»Kaj misliš«, je dejal gospodar sosedu, »ali iii to sramota za ves kuJturni svet, kar počenja tisti Calles v Mehiki?« »Pa tega jaz ne razumem, kako da je ta človek prišel do moči in da mu nihče ne more blizu!« »To si lahko razložim.« Tretji sosed je prišel s prijateljem blizu in dejal: »Torej danes smo slišali v cerkvi, kak šen krvoločen tiger je znami Galles v Mehiki. Je pa to res grda reč, tako nemoteno preganjanje kristjanov v dvajsetem sloletju!« »Stopimo malo k nam, pa se razgovorimo o tem, kako je sploh do tega prišlo. Danes je nedelja, pa mrzlo je še tudi, da se malo pogrejemo!« Stopili so v gostoljuibno gosipodarjevo hišo in so posedlL »Glejte«, je začel gospodar. »V naši vasi smo imeli ljubi mir do anega časa, ko je prišel oni mladi liberalni učitelj. Sam je prinesel »Jutro« s seboj, pa je kmalu zažel stikarti po vasi, __oga bi še speljaval v omrežje liberalizma. Poglejte našega soseda Jurja! On je iz same trme, ker hoče biti drugače kot smo mi drugi, šel na njegovo stra__. »Domovina« je začela prihajati v hišo. Iz hiše pa je šel rožnivenec, molitvena knjiga. Kadar je bila nedelja, saj veste, fant je vzel puško in šel v gozd, dekle pa kratko krilce, pa v mesto! Mati ni imela poguma ugovarjati, prosila je moža- a ta jo je s kletvijo zavrnil. Ni čuda, da je od žalosti — umrlal« »Vemo to, vemo«, so ipritrdili možje. »Kako je zdaj v tej hiši, če se pride za kako cerkveno reč, veš itak ti, ki si cerkveni ključar! Za sveče? Nič! Za zvonove? Nič! Za biro? Se manj! Le grobo besedo dobiš! Pa če rečeš, da so še vedno vpisani v krstni knjigi kot katoličani, se nič ne zmenijo!« »To so suhe veje, kot pravi Kristus!« »Takih suhih vej je bilo polno drevo katolišike Cerkve v Mehiki! Ni se pazilo tedaj, ko so škodljivci nemoteno zastrup-« ljali vrste katoličanov, ki jih je v Mehiki od 100 — petindevetdeset! Pa so li katoli • čani postali mlačni, brezbrižni, kmalu pa celo sovražni. Po teh nezavednih in mlačnih so prišli do moči CalleS in njegovi kompanjoni. Zdaj, ko imajo moč, divjajo svobodno. Zdaj katoličani izpregledujejo. Bog, ki je pravičen in neskonČTio moder, je pripustil ta vihar, ki naj otrese sube veje, da celo drevo ne sprhni!« »No, pri nas, hvala Bogu, ne more priti do takih razmer!« »Ne more priti? Glej na Hrvaško! Kako ti je Hrvat bil znan kot pobožen! Radič ga je zaslepil, na videz se je delal pobožnega, nosil gorečo svečo v procesiji pred poldne, popoldne pa napadal katoliško Cerkev na svojem shodu. Ko je Radič politično usužnjil Hrvate, jim je polagoma omajal tudi vero. In zdaj ti katoliški Hrvati dajejo moč Radiču in Pribičeviču, ki sta zmana svobod<xmisleca. Za nas Slovence so pa nastavili domačo vabo, Puclja in Žerjava. Žerjav nič ne taji, da služi sTobodomiselstvu, Pucelj pa je dozdaj, no, ono nedeljo pred Jožefovim pa je v Ljubljani javno povedal, da je v bodoče s svobodomisleci eno!« »Meni se zdi, da so liberalni časopisi za naše hiše, kar je trtna uš za trto. Nevidno se zaje in kmalu je trta suha«, je pripomnil sosed-vinogradnik. »Je tako, je«, je dejal gospodar. »Ne govorijo zastonj, da je dandanes glavna naloga, celo bolj važna kot zidati cerkve, da razširimo katoliško časopisje in iztrebrmo liberalno časopisje vse do zadnjega!« »Plevel znamo pa me ženske dobro pleti in ruvati, bomo šle me na to delo«, je pripomnila gospodinja. »Le dajte«, se je okarajžil sosed, »naša bo tudi pomagala! Zdaj za Velikonoč, ko bo »Slovenski Gospodar« imel celo 32 strani, ga bo lahko celo v take hiše spraviti, kjer ga dozdaj niso imeli! Videli bodo, da je ta naš pravi in dobri časopis!« »Torej, za pisamko na delo za »Slovenskega Gospodarja«, da tudi mi njemu n3kaj damo za pisanko, ko nam jo letos tudi on prinašaU