacijo Slovencev in da je treba njegovo delo pojasniti z raznih vidikov. Dr. M. Robič je šel Vebrovi nori filozofski izpovedi do dna in njegova temeljita kritika bo ostala še dolgo značilen pojav v naši dokaj borni filozofski književnosti.
Izmed obilnega gradiva v petitu, naj omenimo dva članka dr. L. Cermelja »Doneski k življenju naše manjšine v Italiji« in »Življenske razmere kmetov ▼ Italiji« Slednje poročilo o fašistični publikaciji »Indagini sulle condizioni di vita dei con-tadini italiani« je izredno zanimiva, ker v iarki luči osvetljuje beden položaj italijanskih kmetov. — Sledi življenjepisni in politični oris vodje nemških narodnih socijali stov »Adolfa Hitlerja. V rubriki »Odmevi« je dvoje pisem iz vrst čitateljev: dr. A. Druškovič piše k članku A. Lajovica o identifikaciji narodne in držarne zavesti. Josip Župančič pa se bavi s problemi »bele ku-
g:e« _ v zvezi z znanim člankom dr. B.
Skerlja v eni prejšnjih številk »Nase dobe«.
»Politični pregled« in »Zapiski« končujejo vsebinsko bogato in zanimivo številko »Naše dobe«. Bodočnost te prepotrebne napredne ideološke in informativne revije zavisi od kulturne zavesti slovenske progre sivno misleče inteligence. Brez dvoma je revija s svojimi 20. številkami izvršila že lep kos svojega programa in je dala v javno razpravo vrsto vprašanj, ki se nas vseh globoko tičejo. Zato bi zaslužila izdatnejšo moralno in gmotno podporo našega izobra-ženstva, na čigar zavest in ponos apeliramo tudi ob tej priliki.
Kdor bi hotel imeti celoten letnik »Naše dobe«, ga lahko naroči pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Dobe se še tudi vse posamezne številke. Letnik se bo zaključil z 22. številko
plošče iz opeke. Pri nadaljnjem kopanju so se plošče razdrobile in delavci so na nemalo začudenje naleteli na prav zanimive najdbe. Iz votline so se privalile prednje v jarek stare glinaste posode, iz katerih so se vsipali različni predmeti. Delavci so se takoj zavedli, da gre za stare rimske grobove, zaradi česar so obvestili železniške uradnike, ki so tudi prihiteli na mesto in ugotovili, da so delavci res izkopali grob iz rimskih časov. Pri nadaljnjem kopanju so delavci naleteli na enake grobove, v katerih so našli prav tako več različnih žar in pa drugo posodo, v kateri so bili shranjeni rimljanski novci, po-največ bakreni pa tudi iz dragocenejše kovine, a so ti kar hitro izginili. V enem izmed grobov so našli veliko srebrno ploščo, na eni strani z lepimi vgraviranimi krogi, dočim je bila prednja stran popolnoma gladka in se zdi, da je služila za ogledalo. Poleg tega je bilo najinega več krasno brušenega, izredno finega barvastega stekla. Priložene so bile tudi steklene tube, v katerih so se najbrž nahajale plemenite dišave, ki so jih Rimljani polagali v grobove. Dalje je bilo izkopanih tudi več iz gline pečenih in zelo lepo oblikovanih leščerb ,v katerih je gorelo olje. Na eni izmed leščerb je napis :L. SEPTIMI, na drugi strani pa: SABINI.
Prav lep je tudi kakih 10 cm dolgi obroč iz slonove kosti, ki je bil priložen poleg raznih drugih drobnarij v enega grobov. Kar se tiče novcev, so bili posamezni kosi prav dobro ohranjeni in so bili čitljivi tudi napisi kakor: CAESAR AUGUSTUS IMPERATOR. Take vrste novce pa posedujejo sedaj le tisti, ki so jih izkopali iz grobov že snoči in jih odnesli na vse vetrove. Rimsko grobišče na tamošnjem mestu je vsekakor zelo razsežno, kajti na grobove so naleteli tudi že pred dvema letoma, ko so prekopavali križišče Masary-kove in Dunajske ceste.
Moderniziranje in povečanje mestne klavnice v Celju
Celje, 27. novembra. Jutri popoldne bo na svečan način otvorjena celjska mestna klavnica. Ves klavniški obrat s potrebnimi poslopji je bil precej povečan in odgovarja sedaj po* polnoma zahtevam in potrebam naraščajo* čega Celja, zlasti še v vročih poletnih me* sečih, v času največjega tujskega prometa.
S preurejevalnimi deli v klavnici se je pričelo lani v novembru. Ugodna zima de« la ni ovirala in tako so bili delavci z glav* no preureditvijo poslopij gotovi že sredi maja, tako da je pričela nova hladilnica obratovati z najmodernejšimi stroji in pri* pravami že 17. maja t. 1. Novo hladilno napravo je dobavila »I. brnska strojna to« varna«. Montaža kompresorja in vseh pri* padajočih naprav je izvedel tovarniški nadmonter Ružička, ki je slučajno tudi že pred 301eti montiral prvotno hladilno na« pravo v celjski mestni klavnici. Kompre« sor ima 56 konjskih sil. Pod njim je v podzemlju v lični kabini črpalka za vodo, ki jo dobavlja klavnica iz lastnega stu« denca onstran Voglajne za cerkvijo sv. Maksimilijana. Novo odkriti studenec do* bavlja na sekundo 11 litrov prvovrstne, zelo hladne vode. Poprej so vladale v tem pogledu v klavnici kaj težke razmere, ker je moralo podjetje črpati vodo iz struge Voglajne. Poleg kompresorja je nameščen po najnovejših izkušnjah izolirani rezerv* ni parni kotel, kondenzator in mogočen ventilator, ki vrže v hladilnico na minuto po 21.000 kubičnih metrov mrzlega zraka in ga istočasno zopet odvaja, tako da se more sveže meso ohraniti pri temperaturi 1 do 3 stopinj pod ničlo do 14 dni popol* noma sveže in užitno.
Posebna naprava proizvaja v 8 delovnih urah 180 po 15 kg težkih kosov ledu. V velikem lokalu hladilnice je 26 celic za sveže meso, poleg njih pa je posebna hla« dilnica za nasoljeno meso. Za konje zgrajena za hladilnico in strojnico ob Vo* glajni posebna konjska klavnica z lastno hladilnico, ki bo pričela obratovati v no* vih prostorih jutri.
Vse načrte in tehnično vodstvo moderni* zacije je izvedel šef mestnega stavbnega urada g. inž. Blaž Pristovšek, velike za* sluge za napredek tega velevažnega mest« nega zavoda pa ima tudi referent klavni« škega odseka v mestnem občinskem svetu g. hotelir Fran Rebeuschegg. Vsa stavbna fn druga dela na povečanju in moderniza« ciji klavnice izvzemši stroje so , izvršili celjski obrtniki.
.............................
Najmlajša »Ufina« zvezdnica
(&c11y Jiaas
ki je s svojimi lepimi črnimi lasmi, s svojimi krasnimi, živimi očmi in s svojo temperamentno igro v veseli opereti:
„fcarfjera
male Dolly"
vzbudila vseobčo pozornost, navdušenje v občudovanje kritike in občinstva! Film prinese v premieri:
Elitni kino Matica
Druga obsodba zaradi zločinov pred 21 leti
Maribor. 27. novembra. Danes je bil pred senatom petorice v Mariboru po dva in pol dni trajajoči razpravi končan proces proti Antonu Kozje-ku, ki je bil v decembru 1928 pred mariborsko poroto obsojen na smrt na vešalih zaradi umora svojega brata Andreja leta 1909., zaradi požiga v Račah in zaradi napeljevanja h krivemu pričevanju. Z njim je bil kot njegov sokrivec pred poroto tudi obsojen na smrt njegov prijatelj Ivan Presnitz. V aprilu 1929 sta bila pomilo-ščena in sicer Kozjek na 20, Presnitz pa na 15 let težke ječe. Presnitz je 8. novembra 1929 v kaznilnici umrl, Kozjek pa je vložil prošnjo za obnovitev procesa. Višje deželno sodišče v Ljubljani je v tej zadevi odredilo novo razpravo, ki je trajala zadnje tri dni. Zanimivo je, da se preti obsodbi zaradi požiga v Račah, kjer je leta 1913. zgorela hiša njegove žene, katero je dal Kozjek malo poprej visoko zavarovati, pa je pozabil plačati premijo, kakor tudi zaradi napeljevanje svojega prijatelja Presnitza h krivemu pričevanju ni pritožil.
Včeraj je senat po zaslišanju nad 50 prič ter po daljšem posvetovanju razglasil obsodbo, s katero se Kozjek glede obtožbe umora brata Andreja oprošča, ker se njegova krivda, o kateri sicer sodniki ne dvomijo, ni dala nedvomno ugotoviti. Zaradi oprostilne sodbe v vprašanju umora je sodišče moralo izreči novo obsodbo glede zločina požiga in napeljevanja h krivemu pričevanju ter je obsodilo Kozjeka zaradi teh dveh dejanj na osem let težke ječe.
Vesti iz hrastniške kotline
Hrastnik, 27. novembra. Zaradi splošne gospodarske krize so iz« ostala pri naši steklarni naročila za gotove vrste stekla in je podjetje sklenilo omejiti obrat. Nameravalo se je nekaj delavcev sploh odpustiti, druge pa poslati na daljše brezplačne dopuste. Da ne bi bilo teh zr« tev, so se steklarji sporazumno pogodili s podjetjem, da bodo delali vsi dnevno 6 ur namesto 8 in tako vsi enako. trpeli. Ta šesturni delavnik je začel že v ponedeljek in bo pač trajal, dokler se razmere ne iz«
boljšajo.	. ..... ,
V	naši okolici se je pojavil neki proda« jalec zdravil in mu je v okoliških vaseh nasedlo več kmetov. Neki kmetici je pro« dal svoja zdravila za 230 Din, drugi dan pa se je zopet zglasil ter pobral vsa zdra« vila, češ, da jih bo izmenjal z boljšimi. Kmetica seveda zaman čaka na zdravila m na svoj težko zasluženi denar. Tudi ličani bi se morali otresti lahkovernosti, ker imajo itak v Hrastniku lekarno, ki jih najboljše in solidno postreže.
V	nedeljo ob 4. popoldne bo v Narodnem domu v proslavo državnega praznika sokolska akademija z bogatim sporedom in bo sodelovalo tudi Glasbeno društvo.
V	raznih načrtih našega kraja je napač* no imenovan potok naše kotline Brnica. Ker se manjši potoki stekajo v večje tn dobi novi, iz dveh potokov združen; po* tok, ime večjega potoka in ker se pri dol* skem mostu izliva Brnica v Boben, je vse« kakor tudi potok v spodnjem delu našega kraja Boben in ne Brnica.
Akademik g. Ivica Zidar, ki je bil že dalje časa pri našem rudniku v praksi, sc je ponesrečil pri snaženju nekega motorja ter se težje poškodoval na roki. Delavec kemične tovarne Sekula je dal na piačilnt dan svoji 121etni hčerki svoj štirinajst* dnevni zaslužek 370 Din, da bi plačala v trgovini živila. Otrok pa je na rudniškem železniškem mostu izgubil ves denar. f*t>o» go delavsko družino so rešili velikih skrfti sorodniki najditelja, ko »o ti izročili naj« deno vsoto.
TBENCHCOATE
z dvema podlogama po Din 850.~
črne zimske suknje
po Din 870.—
nudi za čas nakupov božičnih in Miklavževih daril
Fran Lukič,
Stritarjeva ulica 9
Domače vesti
*	Iz železniške službe. Izpit za glavno skupino pri generalni direkciji so napravili: iz prometne siužbe: uradniki II. kategorije: Turin Viktor, šei postaje Ptuj; Bajuk Izo, šef postaie Št. Janž na Dolenjskem; Bralnik Josip, šei postaje Medvode; Fettich-Franklieim Miroslav, šei postaje Rogatec; Floriančič Josip, šei postaje Sv. Lovrenc na Pohorju; Krulej Adalbert, šef postaje Trebnie; Mešiček Hugon, prometnik na Jesenicah; Privšek Franjo, šei postaje Oro-suplie; Lapanje Drago, prometnik, Ljubljana glav. kol; Lipovšek Franc, šei postaje Ponikva; Kamor Maks, prometnik, Zidani most; Vergelj Anton, prometnik, Ljubljana glav. kcl.; iz administrativno-pravne stroke: uradniki 1. kategorije: dr. Senčar Drago, splošni oddelek; iz ekonomske stroke: uradniki II. kategorije: Ferjančič Franc, progovna sekcija Zidani most; Ravter Stanislav, pregovna sekcija Maribor glav. proga; Makoter Franc, progovna sekcija Ptuj; Romauch Peter, splošni oddelek; Hvala Hi-ronim, prometno-komercijalni oddelek; iz komercijalne službe: uradniki II. kategori-ie: Kastelic Ivan, Ljubljana gor. kol.; Parma Bruno. Maribor glav. kol.; Amalietti Avguštin. Maribor glav. kol.; Prešeren Rudolf, prometno-komercijalni oddelek; Pav-lovčič Franc, Maribor glav. kol.; iz stroke za kontrolo dohodkov: uradnik II. kategorije: Tominec Vladimir. Ljubljana gor. kol ; iz gradbeno-tehnične stroke: uradnik I. kategorije inž. Planinšek Karel, progovna sek-ciia Ljubliana glav. proga; iz elektro strojne službe: uradnik II. kategorije Kartin Jožef. stroini oddelek.
*	Francosko odlikovanje slovenskega gasilca. Kakor znano, se je leta 1928. vršil v Parizu mednarodni gasilski kongres, katerega se je udeležil tudi zaslužni nas gasilski delavec g. Richard Engelsberger, ki je na tem kongresu zastopal interese slovanskega gasilstva ter izposloval Slovanom podpredsedniško mesto m priboril enakopravnost slovanskih jezikov s svetovnimi jeziki. Udejstvoval se je tudi na kongresu reševalnih organizacij. V priznanje njegovega strokovnega delovanja mu je sedaj francoska vlada podelila Častno diplomo, s katero je pač počaščeno tudi vse jugoslovensko prostovoljno gasilstvo. čestitamo!
- »Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine« objavlja v 40. številki med drugim: pravilnik za opravljanje zdravniške službe pri bratovskih skladnicah; pravilnik o pogojih, po katerih se daje dovoljenje za plavljenje in splavljanje gozdnih proizvodov; pravilnik o prehrani gojencev v državnih zavodih za vzgajanje mlajših ma-loletnikov; disciplinski senat za zdravnike pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje ter razglas o izpremembi občinske meje med krajevnima občinama škofjo Loko in Staro Loko.
*	Proslava spomina pokojnega Frana Su-pila. Kakor poročajo iz Beograda, so čestil-ci pokoinega Frana Supila sklenili, da pri-rede v Beogradu svečano komemorarijo ob nriliki 60 letnice njegovega rojstva. Proslava spomina na tega velikega jugoslovenskega ideologa in odličnega bojevnika za naše narodno osvobojenie in uedinjenje se bo vršila v veliki dvorani nove univerze v Beogradu jutri ob 6. zvečer.
*	Aljehin b0 gostoval tudi v Karlovcu. Iz Karlovca poročajo, da je tamošnji Šahovski klub že zbral potrebna sredstva za go-stovanje svetovnega šahovskega mojstra Aljehina, ki bo odigral v Karlovcu simul-
tanko.	, . , - i
*	Za ustanovitev trgovinske visoke soie v Beogradu. Generalni direktor poštne hranilnice dr. Nedeljkovič je v »Politiki« objavil članek, v katerem zagovarja ustanovitev visoke trgovinske šole v Beogradu. Ta šola naj bi dajala kvalificirano vodeče osobje za gospodarska podjetja, javnega in privatnega značaja. Šola naj bi imela čin vseučiliščne fakultete. En del stroškov naj bi nosila država, drugi del
g
t* T-i I
n
r,
1
|
KINO IDEAL
John Barrymore Dolores Costello
v prekrasnem filmu velike ljubezni po sloviti operi »Manon Lescaut«
Kurtizana
Krasno! Očarljivo! Ganljivo!
Samo še danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., pol 8. in 9. zvečer
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v LJubljani
dne 26. novembra 1930. Številke za označbo kraja pomenijo: l. čas opazovanja, 2. stanje barometra. X temperaturo. 4. relativno vlago v %. 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin, i. padavine v mm. Ljubljana 7, 763,1, 12.3, 85. \V6, 10, dež, 8.2. Maribor 7, 761.5, 6, 92, mirno, 1, —, —. .V ostar 7, 765,7, 9, 93, mirno, 7, —, —. Zagreb 7, 763.3, 12, 75. \V2, 9, —, —. Beo* "rad 7, 764.9, 8, 76, SE, jasno, —, —. Sa* t jevo 7, 767.2, 5, 84, E2, jasno, —, —, koplje 7, 770.1, —3, 83, mimo, 3, —, —. Kuin >br 7, 765.4, 13, 83, NE2, 4, -. Split 7, 765.2. 15, 75, ESE10, 2, —, -. Rab 7 762.1, 13. 85. SE12, 8, —. —. Vis 7, 762.1, U. 92. SE 16, 10. —, —.
Tem'-»ta je bila v Ljubljani najvišja 15.4, nijni/.ia 11.1, Maribor 6, M ostar 4. Zagkb 10 Bj*. v<id 7. Sarajevo 4. Skoplje Solnce \ i!::', i a ob 7.13, zahaja ob 16.20, Lune. vzisrja oo i3.14, zahaja ob 23.52.
gospodarski krogi, tretji del pa slušatelji s plačevanjem šolnine.
*	Srečka državne razredne loterije 36.750,
ki je zadela v sredo 200.000 Din je bila prodana v Ljubljano iz glavne kolektorske razpečevalnice Aleksandra Pavloviča v Beogradu, ki ima centralo na Obiličevem vencu 33 in podružnico na Cara Nikole II. ulici 69.
*	Dar generala Stajica dijaštvu v Valje-
vu. Sanitetni general dr. Jordan Stajic, načelnik sanitetnega oddelka v ministrstvu vojske in mornarice, je direktorju gimnazije v Valjevu poslal 10.000 Din za ustanovitev fonda pod njegovim imenom, iz katerega naj bi dobivala nagrade najboljša literarna dela iz lepe književnosti. Natečaja se lahko udeleže dijaki in dijakinje valiev-ske gimnazije in slušatelji univerze, ki so rodu iz Valjeva in bivšega valjevskega okraja.
+ Zagreb ima blizu 31.000 dijakov. Kakor javljajo zagrebški listi, je na tamkajšnjih učnih zavodih v tekočem šolskem letu 30.833 dijakov in učencev in sicer: v ljudskih šolah 11.555, na obrtnih šolah 3S50, na srednjih in strokovnih šolati 10.259. na univerzi 4521 (na juridični fakulteti 1145, na teološki 171, na medicinski 419, na filozofski 1469, na gozdarski in kmetijski pa 340) na ekonomsko-komercijalni visoki šoli 512, na državni umetniški šoli 59, na visoki šoli državne glasbene akademije pa 77.
*	Umetniška kolonija v Splitu. V Splitu se je v zadnjem času razvila živahna akcija za zgradbo kolonije umetniških ateljejev na področju Mej za domače in tuje umetnike, ki bodo tamkaj po nizki ceni lahko dobili ateljeje in stanovanja.
*	Novi grobovi. Te dni je po kratki bolezni umrla v Bovcu gospa Marica Urši-čeva, rojena čičigojeva, soproga učitelja g. Franca Uršiča. Pokojnica je službovala zadnja leta kot učiteljica v Bovcu, v šolskem letu 1928/29 pa je bila premeščena s svojim soprogom v pokrajino Umbrio. Svoj poklic je kot izvrstna učna moč vršila z vso ljubeznijo in potrpežljivostjo in žela vedno najlepše uspehe. Zaradi bolezni je morala zaprositi za dopust in se je nato vrnila v Bovec, kjer jo je zahrbtna bolezen iztrgala iz kroga ljubeče jo obi-telji. Kako priljubljena je bila pokojnica, je najzgovorneje pričal veličastni pogreb, ki se ga je udeležilo mnogoštevilno občinstvo. — V Stražišču je preminul g. Josip Knific, trgovec in posestnik. Star je bil 66 let in splošno priljubljen. Pokopali ga bodo danes ob 16. na pokopališču v šmartnem pri Kranju. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje!
Na večer 2 ARTIN-DRAŽEJE, drugo jutro — normalno milo iztrebljenje.
Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatlice za 8 Din zadostuje za 4—6 krat
*	Razpust Zveze vinotržcev za Slovenijo
Banska uprava Dravske banovine je razpustila Zvezo vinotržcev za Slovenijo, ker že več let ne deluje in nima pogojev za pravni obstoj.
*	Avtomobilska cesta Split-Dubrovnik. Po vesteh iz Splita so te dni pričeli grad-bo avtomobilske ceste Split - Dubrovnik. Istočasno se bo ob novi cesti pri Orebiču zgradil hotel, ki bo imel 60 sob za tujce. Projektiranih je tudi več novih vil.
*	Kolonizacija Motohije. Kolonizacija južne Srbije, zlasti Motohije, ki se vrši po določenem sistemu, se bo prihodnje leto v glavnem dovršila. Za koloniziranje siro masnih kmetovalcev, zlasti Črnogorcev in Hercegovcev, je kmetijsko ministrstvo določilo nad 30.000 hektarov, kjer se bo pri hodnjo pomlad naselilo približno 2000 rodbin.. V to svrho bo prihodnje leto zgrajenih 2000 hišic za koloniste, ki dobe tudi primerna posojila.
Najden pogrešanec. Iz Kočevja nam pišejo: Nekoliko slaboumni Jože Hogler iz Kotlarjev pri Stari cerkvi je domačim že dalje časa obljubljal, da se bo vrgel v vodo. Ko je te dni na enkrat izginil, so ga začeli domači iskati in ga je sestra res našla v potoku mrtvega. Ker je potok na tistem kraju zelo plitek, sklepajo, da nesrečnik ni izvršil samomora, nego je le zašel v vo do, kjer so ga prijeli krči.
*	Pobeglo dekletce. Z Jesenic nam pišejo: V ponedeljek dopoldne je pobegnila od doma 14 letna Rozika Franzova, ki je že dalje časa stanovala Pod Možakljo pri svojem bratu Francu Franzu, ključavničarju v tovarni KID na Savi. V omenjenem času je Rozika varovala na bratovem stanovanju njegovega malega otroka. Ker je bilo precej hladno, je zakurila v peč. Nato je šla v drvarnico po drva, a ko se je vrnila, je vsa prestrašena opazila, da se je otroku osmo-di-la oblekca. Rozika se je zelo hala, da bosta brat in njegova žena, ko se vrneta domov, zelo huda in se ni dala potoložati od sosedov. Cez čas je napisala na listek, da gre prostovoljno v smrt, položila ta listek na mizo in odšla neznanokam. Izključeno ni, da je res izvršila somomor. Zadevo preiskuje orožništvo.
*	Otroci zanetili požar. Iz Braslovč nam pišejo: V ponedeljek dopoldne je po krivdi otrok, ki so se igrali z ognjem, nastal požar v gospodarskem poslopju g. Železnika, posestnika na Rečici ob Paki. Kljub takojšnji pomoči okoliških gasilnih društev ie poslopje zgorelo do tal. Posestnik je bil zavarovan le za malo vsoto.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Najlepši okras vaše sobe so povečave
vaših posnetkov od plošč in filmov,
katere vam dovršeno napravi drogerija
K AS C ^
Ljubljana — Maribor
* Predpasniki, najnovejšega kroja, za dame in otroke v tovarniški zalogi pripo* roča kot primerno Miklavževo darilo M. Krištofič=Bučar, Stari trg 9. Cene strogo solidne.
Iz Ljubljane
u— Preskrbite si pravočasno vstopnice za novinarski koncert v Ljubljani 1. decembra. Program bo letos izredno pester. Podrobnosti na drugem mestu v današnjem listu. Vstopnice se prodajajo v Matični knjigarni.
u— Ob priliki državnega praznika 1. decembra bo razobesila mestna občina na svojih poslopjih državne zastave. Župan g. dr. Dinko Puc vabi hišne posestnike in meščanstvo, da okrasi svoje hiše z državnimi zastavami.
u— Iz gledališča. »Gospa ministrica« se ponovi v drami v soboto pri znižanih cenah izven abonmaja. — Drevi bo gostoval v operi slavni baritonist Georgij Baklanov v Puccinijevi »Toski« kot Scarpia. Naslovno partijo bo pela prvič na našem odru Thier-ryjeva. Cavaradossija bo pel Marčec. Ostali sodelavci: Zupan, Janko, Simončič, Perko, Mencin in drugi. Dirigent Neffat. Izven abonmaja. Nekaj lož, oziroma ložnih sedežev ie še na razpolago. V soboto se bo pela Straussova opereta »Vesela vojna« za red C. V nedeljo ob 15. bo opereta »La Mascotte« ob 0. pa oBris Godunov z Bak-lanovim kot gostom v naslovni partiji. Izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi (telefon 2231). Občinstvo, ki si je za prvo gostovanje Bakla-novega rezerviralo vstopnice, naj jih dvigne do petka ob pol 13. Od te ure dalje se rezervirane vstopnice prodajo drugim interesentom.
u_ Petrovičevo veseloigro »Vozel« uprizori Šentjakobski oder v soboto 29. in v nedeljo 30. L m. Kdor ljubi lahko zabavno komedijo, naj poseti predstavi. Vstopnice v trgovini Miloša Karničnika na Starem trgu.
u— Lutkovno gledališče ljubljanskega Sokola ponovi v nedeljo ob 16. v Narodnem domu dr. Lahovo »Snegulčico« pravljico v 5 dejanjih. Vhod z Bleiweisove ceste.
u_ Satrešinska organizacija »Preporoda« bo imela redni občni zbor 28. t. m. ob 20. v lokalu SJSU »Preporoda«. Za člane udeležba obvezna. Prijatelji vabljeni.
u— Tramvajski drugi tir na Dunajski cesti in Prešernovi ulici je že popolnoma dogotovljen in je zdaj napet tudi že elek* trovod, ki je pritrjen k električni napeljan vi starega tira. Sinoči so že vozili vozovi po novem tiru.
u_ »Za čast domovine«. Zaradi ogromnega zanimanja za naš lepi film »Za čast domovine«, ki nam v krasnih slikah predočuje naše borbe za osvoboienje, bo predvajala ZKD film v kinu »Ljubljanski dvor« danes
Vaša trgovina hira
nazaduje, rabi poživitve ? Potem naročite sebi in svojim nameščencem našo pravkar izišlo knjižico — »Boljše kupčije?« — Vsak industri-jec, trgovec, obrtnik, zastopnik, potnik, korespondent, prokurist, ravnatelj, sploh vsakdo, ki hoče naprej in kvišku, mora imeti to knjigo napredka na svoji mizi. Prva in edina knjiga te vrste pri nas. 100%na praksa, ki jo lahko vsak takoj v svojem delokrogu s pridom uporablja! Naroča se edino pri nas. Cena s priporočnino vred le Din 30.—. Naročite jo še danes!
Reklamna šola „Labor"
ZAGREB VI.
Kupujte samo
PENKALA BATERIJE
ker gore najdalje!	-300
so najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. V gledališču in na koncertu Vas obvarujejo pred neprijetnim kašljanjem okusne ANACOT-PA-STELE dra. VVandera.
Dobivajo se v vseh lekarnah.
Cena malega zavitka Din 8.—, velikega zavitka Din 15.—.
Za pull-overje
KOŽUHASTA VOLNA
TONI JAGER, Ljubljana, Dvorski trg St. 1
ZA MIKLAVŽA
največjo izbiro otroških obleke od 1 leta da lje v vseh velikostih iz baržuna, barhenta, pletenih obleke, jopic, svitarjev, majcc, hlačke, nogavice, rokavice, čepice, copatke itd priporoča v veliki izbiri po jako nizkih cenah F. L,. GORICAR Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29. — Oglejte si blago in cene v naših izložbah!	^
in jutri razen ob 4., pol 8. in 9. zvečer še ob
6.	zvečer Vse narodno zavedno meščanstvo pozivamo, da si to filmsko delo ogleda.
o— Člani Vodnikove dražbe na Viča dobe letošnje knjige pri poverjeniku drevi od
7.—S.	v knjižnici Sokolskega doma na Viču. Obenem se bo pobirala članarina za leto 1931.
u— Šentjakobska kniižnica v Ljubljani,
Stari trg 11, posluje zaradi praznikov v nedeljo 30 t. m. in v ponedeljek 8. decembra od 10. do 12. dopoldne.
u— Rezervni oficirji se opozarjajo na določila člena 474. službenih pravil, I. del, po katerih so dolžni na državni praznik 1. decembra prisostvovati cerkveni svečanosti, ki bo ob 10. uri v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Kdor nima uniforme naj pride v civilu. Pol ure prej se člani zberejo v pisarni Zveze rezervnih oiicirjev (Kongresni trg 1), odkoder bo skupen odhod.
u— »Skok čez kožo«. Akademski klub montanistov v Ljubljani priredi 7. decembra svojo tradicijonalno rudarsko slavnost »Skok čez kožo« in obenem z vsemi rudniki Jugoslavije prvo skupno proslavo zaščit-nice rudarjev sv. Barbare. Ta prireditev ima predvsem kulturni pomen, ker gre čisti dobiček v korist rudarske knjižnice, in se bo vršila v vseh dvoranah hotela Unio-na obenem z velikim plesom. Klub je jz-posloval za udeležence 50% pupust na železnicah za vse razrede. Vstop izključno proti vabilu. Reklamacije na: »Skokov« odbor AKM, Ljubljana-, univerza.
u— Koncert violinskega virtuoza Mane-na. V sredo bodo imeli Ljubljančani priliko slišati enega največjih sodobnih violinistov. Kritiki največjih evropskih listov pišejo o njem čete slavospeve. V sredo bo prvi nastop tega odličnega umetnika v Ljubljani. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni.
u— II. intimni glasbeni večer »Sloge«.
Dne 4. decembra bo izvajala ljubljanska »Sloga« v svoji koncertni dvorani, Praža-kova ulica, koncert skladb iz 15. stoletja. Na vzporedu so posvetne in cerkvene skladbe mojstra Dufaya. Koncert bo zanimiv ne samo s čisto glasbenega vidika, temveč tudi s kulturno-zgodovinskega stališča.
n— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Na državni praznik dopoldne ob 11. vaja v Unionu. Vse in vsi!
u_ Senzacija Hamburga bo za nekaj dni prenešena v Ljubljano. Letaki naznanjajo, da se bodo vršili čudoviti večeri v dvorani hotela Uniona. Prvi večer bo že današnji in ni dvoma, da bo ljubljanska publika napolnila dvorano do zadnjega kotička, saj je čarodej, mistik, iluzionist g. Uferini s svojo družbo po vseh velemestih prav dobro do-šel, ljubljanska publika pa tudi ne odklanja velemestnih atrakcij. Predstava se bo pričela drevi točno ob 20., v nedeljo pa popoldne ob pol 17., tako, da bodo mogli po-setMi predstavo tudi okoličani. Občinstvo se naproša, da pride točno, da ne bo motenj pri predvajanju.
u— JNAD »Jadran« priredi 4. decembra ob 20 v veliki dvorani Kazine čajanko namesto Miklavževega večera. Posebnih vabil ne bo. V torek 2. decembra izostane redna plesna vaja. Vabljeni!
u— Nagrado dobi, kdor izsledi tatu kolesa. Prejeli smo: Kolo vijoletno pleskano, je bilo ukradeno izpred trgovine g. Rudolfa Deržaia v Kolodvorski ulici 28. Pri glavi pod balanco je kolo oražno-rumeno pleskano. Balanca ie dvignjena in črno pleskana. Kdor bi tako kolo videl, naj sporoči proti nagradi na gornji naslov.
u— Ugotovitev. Vest o pretepu v Perda novi gostilni v Savljah popravljamo v toliko, da se pretep ni vršil v gostilni, marveč zunaj na cesti.
u— Aretacija nevarnega vlomilca. V sre do ie bil aretiran v Tavčarjevi ulici 24 letni Rihard Urankar iz Trsta, ki ima na vesti več vlomov in tatvin. Urankar je bil v Liubljani v različnih službah, vendar se ^ naiveč paidašil s sumljivimi tipi in v družbi z njimi viamljal v razna stanovanja. Nedavno se je splazil v neko stanovanje v Židovski stezi in odnesel tamkaj razno obleko. V družbi že dalje časa zasledovanega vlomilca Jordana Škufce je izvršil baje tudi vlom v Seunigovo usnjarsko trgovino na
Starem trgu.	.
u— Ukradeno kolo in izmaknjena svetili
ka. S'uga Ivan Bručan, uslužben pri trgovcu Rudolfu Držaju v Kolodvorski ulici, je v sredo ugotovil, da mu je neznan tat odpeli al izpred domače trgovine vijoličasto pleskano kolo znamke »Tribuna«. - Mizarskemu pomočniku Francetu Novaku, stanu-jočemu v Bohoričevi ulici 30, pa je istega dne nekdo snel pred Cokonovo gostilno na Medvedovi cesti s kolesa karbidno svetilj-ko.
u_ Aretirani potepinki. Mladi pohajalki, 24 letna Marija P. z Gline in enako stara Pavla K. iz Dobruni se nočeta lotiti poštenega dela. Zadnje dni sta se klatili po mestu in se vdajali nepoštenemu življenju Ker sta radi pomagali vlomilcem in jim služili kot opazovalki, sta obe že sedeli po več mesecev ječe. Predsnočnjim sta bili zopet obe aretirani, in sicer v Kolodvorski ulici. Obe sta bili pijani.
u— Vlom v skladišče. Družabnik tvrdke »Jugospecial* v Tavčarjevi ulici Alojzij Slanovec je javil policiji, da je bil v noči na sredo izvršen vlom v tvrdkino skladišče. ki se jnahaja v kleti iste hiše. Vlomilec je odnesel 24 velikih oljnatih slik, 3 zabojč-"ke otroških kinematografskih aparatov, 5 stroiev za rezanje mesa in 2 ducata jedilne ga orodja. Storilec je zaboje odprl s seki ro, ki jo je po izvršenem vlomu pustil ležati na mestu. Vloma ie sumljiv neki delavec, ki je bil dalje časa zaposlen pri eni izmed strank v omenjeni hiši, ni pa izključeno. da je izvršil vlom neki bivši nastav-
lienec tvrdke.
u— Obleko so mu • odnesli. Posestniku Francetu Remcu, stanuiočemu v Obrijah, je neznan tat odnesel iz dveh omar na podstrešni 2 zimska suknjiča ter še nekaj drugih malenkosti. Oškodovanec, ki domneva, da mu ie ukradel predmete neki bivši njegov delavec, je zadevo prijavil policiji.
u— Predrzna sleparica. Pred par dnevi se ie pojavila na 3. oddelku v deželni bolnici neznana ženska srednjih let, ki se je
podala v ženski predel ter povpraševala bolnice, česa potrebujejo. Navedla jc, da. gre za par ur v mesto in se nato z naročenimi stvarmi vrne. Ker so mislile holmce; da imajo pred seboj kakšno že ozdravelo tovarišico, so ji res nekatere nasedle in ji izročile večje zneske z nalogom, da jim prinese one potrebščine. Neznanka je nato izginila in se ni več pojavila. Ker se ji je poizkus tako imenitno obnesel, je bržkone ista ženska smuknila v torek v neki drugi oddelek, kjer se ji je zopet posrečilo osle-pariti par žensk za okrog 100 Din. Izginila je v mesto, ne da bi jo mogli pravočasno prijeti. Oškodovane ženske so sleparko naznanile upravi bolnice in je bila že v teku dopoldneva uvedeno strogo zasledovanje. Ker taki primeri v naši bolnici niso osamljeni, bi bilo v bod«>če potrebno vsekakor več previdnosti.
u— Moderna pridobitev Ljubljane. Značilnost velemest v večernih urah so danes svetlobne reklame, ki dado glavnim trgovinskim središčem svojevrstno lice. Vse te reklame pa morajo biti take, da so okusne in da s vetlobnimi učinki ne motijo aH ne kvarijo estetskega čuta. Tak okusen svetlobni napis si jc omislila tvrdka Gcrcc. d. z o. z., v palači Ljubljanske kreditne banke Ta svetlobni napis se prav okusno prilega na temno in mogočno pročelje bančne palače, ki bo tvorila po dograditvi novih trgovinskih palač in nebotičnika v njeni neposredni okolici trgovinsko najprometnejše središče moderne Ljubljane. Imenovana tvrdka, ki jo vodi znani strokovnjak g. Jo-so Goreč, ima izredno okusne izložbe raznega zimskosportnega. najmodernejšega avtomobilskega in kolesnega blaga ter šivalnih strojev, ki napravijajo povsem velemesten utis.
u— Miklavžev večer v drami. Kakor la* ni priredi gledališče v Ljubljani tudi letos Miklavžev večer, odnosno popoldne. Z lju* beznivim sodelovanjem ljubljanskih gg. tr_* govcev in podjetnikov bo obdarovanih vce najrevnejših ljubljanskih otrok z lepim; darili, po možnosti pa bo vsak navzoč otrok dobil kak majhen spomin na Miklavža. Doslej so se odzvale naslednje ljubljanske tvrdke: The Rex Co„ Sicgel in drug, to* varna dežnikov Josip Vidmar, Viktor Bo* hinjec, V. Lcsjak, Nova Založba, P. Mag* dič, Oblačilnica za Slovenijo, Jugoslovan* ska knjigarna, Felix Urbane, L. Mikuž, Drago Gorup in Co., Drago Sehvab. Elite-. I. C. Maver, F. M Schmitt, Tiskovna za* druga. M! Lazar. Pozivamo najvljudneje vse ostale ljubljanske trgovine in podjetja kakor tudi društva, z!ast; karitativna, in posameznike, da podpro to akcijo in se odzovejo z darili ah primernim denarnim prispevkom. Darila naj se pošiljajo s pri* pombo »Za Miklavža« upravi gledališča. Miklavževi prireditvi bosta najbrže t. 'n 8. decembra popoldne.
u— Dvorski Miklavž obišče tudi letos male in velike. Naročila sprejema dvorska knjižnica med poslovnimi urami, Borštnikov trg 1. Tam se dobe tudi letošnje knjige Vodnikove družbe.
u_Nastop Miklavža pri Sokolu I. na Taboru bo v petek 5. decembra ob po-1 16. za otroke ob 20. pa za odrasle s plesom. Darila se bodo sprejemala v petek ves dan na Taboru.
u_ Miklavžev večer priredi Ljubljanski Sokol v Narodnem domu v petek, 5. decembra ob 17. za deco, v soboto ob 20. pa za odrasle. Po obdaritvi ples in prosta zabava. Sprejemanje daril: v četrtek 4. decembra med uradnimi urami, v petek in soboto ves dan.	.
u— Tudi sv. Miklavž napreduje. Ima namreč svojo radijsko oddajno postajo na valu 33333 in smo danes vjeli vest, da bo posetil Ljubljano in bo uradoval od 17. do 19. ure v trgovini Tičar, Ljubljana, Se* lenburgova ulica 1. Za uradni dan si je iz« bral naš narodni praznik 1. decembra in vabi vse starše, da privedejo svojo pridno in tudi poredno deco k izložbam trgovine Tičar, kajti tam bo sv. Miklavž vpisoval pridne otroke v zlato, a poredneže v črno knjigo. Obenem bo določal tudi darila za otroke.
u_ V gostilni pri »Bobenčku« vsak pe*
tek sveže namočena polenovka.
u_ Gozdovniki, danes ob 18. bo sesta* nek v areni. Obisk obvezen.
u_ SO Preporoda plesna vaja bo v soboto ob pol 20. v areni Narodnega doma pod vodstvom g. Jenka. Prosi se za toč-
nost!
Iz Celfa
e_ Pri slavnostnem koncertu na držav*
ni praznik ob 20. v veliki dvorani Celi* sketja doma bo sodelovalo poleg pevsKili zborov CPD »Oljke« in KPD tudi okrog 15 gojencev orglarske šole g. Bcrvarja v Celiu.
e— Zgradba cerkve Sv. Save pred dovr-šitvijo. Krasna zgradba pravoslavne cerkve sv. Save na Vrazovem trgu se bliža naglo svoji dovršitvi. Gotovi sta že obe manjši kupoli, dočim bo srednja velika kupola predvidoma dogotovljena že to soboto. S tem bo dograjena vsa stavba v surovem stanju. Cez zimo se bo zidovje osušilo, pomladi pa bo ometano in istočasno bodo z-gotovljena vsa druga obrtniška dela Poslopje bo veljalo nekaj nad poldrugi milijon dinarjev in bo arhitektonična umetnina prve vrste. Pozneje bo okrog cerkve urejen lep park ir. zgrajena slogu cerkvenega poslopja odgovarjajoča ograja, ki jo pa bo mogoče zgraditi le s pomočjo ccljskega Olepševalnega društva in mestne občine. V zadnjem času je bilo zaradi pičlega števila
zidarskih delavcev potrebno tudi nočno de-Io- •
e— Oficirska proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja. V sredo 17. decembra bodo priredili oficirji celjske garnizijc ob 21. v vseh prostorih Narodnega doma svečano zabavo v proslavo rojstnega dne Nj. "V el.
^Podružnica Hmeljarskega društva v Celju bo imela v nedeljo 30. t. m. ob 8. ziutrai v prostorih občinskega urada Ce* lie * okolica občni zbor. Dnevni red: voli* tev odbora in delegatov za 1931.. razne slučajnosti in zanimivo predavanje o up'h našega hmeljarstva v bližnii bodočnosti. Hmoliarji, pridite pokioštevilno!
e— Francoski krožek vabi k javnemu francoskemu predavanju o pesnikih Par« nasa ki ga bo imel lektor g. Marcel Vev iz Liubliane drevi ob 18.15 v Narodnem domu. Vstop prost!
Izvirne francoske pastilje
VALDA
proti nahodu, kašlju in katarju. Prodajajo vse lekarne in droge-rije.
e— Brivnice bodo na državni praznik
zaprte, zato Pa bodo P^njcfia dne v no deljo 30- m- odprte 011	do 1L
poldne.	, r •
e— Smrtna kosa. V sredo je umrl v Lis« cah pri Celju 43«letni Anton Lenarčič, vi« ničar v \Voggovem vinograd«. V četrtek pa sta umrla v javni bolnici v Celiu i )■■ letna občinska uboga Marija Naratova iz celiske okolice in 75«letni občinski revež Janez Gradišnik i-z Slivnice pr; Celju. Blag jim spomin!
c— Nesreča v gozdu. V celjsko bolnico jc bil prepeljan 24 letni gozdni delavec Ivan Škornjtč z Bab ne gore, občine 8v. bte« fan pri Šmariu, ki se jc pri delu v gozdu hudo ponesrečil in dobil notranje poškodbe.
Iz Maribora
a— Nedelja in 1. december v maribor« skem gledališču. V nedeljo. 30. t. m se po«
novi prvič popoldne ob 15. uri Audranova vesela in zabavna opereta »Lutka«. zve« čer pa se no daljšem presledku uprizori Szirmai jeva "opereta »Aleksandra« pr, ka, teri poie glavno vlogo zopet gdc. Udovice« va _ V ponedeljek, 1. decembra popoldne bo Achardova optimistična komedija »Z<v. 1 jen je je lepo«.« pri kuponih, ob 20 pa se kot slavnostna predstava upnzon Leonida Andrejeva drama »Dnevi našega življenja« \'eljajo kuponi.
a— »Sveti plamen« zadnjič na maribor« skem odru. Ta pretresljiva drama iz po. voine^a življenja se bo uprizorila zadnjic v sezoni v soboto, 29. t. m. po znizanih cen sli
a- Občinska davščina na prenočišča je doslej znašala 30% od čiste oddajne cene. Ker pa so po mnenju mestnega knjigovodstva posamezni gostilničarji te čiste oddajne cene prenizko napovedovali, je predlagalo za novi proračun 15% od kosmate oddajne cene. Finančni odsek je v svoji seji sklenil, da bo predlagal plenumu 10% davščino na prenočišča od kosmate oddajne cene.
a— Ob obletnici tragične smrti dr. Se« stana. Danes poteče leto dni, odkar je v mariborski bolnici po 12 dnevnem trplje« n iu no tragični letalski nesreoi dne 17. no« vembra za vedno zatisnil oči nadebudni javni delavec dr. Ivan Šestan. ki se je zla« sti a"i!no udejstvoval kot pionir za pro« p a fand o civilne avijatike. Danes je ob« enem poteklo leto dni, odkar je druga zr« tcv te strašne nesreče, pilot Hans Mulier nastopil svojo zadnjo pot v domovino v
^a!—Srebrno poroko je obhajal v ozkem rodbinskem krogu g. Rudolf Koritmk, pla« čilni natakar kavarne »Central« s svojo ženo Ano. Še na mnoga leta!
a— Za božični bazar, ki bo na državni praznik 1. decembra v Un:onski dvorani se vrše že mesec dni marljive priprave. Prijatelji revnih otrok in otroci sami tek« mujejo med sabo v izdelovanju različnih lepih! uporabnih predmetov za obiskoval' ce bazarja. Vsakdo bo našel kaj primer« nega in zelo poceni za sebe ali za svojce Pestri program ob čajanki bo nudil mnogo zabave. Sedež s čajem 10 Din, stojišče 3 Din. Začetek koncerta ob 16. uri.
a— Smrtna kosa. Včeraj dopoldne ie umrla v Mariboru gdč. Rozina Bematova i7. znane narodne rodbine pri Sv. Lovren« cu na Pohorju v najlepši dobi svojega živ« ljcnja. — Na Kamniški cesti 22 pa je isto« časno umrla gospa Marija Lorber, soproga nadučitelja v pokoju, stara 60 let. — Na Spodnji Radvanjski cesti je umrl včeraj zjutraj Ivan Ferk, železničar v pokoju.
a— Darilo za mestne reveže. Gospa Terezija Srčan, soproga banskega svetnika iz Zagreba, je darovala za mariborske mestne reveže 300 Din namesto venca za umrlo gospo PwOZO Knezič. Iskrena zahvala!
a— h policijske kronike. Kolo je zmanj« kalo v sredo okrog poldneva prevžitkar« ju Stravsu iz Sv. Petra iz veže hiše št. 14 na Aleksandrovi cesti. — V sredo krog 19. je vozač osebnega avtomobila 2«909 izpred hotela Meran tako neprevidno in brez zna--kov za vozil na cesto, da je zadel s spred« njim delom v zadnji blatnik Ceplovega avtotaksija in mu napravil za 700 Din ško« de. — V sredo zvečer je v gostilni Mari« bor popival brezposelni natakar Jožef G. in se ga pošteno nalezel. Ko so gostilno zaprli, so tudi njega spravili ven. Krog 1. ponoči pa je G. splezal čez glavna vrata, »polomivši nad njimi nekaj šip, na dvori« šče. odtam pa odšel v točilnico in zaspal na tleh. Natakarji so ga opazili in pozveli stražnika, ki ga je odpremil v prenočišče v hotelu Graf.
a_ Tumburaški večer s plesom »Drave«
v soboto 29. t. m. ob 19. v Studencih, go« stilna »ligo«.
a_ Miklavžev večer v veliki dvorani Uniona. Slov. žensko društvo priredi tudi letos v veliki Unionski dvorani Miklavžev večer za otroke in mladino, ki bo spojen s pestrim sporedom in nastopom Miklavža v sijajnem spremstvu. Starše, ki žele nuditi svojim malčkom lep užitek in veselje opozarjamo na to priznano dobro pripravljeno prireditev, ki bo v prid Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju.
Iz Kranja
r— Smrtna kosa. V častitljivi starosti 78 let je v sredo popoldne po kratki, mučni bolezni preminil vpokojeni tajnik sreskega načelstva in posestnik g. Adolf Rohrmann. Pogreb blagopokojnika bo da« nes ob 3. popoldne. Blag mu spomin!
r_ Občinstvo ponovno opozarjamo na
današnje gostovanje ljubljanske drame. Vstopnice so pri blagajni na razpolago še za obe predstavi.
Iz Šoštanja
št— Zlata damska zapestna ura je bila najdena v nedeljo med Stojanovo trafiko in Zadružnim domoin. Lastnica jo dobi v občinski pisarni.
Iz Novega mesta
n_ Smrt pomorskega kapetana. V ne«
deljo smo spremili k večnemu počitku Antona Frankija, pomorskega kapetana Jadranske plovidbe. Pokojnik je bil sirom Dalmacije znan kot spreten in vešč po« morski častnik in je užival povsod ugled. Bil je blagega srca, rad je pomagal reve« žem in nesrečnežem, ter jim šel vedno na roko. Pokojnik ie vešče in spretno vodil svoj brod »Učka« po sinjem Jadranskem morju, ter vedno srečno pristal v pristanih svoje ' proge Sušak « Vrbnik. Najbolj pa ga je prizadelo, ko je moral zapustiti rod« no mesto Pulj. Bil je navdušen pobornik jugoslovenke ideje. Bridka usoda je pač hotela, dia je morski junak umrl daleč proč od morja, ki ga je nad vse ljubil. Meščan« stvo mu je izkazalo na njegovi zadnji poti čast z veliko udeležbo. Bodi pokojniku naša žemljica lahka!
n— Izjava. Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za kakršnekoli dolgove, ki jih napravi ja g. Hinko Dolenc na moje ime. Gvido Dolenc. Novo mesto, 25. XI. 1930.
Iz Trbovelj
t _Kino Sokol. Danes zvočni film »S
križem in mečem« ter zvočna šala »Film — žabe«.
Iz Hrastnika
h— Sokol v Hrastniku se lepo razvija, ker ima dobre vaditelje z načelnikom br. Završnikom na čelu. 14dnevnega župnega tečaja v Celju sta se udeležila dva učitelja-vaditelja. Število telovadečega članstva je zelo naraslo. Sedaj se pripravljajo vsi oddelki z vnemo za akademijo na državni in sokolski praznik.
GOSPODARSTVO
Predstavniki gospodarskih krogov mariborskega okrožja v Beogradu
Zastopniki gospodarskih krogov mariborskega okrožja ga. Krejei, Bureš in Zadra-% ec so bili v torek 24. t. m. sprejeti od_ trgiv vinskega ministra gospoda Demetrovica, ki so mu obrazložili težnje in želje industrijcev in obrtnikov mariborskega okrožja, zlasti v pogledu ustanovitve državne obrtne Šole v Mariboru, v zadevi izpopolnitve načrta obrtnega zakona, nadalje glede obli-gatornosti. ki sc naj » obrtnem zakonu do loči za zvezo obrtnih zadrug, kakor tudi oiede drugih važnih in aktualnih vprašani. Gospod minister Demetrovič je priznal potrebo da se uresničijo te zahteve in te dodal da je za pomoč gospodarskim krogom potrebno tudi zanimanje in podpora lokalnih faktorjev. V sredo so zastopniki mariborskih pridobitnih krogov intervenirali tudi v finančnem ministrstvu zaradi uvedbe davčnega eksistenčnega minimuma in zaradi olajšanja davčnih bremen.
Ustanovitev osrednje vinarske zadruge
Včeraj dopoldne se je vršil v hotelu i Orel v Mariboru sestanek delegatov vseh vinarskih zadrug iz dravske banovine, ki mu je prisostvoval tudi en delegat iz savske banovine (Metlike).
Sestanek ie otvoril predsednik Izvozne zadruge jugoslovenskih vin v Mariboru, ki je tudi izposlovala sklicanje tega sestanka. Namen sestanka je bil predvsem, urediti vsa vprašanja, ki so v zvezi z izvozom naših vin v Avstriio in sosedne države ter omogočili skupni nastop vseh naših vinarskih zadrug.	...	t k t u,
Na sestanku je referiral gosp. Jerebi... ki ie predlagal osnovanje skupne osrednje vinarske zadruge, katere članice bi bile vse dosedanje zadruge. Ta osrednja zadruga bi prevzela v svoje roke ves izvoz jugoslovenskih vin ter na ta način pripomogla kpmi-l jen ju težke krize našega vinogradništva. Po poročilu gosp. Jerebica so posegli v debato	Petovar, Hrastelj, Pusenjak, Majcen, dekan Sedej in drugi. Končno ;e bi! .oglasno sprejet sklep, da se ustanovi predlagana osrednja vinarska zadruga. I oleg te*a so bili sprejeti še nekateri drugi skleni za odpomoč katastrofalne vinarske krize. Končno je bilo sklenjeno, da se bodo vršili v prihodnjih dneh v vseh sedežih vinarskih zadrug sestanki, na katerih se bo izreklo članstvo, da li je pripravljeno vstopiti v novo osrednjo vinarsko zadrugo.
Poslovanje Kranjske industrijske družbe
V sredo popoldne se je vršil v Ljubljani 01 redni občni zbor Kranjske industrijske družbe. Iz letnega poročila, ki je bilo- izdane ob tej priliki, posnemamo, da je bila zaposlenost v prvih treh mesecih poslovnega leta 1929./30. zadovoljiva, nato pa je nenadoma skoro prenehala in nadaljnji zastoj je v početku leta 1930 zahteval začasno uki-njenje obrata na Javorniku za 14 dni. Obratovanje je bilo potem zopet vzpostavljeno, toda v omejenem obsegu. Kriza, ki se je bila že pred časom pojavila v drugih državah, se je prav možno razširila tudi na naše kraje, kjer je prišla do izraza v slabili naročilih in nazadujočih cenah. Zdi se, da ta kriza še ni premagana. Da se ohrani podjetje na višini in vzdrži dumping inozemske konkurence, je treba docela izvesti že započeto racionalizacijo obratov. To bo sicer žal spojeno z nadaljnjimi redukcijami pomožnega osobja; podjetje pa si prizadeva razširiti delokrog z uvedbo novih produkcijskih panog tako. da bo odvisno delavstvo na ta način vsaj deloma zopet zaposleno.
Obratovanje železarn je bilo normalno. Započeta modernizacija naprav pa zahteva izredno velika denarna sredstva, zato je občni zbor odobril, da se od čistega dobička v višini 4.47 milijona Din rezervira 3.5 milijona Din za investicijske svrhe. Da je podjetje navzlic neugodnim razmeram doseglo večji dobiček (lani je dobiček znašal 0.73 milijona Din), je posledica tega, da so naprave deloma že izboljšane in so se na ta način znižali produkcijski stroški. Iz bilance posnemamo, da se navzlic povišanju bilančne vsote in novih investicij račun upnikov ni povečal (upniki znašajo 39 milijo-nov Din). Račun dolžnikov in naložb pri bankah ter menic in deviz se je povečal od 28.9 na 32.3 milijona Din, račun sirovin m zalog pa se je dvignil od 15.5 na 21 milijonov Din.
= Stanje Narodne banke. V tretji četrtini novembra so se devizne rezerve Narodne banke zopet povečale za nekaj nad 30 milijonov Din, dočim so .v drugi četrtini, kakor znano, padle za 158 milijonov Din. Zaradi znatnega povečanja žirovnih vlog tako državnih kakor privatnih, je obtok bankovcev nazadoval za skoro 140 milijonov. Stanje od 22. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 15. t. m.): aktiva: 285.9 (+ 5.8), saldo raznih računov 734.9 (+ 25.3), posojila na menice 1300.9 (— 14.7), lombard 242.6 (— 0.4); pasiva: obtok bankovcev 5214.3 (— 137.8), žirovne vloge države 126.1 (+ 42.2), ostale žirovne vloge 834.5 (+ 126.0), razne obveznosti 196.0'(— 14.4).
— Zborovanje mesarskih zadrug. Včeraj se je v prostorih restavracije hotela »Slone, v Ljubljani vršilo važno zborovanje predstavnikov mesarskih zadrug iz Slovenije, na katerem se je dopoldne in popoldne razpravljalo « važnih in aktualnih vprašanjih mesarske obrti. Zlasti se je konferenca pečala z davčnimi vprašanji, s klanjem živine pri kmetovalcih in pri »peharjih, z načrtom obrtnega zakona (v pogledu določe-
Letošnji koncert
p
1. decembra
vanja cen), z vprašanjem retorme davka na posiovm promet itd. Razprava se je vršila tudi o potrebi zboljšanja organizacije mesarjev, predvsem o ustanovitvi Zveze mesarskih zadrug, ki naj bi sodelovala s sorodnimi organizacijami v ostali državi.
— Jesenska razstava perutnine, kuncev in psov na zagrebškem velesejmu. Jutri bo v prostorih zagrebškega velesejina otvor« jena jesenska razstava perutnine, psov, go> lobov in ptic pevk, ki bo trajala do vključ« no 2. decembra. Za razstavo perutnine Je prijavljenih 180 razstavijalcev, za razsta« vo kuncev pa 62. Razstavljene bodo tudi srebrnodlake lisice, ki se, kakor znano, go« j i jo zaradi dragocenega krzna. Razstavo golobov in ptic pevk prireja zagrebško društvo za gojitev golobov in ptic pevk. razstavo psov (lovskih, čuvarskih, šport« nih in luksuznih), ki se bo vršila samo v nedeljo 30. t. m., pa bo priredilo zagrebško kinološko društvo. Na podlagi legitimact« Je, ki se dobi pri »Putniku« in denarnih zavodih, imajo posetniki 50 odstotni po« pust pri novratku. Legitimacija stane Is Din in velja za prihod od 25. t. m. do 2. dec., za povratek pa od 29. t. m. do 6. dec.
BORZE
27. novembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah Trst in Pariz. Tečaji deviz so po včerajšnji okrepitvi ostali v' glavnem nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču so tečaji državnih papirjev kazali neko nagibnost k popuščanju. Zaključki so bili zabeleženi v Vojni škodi za aranžma po 428 in za december po 426, v 8% Blairovem posojilu po 91.25 in v 7','c po 81.5. Med bančnimi vrednotami je bi! zabeležen običajni promet v Praštedioni po 930. v Jugobanki po 77.75 _ 78. v Union banki po 191.75 in v Poljodelski 56, v Tvornici vagonov po 90 in v Trboveljski po 276.
Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.78, Berlin 13.495. — Bruselj 7.S921. — Budimpešta 9.S905. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 795.22 — 298.22 (796.76). — London 274.88. — Nevvvork 56.50. — Pariz 221.42 — '23.42 (222.42). — Praga 167.39 — 168.19 (167.79). — Trst 295.3 — 297.3 (296.3).
Zagreb. Amsterdam 22.75 — 22.81, Dunaj 795.22 — 798.22, Berlin 13.48 — 13.51. Bruselj 789.29. Budimpešta 987.55 — 990.55, London 274.48 — 275.28, Milan 295.0275 do '>97 0275, Nevvvork kabel 56.61, Newyork ček 50.40 - 50.GO. Pariz 221.42 - 223.42, Pra^a 167.39 — 168.19, Curih 1091.40 do 10974 Sofija 42 bi., Stockholm 15.20 den.
Curih. Zagreb 9.12S5, Pariz 20.2325, London 25.0775. Ne\vvork 516.475, Bruselj 72025, Milan 27.03. Madrid 57.60, Amster dam 207.90, Berlin 123.09. Dunaj 72.70. So fija 3.7325, Praga 15.3125, Varšava •><.85, Budimpešta 90.26, Bukarešta 3.0636.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 91.75 bi., 7% Blair 81.75 ol., Celjska 160 den.. Ljublj. kreditna 122 den., Praštediona 930 den.. Kreditni f.avod 170—180, Vevče 124 den.. Ruše 280 — 300 Split 400 bl.	„	.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 425 - 428, za december 425-426, za februar 415 — 420, investicijsko 86—88. 8% Blair 90.75 - 91, 7% Blair 81 — 81.25. 1% Drž. hipotek, banka 80.50 — 81.25, 6% begluške 73 bl.; bančne vrednote: Praštediona 930 — 935, Union 191.75 — 192, Jugo 77.75 — 78, Srpska 189 den.. Zeinaljska 129 •io 130, Narodna 8100 bl.; industrijske vrednote: Našička 1000 — 1025, Gutmann 138 do 140, SI a vek s 51 — 55, Drava 225 -236, šečerana 298 — 299, Brod vagon 90 — 110. Vevče 124 — 125, Jadranska 595 — 605, Trbovlje 373 — 375.
Beograd. Vojna škoda 446.5 — 449, za december 449 — 449.5, investicijsko 87 do 87.5, 7% Blair 81.625 zaklj., Narodna S100 zaklj.	_
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Ljubljanska borza (27. t. m.) Tendenca za žito stalna. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Nudi se (franco slovenska postaja, po nilevski tarifi, plačljivo 30 dni); pšenica: baška. 80/81 kg po 200 - 202.5: srbobranska. 80, kg in gomjebaška, 79/80 kg po 197.5 — 200: baška. 79 kg po 185 do 187.5; baranjska. 79/80 kg po 182 do 185; ječmen: ozimni. 65'66 kg po 155—157.5. koruza: baška. stara po 147.5 — 150; baška. nova, umetno sušena po 132.5 — 135; pr: navadni voznini po 137.5—142; baška. Čaau primerno suha. pri navadni voznini po 122.5 — 125; oves: baranjski po 1S2.5 do IS5: moka: »Og« po 340 - 345.
+ Novosadska blagovna borza (27. t. m.) Tendenca stalna. Promet: 16 vagonov pšenice, 2 vagona ječmena. 60 vag. koruze in 6 vag. moke. Pšenica: baška, 79/80 kg težka 137.5 — 142.5; gomjebaška, 79/80 kg 185 do 137.5; banaška. Tisa, šlep 139 — 141: gornjebanaška, 79 /SO 132.5 _ 135; sremska. 78 kg 127.5 — 130. Oves: baški, sremski 135 do 140. Ječmen: baški. sremski, 63/64 kg 102.5 — 105. Koruza: baška. stara 90 — 92.5: nova 67.5 — 70; za derember - jan. 72.5 do 75; za marc - maj 87.5 — 90; sremska. umetno sušena 82 — 84. Moka: baška in ?0ggt 235 - 245; >2j 205 - 215; >5 175 —"185; »6« 150 — 155; V7< 105 - 110: 18« 77.-5 - 82.5.
-f Biidimpeštanska terminska borza (27. t. m.) Tendenca učvrščona, za koruzo prijazna, promet miren. Pšenica: za marc 15.56 — 15.57 (15.50). za maj 15.46 — 15.47 (15.50); rž: za marc 9.16 — 9.17 (9.20): koruza: za maj 12.30 - 12.31 (12.30). tranzitna za maj 10.10 - 10.15 (10.10).
Koncertni program novinarske priredi« tve 1. decembra v » U nion u« je letos tako srečno sestavljen kakor malokatero leto. Po državni himni zaigra godba Triglav« skega polka pod vodstvom višjega kapel« nika dr. J. Čerina njegovo originalno, pr« vič izvajano suito dekliških pasmi »Iz vre« Ia ljubavi«. Sledil bo nastop 1C0 mladih pevcev, dijakov ljubljanske realke, ki bo= djo zapeli v francoščini priljubljeno »Mad« lono ob zmagi«, potem pa še Dcvovo y iskrenem narodnem duhu zloženo »Barči« co«. Zbor realcev bo dirigiral g. L. Kra« mole. Tretja točka bo nastop popularnega »Ljubljanskega Zvona« pod neumornim pevovodio Ž. Prelovcem N »študiral jc dve izvirni slovenski skladbi. Sattnerjevo pesem »Vstal je Gospod« in Kimoveevo »Domovina, bela golobica«. Obe kompo« ziciji se odlikujeta po veličastnosti, ki je za večer državnega praznika nadvse pri« merna.
V drugem delu koncerta pride na oder ljubljenec ljubljanskega občinstva, teno« rist Marij Šimenc, ki bo s svojim krasnim glasom predaval operne arije in pesmi. In po njegovem nastopu zaključi koncertni program renomirani zbor »Glasbene Ma« ticc«, naše prve glasbene institucije. 1 od taktirko opernega ravnatelja Mirka Poli« ča bodo peli Matičarji dvoje skladb: At a« mičevo »Teče voda, teče«, ki jo jc skla« datelj poklonil prezidentu ČSR Masarvku in Mateja Hubada originalni, šegavosti poln »Potrkan ples«. Po koncertu družab« na zabava in ples. ki otvori sezono prire« ditev. Vstopnice za konccrt se dobe v Ma« ti-čni knjigarni.
Badlo
ŽREBANJE DOBITKOV
V-/*% državnih obveznic za
volno škodo
15. januarja in 15. februarja 1931.
i
2 5 10 20 50 100 30.000
Dobitki so:
po	Din	500.000,—
»	»	250.000.—
»	»	100.000 —
»	»	50.000.—
»	s>	25.000.—
»	»	10.000.—
»	»	5.000.—
»	»	1.000.—
in preko
Izgube ni
i ♦
Izvleček iz programov
Petek, 28. novembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza.
—	17.30: Koncert radio - orkestra. — 18.30: Dr. Bohinc: Fritjof Nansen. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Vzgoja obrtnega naraščaja. — 20.30: Valčkova ura (radio - orkester) — 22: Napoved časa in poročila.
Sobota, 29. novembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza.
—	18: V dolini gradov. — 18.30: Koncert radio - orkestra. — 19.30: Angleščina. — 20: Filmska kultura. — 20.30; Pevski du-eti: Slovenske narodne pesmi. — Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 12.45: Koncert radio - orke-
stra. _ 18: Popoldanski koncert. — 20:
Prenos opere iz Narodnega gledališča. — Poročila. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert radio - orke-slra. — 20: Prenos opere iz Narodnega gledališča v Beogradu. — PRAGA 16.30: Koncert iz Brna.'— 18.20: Plošče. — 20: Koncert godbe na pihala. — 21: Pevski koncert. — 22.25: Zabaven program. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 1S.30: Arije in pesmi. _ 20: Prenos koncerta iz Prage.
—	22.25: Zabaven program. — VARŠAVA
Obveznice prodajamo na
mesečna odplačila
po Din 44.— na 12 mesecev ali po Din 31.— na 18 mesecev ali po Din 24.— na 24 mesecev za
eno obveznico.
Z že dovršenim prvim vplačilom dosežete pravico na vsak dobitek.
STROGO SOLIDNA POSTREŽBA. Bankovno komanditno društvo
A. REIN I DRUG, Zagreb,
ILICA 15.
Beograd,
KNEZ MIHAJLOVA UL. 47.
15863
■~'0: Literaren program in koncert lahke <'lasbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 19.30: Prenos iz gledališča: Verdijeva opera r^Ples v maskah«. — 22.25: Lahka godba orkestra. — BERLIN 20: Zabaven program. — Godba za ples. — FRANK FURT 20: Koncert Brahmsove glasbe. — 21: Zabaven pro-trram — 22 20: Ciganska godba iz Budimpešte! — LANGENBERG ' 17.:-»: Večerni
koncert. _ 20: Zabaven večer. — Nočni
koncert in ples. — Jazz - band. — STUTT-GART 20: Prenos vsega programa iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 17.30: Klavirski koncert,— 20.30: Spevoigra. — 21.40: Opereta »Netopir-; na ploščah. — Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.32: Godba za ples. — 20.50: Komorna glasba in pesmi. — Simfonična in operna glasba.
•v
{$Barodei ^Ufertni

Senzacija
iHutnhurg Merlhua m
ostalih velemest
v dvorani hotela ,Unionad
Vstopnice
v Matični knjigarni
tmmmt
(predstave vsafe večer
V nedeljo se bo trs la predstava ob pel 5. Znižane cene
Sedeii pe <Olt, t&, 13t, tC, S, 2 StojHča po G™ t> <" *
3St<crge sici Osle
hikory smuči — norveška smuška oprema — domača smuSka oprema domače smuči — maže vseh vrst — največja
zaloga in izbira — najnižje cene — montaža in popravila. Trgovcem primerne popuste!	Ceniki na razpolago!
Zaloga pri
A.
GOREČ
Telef. 30-06
D.
x
o.
v palači < lubl ansKe m M tmnKe -- Du-a sHo c l
SOKOL
Proslava praznika uedinjenja
Sokol II v Ljubljani bo proslavil praznik uedinjenja v nedeljo 30. t. m. ob 10. dopoldne v telovadnici na državni realki. Spored: svečana odborova seja, nagovor staroste, prestop dece v naraščaj in naraščaja v članstvo ter zaobljuba novospre-jetega članstva, ki je prestalo 6-mesečuo preizkusno dobo; k zaključku se zapoje državna himna. Vsi v civilu z znakom.
Sokolsko društvo Ljubljana III bo pri. redilo v ponedeljek 1. decembra ob 11. d op. svečano proslavo državnega in sokol* skega praznika uedinjenja. Udeležba je za članstvo, naraščaj in deco strogo ob* vezna!
Sokolsko društvo Ljubljana IV. bo
proslavilo državni in sokolski praznik uje-dinjenja dne 30. novembra ob 10. i.ipol* dne v telovadnici šole na Prulah. VrVla se bo svečana seja uprave, nato pa kratko predavanje o pomenu držav K-ga praznika, sledila bo zaobljuba novega članstva, ki je že prestalo šestmesečno po* skusno dobo. Udeležba je obvezna za vse članstvo, naraščaj in deco
Sokol v Mostah bo priredil v nedeljo 30. t. m. ob 20. svečano akademijo, na dan 1. decembra pa proslavo uedinjenja s svečano sejo uprave in zaobljubo članstva. Udeležba vseh dolžnost! Prijatelji društva iskreno vabljeni!
Sokolsko društvo na Viču priredi v ne* nedeljo 30. t. m. svečano akademijo. Na* stopijo: salonski orkester, pevski zbor, telovadni oddelki in dramski odsek. Po končanem sporedu bo ples. Začetek je ob 20. Vstopnina običajna kakor za gledali* ške igre. V ponedeljek 1. decembra do* poldne ob pol 11. bo v dvorani proslava narodnega in sokolskega praznika. Vab*
ljerti!	....
Sekol v Št. Vidu nad Ljubljano bo proslavil državni in sokolski praznik v nedeljo 30. t. m. ob 16. v telovadnici narodne šole s svečano sejo upravnega odbora ob prisotnosti članstva, naraščaja in dece, s slavnostnim govorom, zaobljubo vsega stalnega članstva, z vpisovanjem v knjigo, s pripenjanjem znakov in s telovadno akademijo. Ob 20. bo pa družabni večer pri »Slepem Janezu« v žapužah. Udeležba za vse članstvo obvezna.
Sokol Jezica praznuje uedinjenje 30. t. m. po naslednjem vzporedu: Ob 18. slavnostna seja in akademija s telovadnimi točkami, petjem, godbo in deklamacijami. Udeležba za članstvo obvezna. Vabljeni so predstavniki uradov, kulturnih in humanih društev. Sodeluje pevsko društvo »Zora« in godba Sokola I. Ob 20. plesni venček.
Sokolsko društvo v Kočevju priredi 1. decembra v dvorani hotela »Trst« ob pol 12. svečano sejo uprave z zaobljubo r.ovega članstva. Udeležba obvezna. Ob 3 8. istotam slavnostna akademija z mnogovrstnim sporedom. Vabljeni vsi.
Sokol v Ložki dolini pri Starem trgu. Dramski odsek Sokola je otvoril letošnjo sezono v nedeljo 23. t. m. z veseloigro sNečak kot stric«. V nedeljo 30. t. m. bo v Sokolskem domu slavnostna akademija v proslavo 1. decembra s svečano zaprisego novih članov, slavnostnim govorom, telovadnimi nastopi z zelo petrim programom, godbenimi in pevskimi točkami. Vabljeni vsi!
Sokol v Zagorju priredi na predvečer uedinjenja Nučičev »Orkan«, tragično pričo v treh slikah, ki kaže borbo jugoslovenske misli naše omladme z avstrijskim zmajem. Drugi dan bo v telovadnici zvečer slavnostna akademija, seja uprave i. t. d.
Sokolsko društvo Medija-Izlake bo proslavilo svoj praznik v nedeljo ob 15. v kopališki dvorani, kjer je po zaslugi učitelja br. Bregarja že postavljen nov oder. Sodeloval bo tamburaški zbor zagorskega glasbenega društva in zagorski Sokoli. Proslave se udeleži tudi župni starosta br. Smertnik.
Sokol Krško bo praznoval državni praznik v nedeljo 30. t. m. ob 19. in pol z nastopom orkestra, svečano sejo uprave in telovadno akademijo. Prijatelji Sokolstva
vabljeni!
Sokolsko društvo v Rimskih toplicah
pripravlja vse potrebno, da bo tudi pri nas proslavitev uedinjenja čim lepša. Nedavno je začel že pevski zbor s svojimi vajami. Tudi telovadba z uspehom napreduje. Proslava se bo vršila že v nedeljo 30. t. m. od 16. dalje v prostorih hotela > Nova Pošta«. Za vse članstvo je udeležba strogo obvezna. Prosimo pa tudi vse javne in zasebne urade, kakor tudi vse okoličane, da se proslave udeleže v lepem številu.
Celjski Sokol bo proslavil praznik uedi* rjenja v soboto zvečer ob 20.30 v mest* nem gledališču z veliko sokolsko telovad* ro akademijo z zelo zanimivim sporedom. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar in Leskov Se k. Sodelovala bo celjska želez* ničarska godba. Pridite!
Sokol v Poljčanah bo proslavil 1. december v nedeljo 30. t. m. ob 16. v pe-kelski šoli. Za pozdravnim nagovorom staroste bo imel prosvetar kratko predavanje o Sokolstvu, br. načelnik bo govoril o telesni vzgoji Sokola. Program bodo izpopolnile deklamacije dece in naraščaja ter pevskega odseka. Pridite v polnem številu, da se seznanite s sokolsko mislijo;
Sokolsko društvo Braslovče proslava dr* Javni praznik v dvorani Prosvetnega dru* štva v nedeljo 30. t. m. ob 3. popoldne z akademijo Pridite!
Sokol na Polzeli proslavi državni praz* nik 1. decembra z dvorani restavracije »Jelen« na Polzeli v nedeljo 30. t. m. z telovadno akademijo, pri kateri bo sode* lovala priznana godba iz Preserij.
Sokol v Gornjem gradu bo proslavil 1. decembra v Čitalnici ob 15. s slavnostno sejo, zaobljubo članstva in telovadno akademijo. Udeležba pripadnikov društva iz Gornjega grada. Bočne, Ljubnega, Nove Štifte, Radmirja in Šmartnega je obvezna. Gostje vabljeni.
Sokolstvo društvo v Prevaljah bo proslavilo praznik uedinjenja 30. t. m. ob 19.30 v dvorani g. Rozmana s telovadno akademijo s sodelovanjem dece, naraščaja
in članstva. Razveseljivo je dejstvo, da nastopi vrsta starejših članov. Pri proslavi bo sodeloval tamburaški zbor.
Ustanovni občni zbor Sokola v Sv. Barbari v Halozah bo v nedeljo 30. t. m. ob pol 9. dopoldne v osnovni šoli. Popoldne ob 15. bo priredilo novo ustanovljeno društvo Golarjevo »Vdovo Rošlinko«. Prijatelji, pridite!
Šport
Tek uedinjenja
Na dan državnega praznika 1. decembra se vrši skozi mesto vsakoletni tek uedinje* nja, ki je vzbujal med občinstvom vedno mnogo zanimanja. — Priredi ga A. S. K Primorje pod pokroviteljstvom vrš.lca dolžnosti bana g. dr. Pirkmajerja, župa* na mestne občine g. dr. Puca in koman* danta Dravske divizije gen. g. Veselino* viča. Program prireditve se bo razvil slič* no kot dosedai.
Start bo točno ob 15.30 pred palačo Kreditne banke, nakar se tek razvije sko* zi mesto s končnim ciljem pred Narodnim domom. Za to sportno*nacionalno manife* stacijo vlada že sedaj veliko zanimanje. Po dosedanjih prijavah se pričakuje v vseh kategorijah oster boj. — Prijavili so se do sedaj naslednji klubi KAC, Celo* voc, Celovec, Marathon in Hašk, Zgb, Ili* rija in Primorje. — Pričakujejo se še na* daljnje prijave.
Vsekakor se nam po dosedanjih pripravah sodeč obeta v ponedeljek lep športni užitek.
Ob 17.30 se bo v vogalni dvorani re* stavracije Zvezda izvršila svečana razde* litev daril ter vpis tekmovalcev v zlato knjigo, katero je podaril pokojni veliki župan g. dT. Vodopivec.
Nogometne tekme v nedeljo in ponedeljek
Kakor smo že včeraj objavili, bo v ne* deljo 30. t. m. gostovala v Ljubljani re* prezentanca Maribora. Ker so znani izvrst* Di rezultati, ki so jih dosegli mariborski nogometaši na domačih in tujih tieh, kar je brezdvomno tudi plod vzajemnosti ma» riborskih klubov, se pričakuje nastop ma* riborske reprezentance z velikim zanima* njem.
Mariborčani bodo nastopih z moštvom, ki je častno zastopalo svoje barve v tekmi proti močni graški reprezentanci. Večino igralcev da ISSK Maribor, a ostali so vzeti kot najboljši iz SK Železničarja, drugega mariborskega kluba.
O ljubljanski reprezentanci še ne vemo, kako bo sestavljena. Sodeč po nedavni ofi» cijelni objavi, bo tudi LNP zbral najbolj* Se moči, čuvajoč po možnosti homogenost poedinih delov moštva.
Tekma bo na igrišču ASK Primorje ob 14.30. Predtekmo bosta odigrala ASK Pri* morje in SK Grafika in tudi pri tej bo go* tovo prišla publika na svoj račun, poseb* no če bodo Grafičari tako zaigrali kot v prvenstvenih tekmah.
Reprezentanca II. ljubljanskega razreda
V ponedeljek bo prvič, tako rekoč ofi* cijelno, nastopila tudi reprezentanca ljub* Ijanskega II. razreda v javni tekmi proti enemu naših najboljših provincijalnih mo* štev, SK Amaterju, prvaku Trbovelj, ki je v zadnjem času odigral mnogo tekem z boljšimi zunanjimi in celo zagrebškimi klubi. Postava moštva te reprezentance nam tudi še ni znana.
Tekma se bo odigrala kot predtekma po* kalnemu finalu LNP med ASK Primorje in SK Železničar iz Maribora. Železničarji so v zadnjem času neverjetno napredovali V prvenstvu se je Mariboru v zadnjem trenutku in Ie z velikim naporom posrečilo odnesti dve važni točki. Tako bo naši snortni publiki dana možnost, da vidi v ponedeljek disciplinirane nogometaše SK Železničarja.
Službene objave LNP
(Seja u. o. z dne 26. 11. 30.)
Prisotni gg.: Rvbaf, Stanko, inž. Debe* lak, Kuret, Kovač, Šetina. Vospernik, Malo* vrh, Buljevič, Logar, Bostič, Dorčec, Kralj.	.
Z ozirom na pomanjkanje termanov se vzaime na znanje utemeljena vloga SK Svobode, naj se smatra tekma, ki jo je odigrala dtne 16. 11. 90 z ASK Primorje (rez. 4:8) kot pokalna ter se s tem kvali* ficiTa kot finalist Ljubljane v pok. tekmo-vanju za LNP ASK Primorje
Program za nedeljo dne 30. ll./o.: igri* šče ASK Primorje, Dunajska cesta: ob 13. SK Grafika : ASK Primorje, ob 14.30 Ljubljana : Maribor SK Grafika, SK Svoboda in ŽSK Hermes morajo postaviti po 3 starejše reditelje, ki se morajo javiti ob 12.30 služb, odborniku LNP. Glavni služb, odbornik za rediteljstvo g. Kačar in g. Bo* stič, za blagajno g. ravn. Šetina.
Program za ponedeljek 1 decembra: igrišče ASK Pmmorje ob 13. reprezentan* ca II ljubljanskega razreda : SK Amater (prvak Trbovlja), ob 14.30 ASK Primorje : SK Železničar (Maribor), pokalni finale za LNP. SK Jadram, SK Slovan in SK Ko-rotan morajo postaviti po tri starejše re* ditelje, ki se morajo javiti služb, odbomi* ku LNP ob 12.30. Služb, odbornik za re* diteljstvo g. Vospernik, za blagajniško službo g. ravn. Šetina. Postavi obeh ljub* ljanskih reprezentanc bosta še objavljeni. Opozarjajo se klubi, da morajo biti klub* ski rediteljii opremljeni s rediteljskim znakom. Rediteljska služba traja za čas obeh tekem. Stranski sodniki za nedeljo ob 13: Legat Mirko, Kukovica, rez., Bonča, ob 14.30 Pečar Stane, Erlich Emil, rez. Lo* vrač, za ponedeljek ob 13 Kune V., Vidic C., rez. Šketelj, ob 14.30 Skalar J., Šketelj, rez. Breskvar
Sporoča se ljubljanskim klubom, da se vrši danes, v petek, ob 20. v prostorih Del. zbornice sestanek z dnevnim redom: razprava zaradi predstoječe glavne skup* ščine JNS. Mo Maribor, Celje in Trbovlje se pooblažčajo, da »kličejo enak sestanek v soboto 29 novembra 1930. Kraj io čas naj določe saima, o čemet naj se pravocas*
no obveste klubi na njih teritoriju. Sestan* ka naj se klubi udeleže po svojem zastop* niku. Ostali klubi naj pošljejo event. svo* je predloge za skupščino JNS do 2. de* cembra LNP. Ta termin velja tudii za klu* be v Mariboru, Celju in Trbovljah.
(Nadaljevanje jutri.)	Tajnik I.
SK Doberna v Trbovljah priredi dne 30. t. m. nogometni turmr,_a 1. XII. propa* gandni tek kot zaključek športne sezome. Pri turnirju sodelujejo: SK Amater, SK Trbovlje, SK Retje iz Trbovelj, SK Litija, SK Zagorje, SK Hrastnik in SK Rudar iz Hrastnika. Tekmovalo se bo po cup siste* mu po 45 min. Zmagovalec prejme umet* niško izdelano diplomo. Prireditev se vr* ši na igrišču SK Amater. Dopoldanski tur* nir bo trajal od 9. do 12., a popoldanski od 13. do 16.30. Vstopnina običajna. Pri* jatelji športa pridite, podprite mladi agilni športni klub Doberna.
Iz Jugoslovenskega lahkoatletskega sai veza (službeno). Na dan 13. decembra ob 17. se sklicuje v Jugoslovenski narodni ka* sini, Gajeva ul. 4*1, X. redna glavna skup* ščina z naslednjim dnevnim redom: po* zdrav predsednika, poročilo tajnika, bla* gajnika, tehničnega referenta in nadzor* nega odbora, podelitev razrešnice odsto* pajočemu upravnemu odboru, določitev dneva in mesta državnega prvenstva, iz* bira službenih novin in slučajnosti. Če bi v odrejenem času ne bilo prisotno dovolj članov, se bo obdržala glavna skupščina uro kasneje brez ozira na število prisot* nih. Predlogi za glavno skupščino se mo« rajo pismeno poslati upravnemu odboru najkasneje 5 dni pred glavno skupščino, t. j. do 8. decembra na naslov tajnika Z. Frančiča, Jurišičeva ul. 8, Zagreb. — Za predsednika Grund, tajnik: Frančič.
TSK Slovan bo imel v soboto ob 20. sestanek vseh nogometašev v lovski sobi gostilne pri »Sokolu« I. nadstropje. Brez* pogojno naj bodo vsi igralci I. moštva na sestanku, ker gre za prijateljsko tekmo. Ob 21. redna odborova seja, vsi odborni« ki naj se je zaradi važnosti dnevnega reda sigurno udeleže. Opozarjajo se nadalje vsi nogometaši, da se bo na sestanku razprav* ljalo o uvedbi zimskih treningov v telo* vadnici.
ŽSK Hermes. Danes predavanje in se* stanek vseh igralcev in članov v gostilni pri Raci ob 20. Obenem ustanovitev sek* cije table*tenis in šahovskega turnirja. Ker so predvidene trening tekme, pridite vsi. Seja upravnega odbora bo v sredo 3- de* cembra t 1. ob 20. pri Štepicu.
Smučarski tečaj SK Ilirije. Ob božič* nih praznikih od 26. do 31. decembra pri* redi SK Ilirija smučarski tečaj za svoie člane in sicer ob ugodnih snežnih razme* rah v Ljubliani, v nasprotnem primeru pa v Planici ali v Dovjem. Tečaj_ se bo vršil pod strokovnim vodstvom priznanega in* ternacijonalnega tekmovalca ter večletne* ga državnega prvaka g. Joška Janše, pre* skrbljeno bo pa tudi za dobro in čim ce* nejšo oskrbo. Podrobnosti objavimo kas* neje. Prijave se sprejemajo do 20. decem* bra v kavarni Evropa.
Ali ste že naročeni na ilVl.lFMjP IN SVFT«?
Iz uradnih In drugih službenih objav
Banska uprava razpisuje II. javno pis* meno ofsrtalno licitacijo za prevzem gradbenih del pri preložitvi klanca Srebra nik v tiru banovinske ceste l. reda Me* stinje * Sv. Peter pod Sv. Gorami, in si* cer na dan 6. decembra ob 11.
Konkurz je razglašen o imovini inž. Ton nago Ivana, stavbenika v Ljubljani, Po* ljanska c. 12, kakor tudi o imovini regi* strovane tvrdke inženjerski in stavbni biro inž. Tornago d. z o. z. v Ljubljani. V obeh primerih je konkurzni sodnik Žigon Alojz, upravnik mase pa dr Benkovič oziroma njegov namestnik dr. Stanko Lapajne. Pr* vi zbor upnikov pri deželnem sodišču. so» ba 140, dne 5 dec. ob 10.. oglasitveni rok do 31. jan. in ugotovitveni narok pri de* želnem sodišču dne 14. febr. ob 10.
V poravnalnem postopanju pri tvrdki Vilka \Veixla v Mariboru je postavljen na mesto dr. Alojza Juvana za poravnalnega upravitelja dr. Karel Skapin.
. ovi vpisi v trgovinski register: »Ervin Mondecar, transportno in paketno pod* jetje »Paketošped«, podružnica Ljubljana«, sedež glavnega podjetja je v Zagrebu. — - »Elektrotehna«, gradba splošnih elek* tričnih naprav d. z o. z. Dražbe nepremičnin. Pred javnim notarjem Kogejem Jakobom kot sodnim komisarjem bo v Šmarju pri Jelšah, dne 10. de* cembra ob 9. prostovoljna sodna dražba zapuščine Zupanca Ivana iz Grobelneja ?t. 6., in sicer I. kmetije na Grobelnem št. 6. vložek št. 6. 11, 12, 13, 66 in 266 kat. občine Pletinovec, 90, Gorenje Selce ter 150 in 292 Tratna. II. Kmetije v Grobljicah, vi. št. 91 in 107 kat. ob. Grobljice, III. Premičnin c)
na Grobelncm št. 6 in b) v Grobljicah št. 26. IV. Terjatev. Cenilna vrednost I. 132 tisoč 840.85 Din. II. 17.179.85 Din, III. 15 tisoč Din in 3217 Din. IV. 4740 Din. -Pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici dne 18. decembra ob 10.: rudarska Knj;ga okrožnega sodišča v Celju, Toni. V. I^it. fol. 477 obstoječih iz prem-i)gokopa Hrasto* vec pri Poljčanah, Sv. Eraa polje Cen.iia vrednost 18.963 Din Najmanjši ponudek 18.963 Din. — Pri okrajnem sodišču v Ptuju dne 30. decembra ob 9., zjemlj. knj. Aoiče idealna polovica vi. št. 44i> in 444. Cciiina vrednost 9.218 Din. Najmanjši pon uiek 61-tb Din. — Pri okrajnem sodišču v M it is boru 12. jan. ob 10., soba 27, zemlj. kijj. k. o. Studenci, vi. št. 64. Cenilna vrednost 175.598 Din. Najmanjši ponudek 87.799 Din.
Dražbe nepremičnin: Pri okrajnem so* dišču v Ljutomeru dne 10. dec. ob 9. zemlj. knj. Ljutomer vi. št. 243. 155. 541. 544. Cenilna vrednost 1 /.700.25 D n, najmanjši ponudek 11.800.18 Din. — Pri okrajnem sodišču v Konjicah 20. dec. ob 10. zemlj. knj. Žice, vi. št. 159; cenilna vrednost 9717 Din, najmanjši ponudek 6478 Din. — Pri okrajnem sodišču v Ptuju dne 23. dec. ob 9. zemlj. knj. d. o. Velika Varnica vi. št. 41 in 22. Cenilna vrednost 80^3 Din, naj* manjši ponudek 4409 Din. — Pr: okrajnem sodišču v Ljutomeru dne 30. dec. ob 9. zemlj. knj. Ljutomer vi. št. 4^0, cenilna vrednost 6500 Din, najmanjši ponudek 3250 Din.
Razgrnitev načrta. Načrt o nadrobni de* litvi v katastrski občini Vrhloga ležečih v zemljeknjižni vlogi št. 2o0 iste k. o. vpi* sanih parcel, bo od 5. do 18. dec. v pisarni občinskega urada v Vrhlogi razgrnjen na vpogled vsem udeležencem Načrt se bo pojasnjeval dne 5. dec. od 10. do 11. isto* tam.
,TRETORN' galoše in snežne čevlje
TRETORN
kupuje danes vsakdo, ker je ta znamka s svojo odlično kakovostjo in elegantno fazono postala miljenec vsega sveta Zahtevajte samo vrhnje in snežne čevlje »TRETORN«, kajti ti so najboljši.
nove in ribliroe Tfeh vrst ter
iutoza embalažo i
ima vedDO v talo^i I
Mirko Mlakar
Ljubljana, Slomškova olica 11.
Telefon 2059
Premog suha drva
Poeačnih. Bohoričeva S.

Citajte vedno
naše ogl^e!
Prem >g in drva
orodala lereriek Vodma'
V6 to ate, vč to mama, prava — »Labor« je reklama; vedite zdaj tudi Vi! »Labor« — vsem Vam naredi: inserate in plakate, kataloge in priloge, pisma ino tekste piše, zraven tudi Vam še riše; stihe Vam reklamne kuje, nasvetuje, pismeno Vas poučuje! Kar je tudi važna stvar: vse to za prav mal denar! Gori v nebesih ljub' Bog tam boguje, tukaj na zemlji: tekmec Vam pogin Vaš snuje!
Vi ne marate naprej? O jej, ojej, ojej! Konkurent Vas bo pretekel,
Vam se piše: Mene tekel---
Kvišku! Zgrabite per6,
da ne gre čez Vas kolč!
Konkurent Vaš že nam piše:
»Glas gre pravkar po deželi,
da z reklamo ste začeli.
Kaj? I knjigo ste izdali
in — »Boljše kupčije?« — jo nazvali?
Hitro mi jo zdaj pošljite,
pa položnice ne pozabite!
Cena Din trideset franko moj dom — to ni
noben denar, ko gre za moj prid in za mojo le stvar! še mi to in to svetujte, svetle zame novce kujte!
Zdravo, »Labor« — v tvoj grem tabor!« To piše nam Vaš konkurent. In Vi še spite? Kje pa je Vaš temperament?
Grom in peklo — salam en t!
Pišite nam tudi Vi,
da se bolje Vam godi!
Snubi Vas propagandist:
naše bo delo — Vaša korist.
Le prava reklama Vas k cilju popelje,
kdor pa prej pride, prej tudi melje!
To Vam naša blagovest —
Šola »Labor« — Zagreb 6!
Prava reklama za Vas:
Reklamna šola „Labor", Zagreb VI,
Jabo
15950
prvovrstna, namizna, samo izbrano blago; se dobe od 8. do 16. ure
na ..Balkanu", Javna skladišča
1
'Hagrctdna naCoga!
Teo — Max — Zacharias — Erkh
Te zgoraj navedene besede postavite drugo pod drugo, da dado začetne črke, čitane od zgoraj navzdol, besedo METZ. Za pravilno rešitev razpisujemo sledeče nagrade:
1.	nagrada Rmk 2000.— v gotovini;
2.	nagrada Rmk 1200.— v gotovini;
3.	nagrada jedilna soba, oprava;
4.	nagrada spalna soba, oprava;
5.	nagrada kuhinjska oprava; 6.—8. nagrada 3 foto-aparati;
9.—12. nagrada 4 dvokolesa za dame in gospode; 13.—22. nagrada 10 radio-aparatov (trocevnih); 23.—32. nagrada 10 polnilnih peres z zlatim peresom; 33.—50. nagrada 18 žepnih ur za dame in gospode; 51.—80. nagrada 30 foto-aparatov in veliko število tolažilnih nagrad v Ia. izdelavi.
Vsakdo, ki nam vpošlje pravilno rešitev, dobi eno zgoraj označenih daril. Vsi predmeti, ki jih bomo razdelili, so tovarniško novi.
Razdelitev tolažilnih nagrad izvedemo sami, dočim bodo glavne nagrade razdeljene pod nadzorstvom tukajšnjega notarja. Neznatne pošiljatvene stroške za dostavitev nagrade nosi vpošiljalec. — Rešitev je treba takoj vposlati v zadostno frankirani kuverti, a ne prevzamete s tem nikake obveznosti.	15888
Pišite še danes na: GRAEB & DEHNICK, EISENROTH (Dillkreis) Deutschland.
Globoko potrti javljamo tužno vest, da je naša ljub-jena žena, hčerka, sestra, teta, svakinja, gospa
FANI VOGELNIK
roj. Fanjan
soproga preglednika finančne koi:trole v Pernicah
dne 24. novembra v cvetu mladosti, previdena s tolažili sv. vere, boguvdano preminula.
Pogreb drage pokojnice se je vršil 26. novembra ob 16. uri na pokopališče Pobrežje v Mariboru.
ZAHVALA.
Tem potom izrekamo najtoplejšo zahvalo za darovane vence in cvetje, kakor tudi vsem Bog plati, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Maribor, dne 27. novembra 1930.
15952
SOPROG IN OSTALO SORODSTVO.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutraa, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro ie plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
MaU<xflasi
JCdor hoče
da »e m«« pemlje pe poiti noa/ee a/S GaGe druje *n/ermo«t;c tieeee me matih odlomov naj sicer n* ho
M|«	ucvc« *« mnmnm
pri temi r »namGah A /^V • b prejet edfevera t *
CEHE MALIM OGLASOM:
Zenitvi in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine /« aposlati obenem z naročilom, tlcer se oglasi ne priob-čajejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
Tla&Covi matih o$Cca>ov
ia druge informacije, tičoče ae oglasov, »e dobijo tudi v podružnici »JUTRA« ▼
TSrbovlfah
▼ hiši g. dr. Baumgartnerja.
Male oglase in inserate naročajte v naši podružnici.
Pisarniško moc
rr ^ko ali rensko, iz boljše družine - z znanjem nemščine v govoru in pisavi, sprejmem takoj. Pori m4'ne ta oglasni oddelek ».Jutra« pod »Nemščina«^
Služkinjo
pridno, pošteno iu zdravo, Vie"a vedenja, ki zna nekoliko kuhati in ima rada otroke, staro 20—oo let sprejmem k tričlansKi družini. Nastop to- decembra ali 1. januarja. Pori,ribe na oglasni oddelek ».lutra« v Ljubljani po<i ,Skalna služba«. 49401-1
Izurjeno pletiljo in vajenko
sprejme takoj F.onač v P:rC!;ški ulici štev. 24.
40025-1
Predce in kodralce
ta izdelovanje žime išče najmoderneje urejena tovarna v Beogradu. — Ponudbe z navedbo plače ra naslov: »Neva«. Beograd. Oblafcovska 14-16.
49279 1
Vajenca
»a krojaško obrt sprejme Alojz Lombar, Ljubljana VII Celovška cesta 53.	49121-1
Pridno pcrico
iščem za oa 'lom. Naslov T osrlasnem oddelku Jutra 49508-1
Prodajalko
tj delikates. trg. sprejmem t decembrom. Naslov pove •v'asni oddelek »Jutra«.
49190-1
Pek. vajenca
7 v*0 oskrbo v hiši sprejme pekarija Tičar, Meneči.	49503-1
Akviziterjeni
k: prodajajo šivalne stroje. se nudi prilika izvrst-•'.fga postranskega zaslužka |':;ite te danes na oglas, r ,'lelek »Jutra« pod šifro »Akviziter 10=. 495U-1
Čevljarski pomočnik
mlad, dobi takoj slnžbo 7a mešpio i-"'o. — Anten Voninšek. Bočna. p. Gonji
srrad.
49494-1
Boljše dekle
d- h' lahko službo na de-7-ivljenjepis in slika z i ' ije.na. Naslov v oglas, c :>!k» »Jutra«. 49192-1
Lradnico
ali uradnika
popolnoma zmožnega samostojne slovenske, hrvatske in n°mške korespondence. Ktmške stenografije ;n knjigovodstva, iščemo. 7i"etniki izključeni. Fo-n i llie na oglasni oddelek .lutra« pod šifro »Nastop takoj«.	494S2-1
Avto-prodajalca
vrzira.ne^a. zmožnega tudi TV-arniških poslov, sprejmemo. Garancije ali kavcije zmožni imajo prednost Obširne ponudbe agilnih au'. strokovnjakov in dobrih vnzačev s prima referencami pod »plača in provi-z::a« na orlasni oddelek »Jutra«. "	49526-1
Tapet, pomočnika
lohro izvežhancga samca sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 49578-1
Poslovodjo
Špecerijsko trgovino, s podjetnostjo in dobrimi »pričevali sprejmem s 1. ali 15. decembrom. Ponudbe pod »Podjeten in soliden« na podruž. Jutra r Mariboru. 10—15.000 Din kaveije zmožni imajo prednost	195711-1
si pridobi trgovec, če kupi PLETENINE iz zaloge po partijskih cenah v tovarni	347
CIRIL VAJT, Celje
Pisarniško moč
perfektno v knjigovodstvu, slovenski, nemški in srbo-hrv. korespondenci, sprejmem. Ponudbe z navedbo plače in dosedanjega službovanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj«.
49560-1

M s	* *-
Vsako prepisovanje
na stroj prevzame gospodična. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Postranski zaslužek« 49439-3
Na pošten način
denar zaslužiti v današnjih katastrofalnih razmerah! — Toda samo dame in gospodje, ki imajo veselje do potovanja. Provizija <15 %. po preizkušnji fik-sum. Prodajamo 40 mno-žinskih predmetov. — Ponudbe na naslov: Jo. Sa-pira. Miklošičeva cesta 14 49519-3
Ge.n. zastopstvo »Renault« avtomobilov išče v naj-prometnejšem cer.trn mesta
večje lokale
za stalno avtoizložbo. — Sprejmemo tudi a g i 1 n e
podzastopnike
in akviziterje v vseh večjih krajih Dravske banovine. pod zelo ugodnimi pogoji. »Sikor«, Ljubljana. Cesta na Rožnik štev. 19.
49528-3
Prodajalka
izučena mešane stroke, želi premeniti službo s 15. ali 31. januarjem — najraje v Celje ali Ljubljano. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vestna in poštena«.	49378-2
Diplom, zobotehnik
s sedemletno prakso in prvovrst. spričevali, marljiv, ki je ravnokar odslužil vojaščino, išče takojšnje Daraeščenje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 49292-2
Frizerski pomočnik
onduler in bubi štucer, ki razume tudi vodno ondu-lacijo, prvovrsten v postrežbi gospodov. Išče službo s nas-topom po dogovora. — Mijo Psotko. salon Navinšek. Ljubljana. šelenburgova 1.	49480-2
Prva oblast. Iconcesijonirana
šoferska šola
Camernik, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 30 —
fjugoauto) telefon št. 223G Pouk in praktične vožnje.
251
Instrukcije
i2 vseb gimnazijskih pred metov daje akademik S. G. Popovifi. Rimska eesta št. 17/1.	48893 4
Oblastveno koncesiionirans
šoferska šola
Oojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12.
Teorija in vožnje. 47750-6
Nemščino
poučujem po Din 7.50 od ure: v skupinah po 5 Din Žitnikova ul. 17. pritličje — Cesia v Rožno dolino.
49198-4
Monsieur
diplčmč de 1' Universiti de Pariš donnerait de le(;ons de francais. Ecrire sous »Lecons de francais« a oglas.ni oddelek »Jutra«.
49238-4
Francoščina
Učiteljica francoščine sprejme še 1—-2 učenca (ke) v privatni pouk. Pismeno na oglas, oddelek »Jutra« pod »Diplomirana v Parizu«.
49520-4

Natakarica
išče službo — najraje v Ljubljani. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Spretna in poštena«.
49383-2
Dekle
gre brezplačno v pomoč pri gospodinjstvu. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mesto 02«.	49562-2
G. Th Rotman:
Sambo In Joko
Vesela levja zgodba
126.
štrbunk! padeta v jarek! Voda pljnsoe visoko v zrak; le nekaj mehnrčkov še zaznamuje mesto, kjer sta se potopila. Uboga bedaka sta izginila v giobočine!
Zobotehniški
praktikant
z dveletno prakso, išče kjerkoli nameščenje. Cenj. ponudbe na naslov: Dušan Požaoel, Laško štev. 4.
49181-2
Šofer
mlad !d zanesljiv v vseh ozirib, kj je pripravljen v času nevožnje opravljati tudi vsa druga dela. išče stalno službo! Naslov v ogla s n t* nj oddelku »Jiitri« 19320-2
Dekle
pridno in pošteno, vajeno kuhe. šivanja in gostilne, želi mesto natakarice v Ljubljani ali bližini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	49539-2
Mlajši fant
priden in pošten, išče mesto tekača. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 49555 2
Uradnik
z daljšo pisarniško .prakso v oblastni službi, išče kot knjigovodja, korespondenr ali kaj sličnega, primerne službe. Gre tudi ra manj šo plaSo. Cenj. ponudbe pod »Dobro verelran« na podružnico »Jutra« v Ma-"boru.	49571-2
»i«
Dr. G. Plccoli
lekarnar v Ljnbljani prlpo roč* pri taprtjo In drugih težkočab želodca svojo pre izkušeno želodčno tinkturo
229
Puhasto perje
cisto, čohano kg po 48 Uin. druga vrsta po Din 38 k g. čisto bele gosje kg po 130 Dm in čisti puh kg po Din 250. Razpošiljam po onšt nem povzetju. L. Broznvi^ Zagreb. Ilica 82. kenrfna čistilnica perja.	262
Premog
šentjanški in črn hmeljski, dobavlja na vagone Prodajna pisarna Ljubljana, Kolodvorska 30 fLevantft) 4S6SO-G
Zaboje
različnih velikosti d.ihite pri tvrdki Iv. Bonač. Selonhur-
49487-6
Ford
zaprt, petsedežen. zelo poceni prodam. Naslov pove ojlasni oddelek »Jutra«.
49533-10
Motor
Harlev-Davidson. 350 cm' prodam. Na ogled do sobote v meban. delavnici Vajbel, Miklošičeva cek«ta.
49566-10
Dvokolo za dečka
siarega 6 let. kupim. — Cemj. ponudbe pod značko -Dvokolo« na oglasr.i oddelek »Jutra«. 49409-11
Zephir peč št. 10 in ventilator
30 mm v premeru, le v dobrem stanju kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »EBL«.
49510-7
Enodružinska vila
nova. moderna, na idealno lepem kraja k proste roke naprodaj za 420.000 Din. Plačilni pogoji telo ugodni. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 49431-20
Hišo
sredi mesta Ljubljane, z več trgovskimi in gostil-aiškimi lokali prodam w 750.000 Din. Vprašati pri Društvu hišnih posestnikov v Salendrovi ulici it. 8.
49114-20
Nova hiša
visokopritlična. 2 stanovanji in vrt, pod Rožnikom naprodaj za 100.000 Din. Vprašati pri Društvu tliš nih posestnikov. Salendro-va 6.	49415-20
Enodružin. hišico
v dobrem stajijn. s par njivami kupim — najraje blizu postaje med Grosupljem in Skofeljco. Event. vzamem v najem tndi sta novanje 2 sob in pritiklin Ponudbe na podr. »Jutra« v Novem mestn pod šifro »Hišica 79«.	49283-20
Stavbna parcela
» izmeri 7000 m' v t>li lini kolodvora 9t. Vid Vižmarje prodam. Parcela je pripravna za tovsr niško poslopje aH pet to šest manjših »tavbišč. Po izve se: St. Vid Vižmar je št. 100.	(SO50 20
Parcela
22 X 2L v Vodmatu naprodaj. Stavbni materijal na prostoru, elektrika in vodovod. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 19445-20
Prodam hišo
eno-nadstropno novozidano, eno štirisobno parketirano in dva manjša stanovanja, elektrika, vodovod. 1300 m! vrta. n3 eesti X. Podrožrik za 285.000 Din. Letni donos 29.000 Din. Prevzame se lahko večja hipoteka. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	49524-20
7 stavbnih parcel
naprodaj na periferiji uie-sta Ljubljane. .Istotam je ..„t»di naprodaj
^železna dira
za prevažanje blaga. Zelo pripravna za prevoznika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	49554-20
Pohištvo
dobro ohranjeno po nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
49514-12
Lepo spalnico
novo, črešnjevo, z vložki iz tičjega javorja, po nizki eeni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
VlZfiTtffi}
Črn kožuh
(Pertianerklanen) nov In
novo gazela jopo
ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelko »Jutra« 49527-13
Gostilno
dobro idočo vzamem v najem tli kupim. Cenjene ponudbe pod šifro »Dobra gostilna« na podruž. Ju'ra v Mariboru.	49461 17
Lepa jabolka
namizna, sp. štajerska, v Ljubljani prodam 2000 kg — tudi na drobno, dsnet 28. t. m. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 49551-31
T .bljenih tračnic
cca 200 m. za poljsko že leznico in voziček za pre važanje lesa kupim. Cenj. ponudbe z navedbo skrajne cene in dimenzij na naslov: Franc Oset jun.. Vransko	49376-15
Hrastove prage
2.60 X 16 X 26 in 2.0'i X 15 X 25 kupi Al. Nen dauer. le^na eksport. družba. Gornja Radgona.
492S0-15
Hrastovih pragov
posebno dimenzije 14.14/20 2.50 m dolge, večje množine kupi Kari Cimperšek, lest« trgovina, Sevnica ol> Savi.	49286-15
Majhen lokal
pripraven za mlekarno ali trgovino mešanega blaga, oddam takoj. Poizve se v Florijanski ulici štev. 17.
49117-19
Podstrešno sobico
z vso oskrbo oddam ave-ma go&podičuama v vili blizu banske palače. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Vprašati v opoldanskih urab — stranski vbod. H. nadstr. 49459-28
Lokal, oz. skladišče .. ...
za suho robo oddam ta- j VellKO Prazno SODO
koj v najem na Turjaškem I odda m gospodični na Glin-49522-12 trgu št. 5.	49419-19 ca h, ces ta IX/3. 49591-23
Slaščičarno
z že opremljeno delavnico, na lepem kraju poceni prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pjd 5i?r> »Slaščičarna«. 49489 :9
Menzo v Zagrebu
sredi mesta, dobro vpeljano, stalnimi gosti, prodam z vsem inventarjem. Takojšnje nadaljevanje. —1 Najemnina izredno nizka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra eksistenca«.	49484-19
Hišo z gostilno in mesnico
dobro vpeljano, z inven-tarjejn in gospodarskim poslopjem prodam rad! bolezni. Stcrk. Dugoselo kod Zagreba. 49558-19
mm
Enosob. stanovanje
i vsemi potrebnimi pritiklinami, na bližnji periferiji iščem za december. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Arhitekt«.
49284-21
Stanovanje
sobe in kuhinje, z elektriko, v bližini Tabora takoj oddam stranki brez etrnk. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	49483 51
Stanovanje
sobe in kuhinje takoj oddam v Trnovem. Mivka 9 49500-31
Trisobno stanovanje
moderno, v visokem pritličju vile blizu banske palače oddam. Vprašati pri stranskem vhodu, II. nadstropje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 49332-21
Stanovanje
2 sob, kuh:mje. pritiklin ir. balkona, suho in zračno takoj oddam pod Rožnikom. cesta -IX št. 30 — nasproti bajaTja, 49544-21
Stanovanje
S—3 sob, po možnosti v centru mesta iščem »a takoj 7,a pisarno, skoro brez strank. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirno 300«	49-54S-31
Nove knjige otrokom
za Miklavža in
naročitetakoj.
Izšlo je osem čudovito lepih knjižic, polnih samih ilustriranih pripovedk o dobrih škrateljčkih, svetlolasih vilah, okrutnih copernicah, morskih pošastih, začaranih gradovih, čarobnih rožah, princih, prin-cesan, nesrečnih živalih itd.
Vilinske gosli
(priredil Iv. Albreht)
O srečnem krojaču
(priredil Iv. Albreht!
čarobni studenec
(priredil Alojzij Gradnik)
Mihec in princ Lenuhar
(Priredil Pavel Karlin)
Koko in druge živalske zgodbe
(Priredil Pavel Karlin)
Božične pripovedke
(Priredil Pavel Karlin)
Dolgouhi Jernejček
(Priredil Pavel Karlin)
Princesa v pomaranči
(Priredil Pavel Karlin)
se imenujejo knjižice, odete v pestrobojne, nalašč za otroke slikane ovitke in opremljene z večbarvnimi, otroško domišljijo oživljajočimi
slikami.
Knjižice so zelo poceni.
Vsaka velja s poštnino vred broSirana le Din 13-50, vezana pa
Din 11.60.
Vseh osem velja vezanih s poštnino vred le 100 Din.
Naročite jih po dopisnici, denar pa pošljite po položnici, ki jo dobite na pošti, in na katero napišite: Tiskovna zadruga v Ljubljani, knjigarna, poStno-čekovni račun št. 11.926.
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani
šelenburgova ulica 3.
2 gospoda ali
2 gospodični
sprejmem na stanovanje in hrano v Škofji ulici 13, parter, desno. 49543-23
Pritlično sobo
za pisarno, sredi mesta iičeim za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »36«. 49511-23
Opremljeno sobo
s separatnim vhodom oddam takoj solidnemu gt-spodn ali gospodični na Mirjn, Marmontovs št. 13 49552-23
Sobo
opremljeno ali prazno, t elektriko oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.	49553-23
Sobo
preprosto opremljeno oddam takoj. Ogledati vsaki dan po 12. uri v Škofji ulici 17. levo. 49556-23
Majhno sobico
s poseb. vhodom in električno . razsvetljavo, »redi m««ta takoj oddam »talnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddeftu »Jutra« 49550-23
Za takoj iščem
2—3 prazne ali fwl opremljene sobe, r.» zelo mirno pisarno — po možr.osti v centru. Ponudbe na oddelek »Jutra« pod šifro »Do 1500«.	49319-23
Opremlieno sobo
z rso oskrbo i£če gospod v mestu. 07 Ir. na periferiji. Takojšnje ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Triglav«.
49505 V.
Sobo z 2 posteljama
oddam 2 gospodoma, gospodičnama ali zakonske mu paru. Naslov v oglas, oddeiku »Jutra«. 49507-23
Sobo za pisarno
v centrn mesta iščem za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod 'Šifro
»500«.
»434 2S
Opremljeno sobico
oddam s 1. decembrom zakoncema brez otrok, ali dvema gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 49430 23
Sobo
lepo opremljeno, v centra mesta oddam s I. decembrom t. I. Ie solidni osebi za 350 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«.
49440-23
Sobo z 2 posteljama
lepo in iračno. i elektriko ter posebnim vhodom, blizn tehnike in univerze takoj oddam v Trnovski ulici 7/1.	49434-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam v Kocenovi ulici 3.
49430-^3
Lepo sobo
v pritličju ali I. nadstr., ob cestni želetnici 1 i č e starejši gospod pri stnnki brez otrok ali sorodnikov Ponudbe La oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Cestna železnica«.	49429-23
Gospodično
kot sostanovalko sprejme samostojna gospa v neposredni bližini gorenjskega kolodvora. Naslov v ogl. oddelkn »Jutra«. 49120-23
Dve soinčni sobi
opremljeno im prazno, z elektriko oddam boljšim samskim osebam skupno ali posamevno aa ..takoj- Ponve »e v trgovini na C»j-seri eesti 1. 4M13-23
2 sobi za pisarno
tredi mesta Bžern za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pisarna«.	49389-23
Mesečno sobo
lepo in	veliko, v bližini
realke	oddam solidnemu
goepodu	s t. decembrom.
Istotam	naprodaj starinska
skrinja.	Naslov v oglas,
oddelkn	»Jutra«. 49385-23
Veliko prazno sobo
a posebnim vhodom, sredi mesita takoj oddam solidni osebi. Naslov v oglas, oddelka »Jntra«. 49078-23
Opremljeno sobo
oddam ta 220 Din. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 49505-23
Separirano sobo
lepo, x elektrike oddam 3 osebama v Žitnikov: ul. št. 17, pritličje —: Gesta v Rožno dolino. 1&499-33
Sobo
e poeeb. vhedoai i« elektrike iite * 1. decembrom soliden akademik. Najraje v centru metk. Pooadbe pod »Soliden akademik« i* ociasni oddelek Jutra.
«6(9-»
Sobo
ukoj oddam srednješolcu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	49504-23
Sobo
oddam mirni gospodični. Poizve _ f( pri hišniku na Caakarje^em nabrežju 11.
49501-33
Sobo
z 2 posteljama in uporabo kopalnice, v centru mesta oddam s 1. decembrom. Nailov v oglasnem odd»!ku »Jutra«.	49488-23
Pritlično sobo
v vili blizu Tivolija jd-dam s 1. decembrom solidnemu gospodu. Ogledati v popoldanskih urah. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	49491-23
Sobo z 2 posteljama
oddam s 1. ali 15. na
Miklošičevi cesti 22/Ul — št. 35.	49512-23
Za 3500 Din
dam za eno leto lepo In solnčno sobo i postrežbo in. zajtrkom. Dopise |>od »Eno leto« na oglas, .d-delek »Jutra«. 49317-23
Prazno sobo
v bližini banske uprave oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49525-23
Snažno sobo
s poseb. vhodom in električno razsvetljavo išče s 15. dec. samostojen go-£-pod. proti primerni ceni. Ponudbe iia oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »2828«.
49519-23
I—2 gospoda
{dijaka) sprejmem	na h'a-no in stanovanje	v solnčno sobo. Naslov	v oghs. oddelku »Jutra«. 49558-23
Solnčno sobico
z vso oskrbo oddam solidnemu gospodu. Naslov v ojlasnem oddelku Jutra
m
m
Vino čez ulico
Črno in belo po 10 Din nudi Vinska klet na Sv. Petra cesti 43 — dvorišče 49443-18
Proti izpadanju las
la boteant lasi tč* le »Ines« »lin« ajpeSno sredstvo. — l«»tak 88 Din. _ »loes«. Ljubljana Ker Modna «Hm »t t	37»tt
Železničar
Javite se pod »Jubilejski »wt«.	49316-34
v oglas, oddelku »Jutra«
dvignite sledeča prsma
A.	B. C., Aranžer, Auto-bus, Božena-Vlasta - Sonja,
B.	F. 1867, Bodoča sreča 10, Cen trum, čevlj. delavnica, Ces dan, četrtletno plačilo, Dobra gospodinja. Dober zaslužek. Dom, 1. december sobarica, Denar takoj, Dober začetek, Delaven in zanesljiv, Dve prijateljici, December-maj, Diskretion, Erigros, Egipt, Fotoamater, Frisch ge\vagt, 1. februar, Francoščina. Franco vagon. Gotovina 77, Gospodinjski predmet, Gospodinja, Hamlet 1, Jesen 20, Jes«n 30, Iskrenost, In-dus 3000, Izurjena šivilja, Inkasant, I. A. Publšcitas, Industrijski kraj, Ich bab ein schSnes Heim, Eati, Koli, Lckal 48923, Mej prijatelj, Mesečno, Mihevc, Tone — Resni kupec, Miroljubna, Metle,. Mlada G.o-renjka. M-l «k a r, Mlin,, Moda, Mira, Mesto, Miren, Nemščina, N. N. Ljubljana, Obrt,. Ohranjen, Od-strel 3—4 močnih gamsov, Originalen prodajalec, Ordinacija, Oprava, Praksa, Priden pek, Pudel, posest-nica, Prazna soba, Proti-usluga. Planine, Pošteno dekle, Predivo, Plesna zabava, Pridna hišnica. Radio, Roleta, Resnost 28. Resnost, Resnost-simpatija. Sigurnost, Solnčna soba. Starejša, Slučaj, Stalno mesto I. P. Z., Svobodna 3. Stroj 900, Stroji, Sv. Jakob, Samostojno del«, Stroga diskretnost 135, Simpatija, • Srečna, Solidna cena. Soliden in pošten Stroj 400, Samostojna, Sonja, Skromen, Spomiad. Stelale, Skupno delovanje v trgovini, šivilja 53. Tri mesta, Trgovina. Tovarištvo, Trgovska pomočnica. Trjovec. Trije mladeniči, Tihi dom I. Tajnost 100. Tajna zajamčena. Trgovski pomočnik. Takojšen nrevzem, Takej Din 120.000, Tihi družabnik, Ustvarjenje 300, Vpokoje-nee. V zakonu srečna. Varno, naloženo. Vešča. Vajeoika. Vazi, Veliki dobiček, Velik promet, Vajenec, Veletrgovina v Ljubljani, Značaj. 840. Zdrav stan. Za december. Zmerna ena, Zaoina moč. Zanesljiv in trezer,. Zanesljiv prejem, Zadovoljen. Z. _ b.. ZvonSmira, Za takoj. Uma, ?>eljan vroče lj ti besni. 35.000. 50.000, 90, 886» 16>56t)	BM*
Iščem značajnega
plemenito mislečega dobrosrčnega drž. nasravljeLca. ne pod 36 let starega — za moža. — Imam dobro idočo delavnico in srčka-uega dečka. Neanonimne ponudbe pod značko »Aus-lSnderin« na ogl. oddelek »Jutra«.	49543-23
Šivalni stroj
cilinder, čevljarski, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Za trpežno delo«. 49572-29
22
Vsa soboslikarska in pleskarska dela
izvršuje n-ajsolidneje in po konkurenčnih cenah Anton
Stiplošek, Ljubljana. Krakovska ulica 5. 49313-30
Pozor!
Kupujem io plačam prav debro v gotovini vef.ie zbirke starih, rabljenih znamk. Samo resne in popolnoma obširne ponudbe z označbo točnega naslova na Poštni predal 23. Maribor.	49576-3fr
Preklicujem
kar sem žaljivega govoril dne 21. t. m. v gostiln! šturm o go-=pe Mesaric Tereziji in Regini Bruder ter o gospodičnah Tereziji Gobec. Anici Dopler, Mariji Sarma in se jim zahvaljujem, da so odstopile od tožbe. Fric Pečnik Sevnica ob Savi. 24. novembra 1930. 49540 31
llustr. cenik znamk
za leto 1931. je izšel. Cena 3 Din. lTgovina mara-ka »FUatelija«. Beograd, Terazije 5.	47689-39
Starih znamk
nesortiranih, prauh',. večjo minožlno prodam. Ponudbe na podružnico . .-r»Jutra« v Mariboru pod »7000 kom.«
49570-39
Za.
i«. XJr. {MMff cLnvco
hfol^ovi^
IZVAMREDMA PRILHAI
Železna služinska patent postelja zložljiva, , ta-ficciranom madracom, ze* lo praktična za vsaba hišo, hotele, aočne slu ž. fcc^-in potuiuče otoke stane samo . Din 390.—« Razpošiljam po poštne* som povzetje.
t«ko 'jgieoa SLOJEM
Lesena patent postelja,
zložljiva, s Upcciranim madracom. ztlo praktična, stane ,aroo D 2S0.
Potem imam veliko za« logo	čisto čoha«
nog P«i« P° D druga vrst kg po D 38—, čisto belo gosje kg po
D 130___ in čisti puh
kg po D 250—. Razpošiljam po poštnem povzetju. Modroci punienl s volnom stanejo samo
Din 750.— t. BR0Z0V1C. ZAGREB »ca 82.
G)GXDG)@(i)QQQGGQQQ
Največja jugoslovensha tovarna nogavic in pletenin
isce
zastopnika
za Ljubljano in okolico, ki je kakor pri veletrgovcih tako tudi pri detailistih dobro uveden. Strokovno znanje je željeno.
Ponudbe pod »Vreden« na oglasni oddelek »Jutra«.	15922
Prodamo:
v Rogaški Slatini na najlepšem mestu ▼ kopališčnem rajonu
vilo „ZLATOROG"
z zemljiščem 500 m2, in v Dubrovnika na Lapadu
prazno parcelo
1200 m2 na sami morski obali. — Cene zelo povoljne. — Za pogoje se obrnite na P. Višnjica, odvetnika, Beograd, Pa-šičeva 4.	15745
Za SODOSlIMfl
325	pleskarska in črkoslikar-
ska dela se priporoča
TODiE JIALGAJ
družba z o. z.. Kolodvorska ulica 6.
ZA
° ' N A R A m*r -
mesečno DOBIJATE ka*tonwanu
O I N A R A
MESEČNO U PLAT. POVEZU KNJIGU
KOia vam pruia pr**« da pratfte najbolj, dela
B«ho«, Stijn Streuveie, e. M. Remarmie, *ck ^ E- Kiech 1 drucih.
m^Z^r?	.NOUT.
■E9JBAB MAČJA	4«
1195S 1—1
Zane G rej'

Do zadnjega moža
Roman
Zdavnaj, preden se ie jek> solnce spuščati na zahodno stran, sredi popoldneva, ob uri, ki jo je bil Jean Isbel določil za njuno srečanie. ie Ellen namerila svoje korake po gozdu proti Rimu. Kar sram jo ie bilo te vneme. Čutila se je nekam krivo m vse čudne greznice, ki so io izpreletavale, niso mogle pregnati tega cuvstva. Kako zabavno bo prežati nanj, ga pustiti, da bo čakal, in ga speljati za nos!	„ . ... „
Kakor Indiiartec ie ubirala korake po mehkem ighcevju, k; je v plasteh pokrivalo tla; njene lahke, v mokasine obute noge niso puščale nikakega sledu za seboj. Kakor Indijanec je napravila dolg ovinek in prišla na Rim kake četrt milje od kraja, kjer je bila prvikrat govorila z Jeanom Isbelom; odtod je zavila proti vzhodu, pazeč, da je hodila ves čas po golem kamenju. I o je bilo prava prigoda, najbrže prva v njenem življenju. Ni se menila za krasni razgled; vsa njena skrb je bila namerjena v to, da bi zabrisala sled za seboj. Po dolgi, naporni hoji je naposled prišla do skrivališča, katerega ie iskala. Ena izmed zobatih skalin Rima je štrlela nekaj metrov više od kraja, ki ga je hotela Ellen opazovati. Pritlikavi borovci so jo gosto obraščali do roba in ponujali dekletu zavetje, ki ga niti indijanske oči Jeana Isbela niso mogle predreti.
Ko ie tako zasnovala svoj načrt, ji je bilo treba samo še počakati: krenila ie na ono stran borove hoste. da bi tam, na robu Rima, oprezaia in vlekla na uho. Vedela je, da bo začula Isbelovega konja še preden ga bo zagledala.
»Eh, smešno dekle si, Ellen Jorth,« je zamrmrala. »Mislim, da te do današnjega dne še nisem prav poznala.«
Ob ničnem znožju je zeval prečuden, globok kanjon, ves skalnat in raztrgan; na njegovem severnem bregu je stalo nekaj redkih borovcev, a južni breg je bil gosto poraščen. Sivkastorumene cen so štrlele nad vrhovi dreves kakor gradovi z mnogimi stolpi. Svetle lise zelenih topolov so se razločno črtale na temnem ozadju. Širno ustje kanjona se je odpiralo v kotlino, v svet divjih gozdnatih kop in sotesk, dolin in gričev, ki je temnozeleno valoval vse tja do Sierre Anchas.
Cas ie hitro mineval; čim bolj se je solnce nagibalo na zahod, tem bolj nemirna je postajala Ellen. Rahlo cepanje padajočih borovih storžev, šušlianje veveric, ki so se preganjale po hrapavih deblih smrek, prasketanje drobečega se kamenja, vsi ti glasovi so ji neprestano udarjali na uho, tako da je kdo ve kolikokrat vročično planila kvišku. Nazadnje se ji je zazdelo, da slis« peketanje neokovanih kopit po goli skali. Kradoma je prijela za svojo puško in se splazila po gošči na tisti kraj, katerega si je bila izbrala. V svoji naglici si je ranila golo roko ob ostrem borovem storžu, tako da je jela krvaveti. Izsesala je drobno ranico. »Da ne bi bilo slabo znamenie?« je zamrmrala sama pri sebi.
Skozi vrzel v obrobnem grmovju je razločno videla skalnati parobek, na katerem je ondan stala z Jeanom Isbelom, in prav tako tudi dohode, po katerih se ji je mogel približati. Njeno skrivalisce ie bilo komaj trideset korakov od tistega kraja; morala se je ogibati vsakega naimanjšega šuma. 2dela je kakor okamenela in blodila z očmi po vsem Rimu. V eni izmed vrzeli se je prikazala siva podoba srne in Ellen je pomislila, da je nemara ta srna povzroči a šum, ki ga je bila slišala. Udobno se je zleknila na hrbet in jela
Minila je dolga ura. Solnce se je bilo spustilo na pol poti med viškom in obzorjem. Tedajci pa je obšla Ellen Jorthovo misel: »Ne bo ga,« je zašepetala. Še tisti mah, ko se je zbudila v njej ta misel, jo je obšlo čuvstvo nekakšne izgube in nedoločnega obžalovanja —
čuvstvo, ki ga ni bilo moči drugače označiti kakor z imenom: razočaranje. Iznenadilo jo je tako zelo, da je v prvem trenutku kar osupnila. Njen nagli, uporni duh se ni utegnil pripraviti na obrambo. Bila je osamljena, skesano, nesrečno dekle, prešibka, da bi bila mogla ohraniti svoj ponos, in preveč izpremenljiva, da bi bila poznala svoje pravo bistvo. Zarila je prste v igličevje in skrila obraz; najrajši bi se bila vsa zakopala. Ta trenutek je bil zanjo prav tako
nepojmljiv kakor neznosen...
A zdajci je v njeni bližini rezko zaprhal konj. Ellen se je zdrznila, nieno telo se je napelo. Rahel trepet jo je izpreletel in vsa njena čuvstva so se mahoma izpremenila. Oprezno se je vzdignila na komolce in pogledala skozi vrzel pred seboj. Zagledala je moža. ki je privezoval svojega konja k nekemu deblu; nato je vzel puško iz sedelnega toka. jo stisnil pod pazduho in stopil na rob prepada Pogledal je preko kotline in vse je kazalo, da mora biti globoko zamišljen. Cez čas se je obrnil in pazljivo spustil oči po gozdu, kakor da bi nekoga pričakoval.
Ellen je spoznala prožno postavo in temni obraz, ki jo je tolikanj spominjal na Indijanca. Bil je Isbel. Prišel je bil! Zvest dani besedi, je bil prišel kljub njenemu zaničevanju, da jo vidi Bil je sovražnik njenega očeta. Že dolgo je šla na pašnikih od ust do ust govorica, da je stari Gass Isbel poslal po svojega indijanskega sina. da se bo boril zoper Jortha in njegove ljudi. Jean Isbel. ne-grešljivi skeleč in neprekosljivi iskalec sledov je bil kaj nevaren mož! In že je prešinila Ellenino glavo žarka misel: če je bilo vse to res, če je bil sovražnik njenega očeta in če je bil boj med Jor-thovci in Isbelovci neizogiben, tedaj je bila njena dolžnost, da pri tej priči ubije Jeana Isbela, ki jo je tako drzno in samozavestno pričakoval. Bedak, ki je mislil, da bo prišla! Ellen se je spustila na tla in položila glavo na zemljo, dokler ni čudni trepet v njenih lakteh ponehal. Tista mrka, prenagljena misel je zbežala. Ellen ni bila prišla zato, da bi iz zasede umorila človeka!
3oo.ooo
je zadela danes (26. XI. 1S30.)
pri nas kupljena cela srečka	95.458 (
Bankovno komanditno društvo
A. REIN I DRUG
ZAGREB
Ilica 15 - Gajeva 8 - Trg Kr. Tomislava 17
BEOGRAD
Knez Mihajlova 47

vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA. Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informaciie
Potrtega srca naznanjamo žalostno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, tast in stric, gospod
Josip Knific
trgovec in posestnik
po dolgi in mučni bolezni večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 20., v 66. letu svoje starosti, v Bogu za vedno zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek ob 16. uri iz hiše žalosti na župno pokopališče v Šmartnem pri Kranju.
Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin .
Žalujoči ostali
	
	
	MIKUŠ
	Mestni trg 15 Tvornica dežnikov,
	zaloga sprehajalnih
	— — palic--
fST
prid tve de£Kc@
pp
(Princes (ca
Zvezdama
št
povest s 100 slikami. — Najbolj srečne bodo čitate-ljiee te knjižice, če Um |o bo prinesel MIKLAVŽ ali
BOŽIČEK.
Dobiva se v vseh podružnicah „Jutra" po Din 12.—.
»taMo Davaoa gavfra. izdaja za kocsoccij »Jiitrac Adctt KgH«. Za Natodno fekaiao <L <L kot fe&amarta taiu Jczeržek. Za teeratoi de * odgovor Alom Novak. Yd v UubM.