DEMOKRACIJA
Leto II. - Štev. 3
Gorica - Trst, 16. januarja 1948
Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15,— Naročnina: Mesečna L. 65,—
PoSt, Ook. rafi, 6t. 9-1B127
Izhaja vsak petek
fflrtui se uračajo...
Razkrinkana komunistična partija v Trstu, ki se je že poslužila vseh sredstev in vseh mistifikacij, da bi prišla na oblast, ne more skriti svojega obupa in zadržati jeze spričo našega javnega nastopa. Zato se zaganja z besnim srdom proti Slovenski demokrat? ski zvezi in pljuva nanjo in na njene voditelje val žali: tev, ki pa ne odjeknejo od nikoder več, saj je naš na* rod že sit in vajen takega orožja in takih izmišljotin. Komunistična partija se pač zvija v smrtnih krčih in tuli ko divja zver.
OF v ropotarnico
Leta 1945. je komunistič-na partija ustanovila SlAU, ker je menila, da bo taka organizacija večna limanica za lov na slepe muhe in za varanje delovnega slo* venskega ljudstva in tudi italijanskega. Ker je postal komunizem ogromni večini naroda prignusna roba, so ga posladili s »fratellanco« in stiskali v možgane pre* prostemu ljudstvu, ki ne more tako hitro razumeti in spoznati peklenskih mrež. Pustili so ob strani tabelo Osvobodilne fronte, ki je »družila« jugoslovanski na' rod v njegovi prostovoljni borbi za .narodno neodvis* nost, tisti narod, ki se je dvignil že pred ustanovit* vi/o O.F.
Toda komunistična par: ti ja ni mogla dolgo varati bistroumnega slovenskega naroda, ne da bi se izdala v nameri, da išče nasilno nadoblast fanatične in ne* zmožne oligarhije delo* mrznežev. In ker je pred po*
. stavila koristi partije korU stim naroda, mora danes požirati grenko razočara* nje, ko ji naš narod z gnu: som obrača hrbet in jo že preklinjajo delavci, kmetje, uradniki in intelektualci.
Tudi orožje terorja, kate: rega se je kaj rada posluže* vala, se je okrnilo, ker so se našli možje, ki so dvig? niti prav visoko zastavo narodne svobode, človečan: stva in demokracije, in po* vlekli OZNO za nos.
Zopet tabla OF
Sedaj skuša ta izprijena družba obuditi stare meto: de, stara spuhtela slepila in mamila, in na vrata svojega zavratnega stana pribija staro zarjavelo tablo Osvo* bodilne fronte ter misli, da bo nanjo lovila Slovence kakor pajek muhe na mre* žo. Uprizorili so teatralno zborovanja, na katerem so si te mrkle korifeje poli tič* nega šarlatanizma dale se: stanek in jokale, ko otroci nad zaigranim novcem ter kolcale lažnivosti, podlosti in žaljivke proti poštenim sinovom slovenskega naro* da, ki hočejo rešiti narod
prepada, kamor bi ga radi vrgli zli duhovi teme.
Da bo javnost o vsem ob* veščena, povemo, da po dru* gi strani pošiljajo ti komu* nisti neustrašenim vodite* Ijem naše Demokratske zveze dolga pisma, v kate: rih jih z podpisom pol jo* kavo pol naivno prepričiu jejo in prosijo, naj opustijo započeto delo. Gre jim pač za glavo in za mošnjo!
Domovina jo sveta
UAIS in OF sta komunU stični organizaciji, kar naj: lepše dokazuje dejstvo, da je njun tajnik Branko Ba* bič, šofer tržaškega komu* nizma. Zato je vseeno, iz katerega odra pridiga in gr* mi, ker že ves narod ve, da je on samo in le agent Ko* minterne ali Kominforma. Slovence, ki so se strnili v vrste SDZ imenuje izdajah ce, sveto ime Domovine je zanj, ki je pomagal privesti narod na rob propada, si: nonim Komunistične par: ti je.
Za nas pa Domovina ni komunistična partija, za nas je Domovina ljuba in dobra mati. Zato smo jo pripravljeni v potrebi bra: niti do zadnje kaplje krvi, ne kakor komunisti, ki je ne priznavajo, ker so inter: nacionalisti, in jo samo iz: koriščajo. Ko pa je v nevar: nosti, pošiljajo nas, ki jo ljubimo, v boj in v smrt za njeno življenje, sami pa te: če jo na varno in izsesavajo njene grudi do konca. Ime: nujejo nas prodane ameriškemu imperializmu. Naša prodanost in naše plače se najlepše zrcalijo v naših skromnih sredstvih. V tej borbi na smrt in življenje se moramo posluževati našega skromnega ted: nika »Demokracije«, ki je naša zastava, katera pa živi samo in izključno od pri:
spevkov vseh slojev slovenskega delovnega naroda. Najpreprostejši so dali in dajajo prvi, drugi pa bolj obilno. In živi zaradi nese: bičnega in neplačanega de: la in sotrudništva najbolj: ših slovanskih duhov. Ni: mamo še niti svojega sede: ža, nimamo skoro nič, toda imamo poštenost in mirno vest, da opravljamo sveto dolžnost.
Ne zavidamo
Ne zavidamo raznim Ba: bičem in »tovarišem« luk: suznih vil in razkošnih sta: novanj, še manj pa luksuz: nih avtomobilov, s katerimi ti »pobožni služabniki ljud: stva« letijo po mestnih uli: cah in po vaseh. Mi hodimo peš, in smo kljub temu na: pravili že dolgo pot in dalj: šo kot si naši nasprotniki mislijo in ugibajo. Ubogi slovenski narod plačuj in trpi lakoto, oni pa v nasladi in v uživanju.
Se ne skrivamo za psev: donimi in ne stavljamo v ospredje slamnatih mož ka: kor oni, vsa javnost nas po: zna. Narod ve, da pride ura plačila ne samo za njihove slamnate može v Trstu, ampak tudi za vse ravnate: Ije njihovega cirkusa. In narod jih bo klical na odgo: vor za vse zločine, tudi za
četa. Tu gre za višje namene, gre za to, kar smo de* j ali prej: za glavo in za mo? šnjo.
Tisti »tovariš« Vojmir, ki se mu pravi, kakor trdijo, tudi Ivan Bukauc, ne ve ni; česar, niti o gospodu dr. Veselu, niti o dr. Agnelettu. Vojmir Silni ju ne pozna. Zelo nam je žal. Še bolj pa nam je žal, da tudi mi njega nismo poznali, dokler ga komunistični val ni vrgel na obalo z nalogo, da bo Tržačanom solil pamet. Mi bi zastavili temu človeku vprašanje, kje jt bil pred vojno, da se o njem ni sli; šalo nikoli govoriti, saj smo nekateri preživljali vso do-bo fašizma med zaporom in ilegalnim delom. Kje je bil, da ga ni njegovo komuni; stično delovanje spravilo pred sodišče leta 1941, saj so člani komunistične par;
tije v Trstu poskrbeli, da1 vega izvoljenca pravnika so spravili v.zapor ne samo Maksimiljana Rejca, ki je svoje simpatizerje, temveč [ mislil, da gre branit svojo tudi tržaško in goriško na* I domovino in se ni zavedal. rodno napredno in katoli* j da KP tega ne zahteva, pač ško dijaštvo. Pa bi kdo ne; pa da zahteva pokorščino mislil, da so to počenjali vi partiji. Ni padel v zasedo. znamenju Marksa in Stali=! Arof se je običajno dogajalo
na. Kaj še, delali so to v znamenju reševanja samega sebe, naj bližnji živi ali pogine.
Svetujemo raznim Voj* mirjem Silnim, naj ne vti; kaj o takega železa v ogenj, ker bi lahko nekoč brali v Ljubljani in v Beogradu, kako je bilo s komunistični; mi organizacijami v Trstu in na Primorskem, kar bi nam bilo zelo neljubo zara; di mrtvih, ki bi jih morali priklicati v spomin. Bolje pamet in manj denarja, kot pa napačne informacije. Ali ni tako »tovariši«?
JJ
AKTIYISTOM“ ¥ SPOMINSKO KNJIGO
Zagovornik »prave ljud: ske demokradje«, sam Kraigherjev naslednik, se: kretar Komunistične parti: je JK, se je na nekem se: stanku pred dnevi zopet zavzemal za pravo nasled: stvo predvojne politike na Primorskem in se potego: val za čast, ki pritiče tistim politikom, ki niso ob prvem pojavu fašizma v Italiji zbežali preko meje, kot so to napravili razni učitelji liste, ki jih inm~jrr4ete v mt* Dragi P&hm-ji, ki -so ozm*
Črtu. Zakon narave in mo: rala zahtevata preganjanje in kaznovanje zločina. Le naša demokratična načela, ki odklanjajo krvavo ma: ščevanje, bodo preprečila hujše gorje maščevanja. Naša zmaga bo njihov po: raz. Pravični zakon, svo: bodno in prosto izglasovan, naj sodi hudodelce in zlo: čince. Vselej pa je naša de: mokratična beseda svetlo orožje in sredstvo za na: predek v življenju in v po: litični borbi.
Vojmir Silni
Glasilo Ital. neodvisne stran; ke »Trieste—sera« je pisalo 31. decembra 1947, da bi mo-rali biti Italijani Titu hvalež* ni. Češ »Ako ne bi bilo Tita v Beogradu, bi bil danes Trst jugoslovanski«.
Ko bereš poročilo o go* voru, ki ga je imel široko; potezni Vojmir iz vrst E* notnih sindikatov na Opči* nah, se ti nehote vsili misel na tisto slabotno ženko, ki je prišla ob pamet in pljuva okoli sebe, nevede kaj po* čenja .
Da je zborovanje Sloven; ske demokratske zveze spravilo iz tira tiste, ki so verovali v uaisovski mono* pol slovenstva v Trstu in so bili domišljavi voditelji UA IS;a, se ne čudimo. Čudimo se le zatelebanosti nekate; rih samozvanih modrijanov v komunističnih organiza* cijah, ki mislijo preslepiti svoje gospodarje onstran železne zavese s strelja* njem v temo, potem ko so jasno pokazali svojo poli
ni »Primorski dnevnik« v Trstu se je bavil pri prvih številkah »Demokracije« s tern vprašanjem. Zakaj ? Zato ker je pač moral stat\ za »Demokracijo« človek, ki ne piha v rog komunistič* nim trobilom. Slaba je bila informacijska služba in sla* bo so poročali v Ljubljano in v Beograd tisti, ki so vo< hunili okoli nas, in vsi na* padi na odvetnika Coka na znani razpravi proti rodo* ljubu prof. Furlanu v Ljub* Ijani so bili streli v prazno, ker enostavno Cok ni bil ni* ti zakulisni pobudnik de* mokratskega gibanja v Tr* stu.
Toda če so tržaški »do* bro obveščeni komunistični krogi« vodili za nos svoje gospodarje, je to strogo
tično kratkovidnost, zmoto kaznivo dejanje, zaradi ka* in nesposobnost. V Beogra* I terega lahko še kdo glavo du in v Ljubljani so bili pr e* j izgubi. Treba je rešiti glavo pričani, da je glava in duša i in mošnjo. Z drugo besedo, demokratskega pokreta v j treba je umetnega dihanja, Trstu odvetnik dr. Ivan ; treba je Coka pod pritiskom Marija Cok. Marsikatero j razmer včlaniti v Slovensko kapljico žolča so potočili na j demokratsko zvezo, naj to ta račun in tudi komunistič* j Zveza in Cok hočeta ali no*
njali najskrajnejši naciona: ližem, katerega so v Jugo* slaviji poznali pod imenom Orjuna.
Kdo je n. pr. Branko Babič — Carneade? Kdo je ta človek? Vzameš Biblio: grafski leksikon, ki je že objavil črko B in iščeš: Branko Babič — ni ga. Greš k prijatelju in ga ■ vprašaš: »Ti, ki si bil pred vojno ko: munist (takrat namreč, ko je bil komunizem tvegana zadeva), povej!« Vprašuješ ga, če ve kaj o tej komuni: stični »zvezdi«, a ti odgovo: ri, da ga ni poznal. Greš k liberalcu, — isti odgovor; greš h klerikalcu — spet isto. Stranke P.N.F. ni več, da bi jo vprašal, če ni bil morda hlapčič preteklega režima tudi on, kot se to pri Komunistični partiji zelo pogosto dogaja ne le v Tr* stu in na Primorskem, tem? več povsod, kjer so bili prej na oblasti nacisti ali fašisti in se sedaj določeni ljudje, z drugo besedo: Paulusi, skrivajo pred zakonitim preganjanjem pod okriljem KP.
To 90 „granitne skale"
Kdo se lahko poteguje za očetovstvo predvojnega gU banja na Primorskem : ali tisti, ki so Primorsko po* znali le iz »Jutra« ali »Slo: venca«, ali pa tisti, ki so do zadnje minute fašizma vztrajali na Primorskem in se neustrašeno borili proti vsem fašizmom; tudi tiste: mu, ki nam je potujčeval ljudi v znamenju »socialne pravičnosti« in kateremu smo se morali prav tako u: pirati, da smo lahko ostali in da se lahko posta\>ljamo kot samostojen narod? Ali ne, Zorko Jelinčič, da je tako ?
Ali niste vi, Zorko Jelin
ko je bilo pred vojno z v a: šim nacionalizmom, ustvar: jali novo generacijo zaved: nih nacionalistov in jih pripravljali za boj proti vsa* kemu nasilnemu režimu? Ali ni res, gospod Zorko Jelinčič, da ste v Krnu, na Laznah in v Čvetrežu iz va* šega filozofskega stališča zagovarjali potrebo po naj: jačjem patriotizmu, da se rešimo raznarodovanja, ki nam ga pripravljajo fašisti in komunisti’ 8
Daleč so tisti časi, toda ljudje, ki ste jih vi vzgajali, niso še umrli ali pozabili. Ostali so to, kar so bili, o* stali so Ijifdje jeklenega značaja. Ker ljubijo resni: co, vam ne morejo odpu: stiti, da ste vi zapustiti in zavrgli to, kar vam je bil pred vojno smU sel vsega, za kar ste bili, vsaj po vaših besedah, pri: pravjleni žrtvovati svoje življenje. Če bi bili dali to življenje, bi ostal na vas vsaj svetal spomin. Tako ste pa izdali svoje nazore in se oddaljili od tistega Klementa Juga, ki je vam b i 1 vzor, pošteni mladini pa je še vedno.
Pa se je na sestanku »ak* tivistov« oglasil še drug Or junaš — dr. Jože Dekleva, kateremu sta Ozna in javt no tožilstvo popolnoma za: mračila um. Prav nič se mo: žakar ne spominja »fulmu nantnih« govorov na Nano su in povsod, kjer je zveza Mladinskih društev postav* Ijala svoje nacionalne pra: pore. Tudi razloga svoje konfinacije se ne spominja več, enako tudi sporov s kot munisti in tudi Srebrnič mu je ušel iz spomina. Vse je zatonilo ob zarji komunit stične »svobode«. Drago ste plačali svojo izkaznico, dr Dekleva! Pošteno ime ste si umazali in odgovor boste dajali za svoje početje. Da•; jali ga boste, kot ga bodo morali dajati vsi, ki so kri: vi n&rodnega izdajstva.
Plačilo ne uide
takim nepokornim juna: kom in borcem za narodo: vo svobodo, temveč ga je KP enostavno likvidirala, baje zato, ker je bil »kriv. da nekateri borci niso haj* kali ob prvem pojavu sov* ražnika«.
Za tisoči je prišel na vrsto tudi »minister« Marii: šič. Za njim bodo prišli vsi sopotniki, ki so zaradi kori: sti zagovarjali pravilnost OF in njenega vodstva in ki morda še zagovarjajo to mišljenje ali nagnjenje.
Zgodovina bo povedala sodbo o sopotništvu. Toda če poslušamo vest že danes, nam pravi, da je tat tudi ti* sti, ki pri kraji drži vrečo, da je zločinec tisti, kdor ubija, prav tako pa tudi oni. kdor nudi nož zločincu, da se ga poslužuje.
Od srede  do srede.
8. januarja« Brazilska po-stanska zbornica je odobrila o-snutek zakona, ki preklicuje vse parlamentarne mandate komunističnih poslancev. — Perzijski parlament je z veliko večino Izglasoval zaupnico novemu ministrskemu predsedniku Ibrahimu Hakimiju. — Jugoslovanska vlada
Oglejte si samo primer, Marušiča, ki je pred nekaj dnevi zletel iz beograjskega ministrstva, ,ker je odslužil pa boste videli značilen zgled za sopotnike, ki so prišli v nemilost KP in so morali zatoniti. A to buci čič, ki danes pozabljate, Ara* tudi spomin na Marušiče*
500 milijonov dolarjev (1) — Marshall je pred senatnim odborom za odnošaje s tujino med drugim zjavil, da bodo z evropskim obnovitvenim načrtom .dosegli blaginjo za evropske zahodne narode in da bodo upanja sovjetov in komunistov, ki so se uprli njegovi izvedbi, splavala po vodi. —
" Londonu so namestniki štirih zunanjih ministrov sklenili za nekaj Časa preložiti preučevanje vprašanja italijanskih kolonij. — Maršal Tito je reorganiziral svojo vlado; odstavil je tri ministre, med njimi dr. Draga Marušiča,
In imenoval štiri nove. — Grške vladne čete zasledujejo gverlljce na gorskih področjih severno od Konice. — Kanada bo predložila ustanovitev varnostne sile Združenih narodov, katero naj bi sestavljali dobrovoljci vseh narodov po vzrocu francoske tujske legije.
9. januarja t Britanski kralj evšliTzavod^a* mednarodne zadeve predvideva Izstop Sovjetske zveze iz Združenih narodov. — Ameriški zunanji minister Marshall je ponovno opozoril vse države zahodne Evrope, naj zavrnejo načrtno gospodarstvo ter naj se oprimejo zasebne pobude.
Belgija je četrta država, ki je podpisala sporazum glede rešitve spornih zahtev o nemških sovražnih itnovinah. — Belgijski ministrski predsednik Spaak bo neposredno stopil v stik s kraljem Leopoldom za rešitev monarhističnega vprašanja. — Uvedba nhabeas corpus" na ameriškem področju v Nemčiji je povzročila pri komunistih strah, ker predstavlja to ^grožnjo komunističnemu načinu življenja*. — Avstrijski kancler dr. Leopold Flegl je sovjetom poslal poziv, naj ne zadajo katastrofalnega udarca avstrijskemu gospodarstvu. — Združene države so sklenile izročiti Turčiji velike moderne podmornice.
10. januarja« Mala skupščina Združenih narodov je sklenila odložiti za več kot dva meseca razpravljanja o uporabi pravice „veta“ s strani petih velesil. — V Londonu so otvorill mednarodno socialistično konferenco. — Grška vojska je začela splošno ofenzivo proti gverlljcem v Epiru.
11. januarja« V Ženevo je pri-spel glavni tajnik Združenih narodov Trygve Lie, iti bo skušal najti prostor za prihodnjo skupščino Združenih narodov. — A-meriško vojno ministrstvo je prepovedalo Izvoz vseh radarskih naprav. — Sovjetske oblasti v
Od srede   do srede.
(Nadaljevanje s prve strani)
Berlinu so v svojem uradnem glasilu odkrile namen, da bodo skušale izriniti Američane in Britance iz Berlina; proti temu je v washingtonskih in londonskih krogih nastala ostra reakcija; visoki predstavniki so izjavili, da bi se umaknili samo sili, kar bi pa pomenilo vojno. — Namestnik britanskega ministrskega predsednika Herbert Morrison je v svojem govoru poudaril, da Sovjetska zveza s svojo zunanjo politiko provokacij ne povzroča samo tveganja, da pride slej ko prej do nove vojne, ampak tudi ovira gospodarsko obnovo in napredek človeškega rodu. — Komisija Združenih narodov za Balkan je v svojem poročilu za mesec december obtožila Albanijo, da se vmešuje v grške notranje zadeve in da aktivno pomaga gveriljcem pri njihovih o-peracijah v Grčiji.
12. januarja : Druga komuni 5tična"ofenži v a proti Mukdenu je popolnoma propadla. — Sovjeti so na zasedbenem področju v Nemčiji začeli z novo ofenzivo proti Marshallovemu načrtu. Bivši romunski kralj Karol je dal tisku izjavo, v kateri je poudaril, da je odstranitev monarhije in proglasitev ljudske demokratske, ali bolje rečeno sovjetske republike, nov korak komunizma v Evropi in resen opomin vsemu civiliziranemu svetu. — Predsednik Truman je od kongresa zahteval nakazilo ene milijarde 250 milijonov dolarjev na račun bilance za 1948.
13. januarja» Francoska po-slanska zbornica je p# kratkih počitnicah zopet začela s svojim delom. To zasedanje je radi važnih vprašanj, ki bodo prišla v razpravo, za francosko notranjo politiko izredne važnosti. Na prvi seji so bile volitve predsednika. Izvoljen je bil predsednik radikalne stranke Edvard Herriot s 317 proti 174, ki jih je dobil komunistični kandidat. — Profesor Berven, švedski specialist za zdravljenje raka, čigar poklic v Moskvo je v vsem svetu zbudil mnogo pozornosti, se je vrnil domov in izjavil, da je zdravil „enega izmed sovjetskih maršalov". — Stavka bančnih nameščencev, ki Je vzbujala v merodajnih Italijanskih krogih mnogo skrbi, je bila sporazumno zaključena. — Med Bolgarijo in Romunijo je sklenjena pogodba, radi katere je bilo med obema državama več diplomatičnih razgovorov in sestankov.
14. januarja» Znnanji mini-ster grof Sforza je imel daljši razgovor z jugoslovanskim zastopnikom Mladenom Ivekovičem, ki je sporočil, da je jugoslovanska vlada odklonila tudi zadnjega, od italijanske strani predlaganega kandidata za guvernersko mesto v Trstu. Po sklepu Var-, nostnega sveta ZN je bilo določeno, naj se obe sosedni državi, Italijainjugoslavija, sporazumeta glede tržaškega guvernerja. Razgovori so se sedaj dokončno razbili. Vprašanje bo ponovno prišlo pred Varnostni svet. — Radi iz gredov v glavnem mestu Soma lije, Mogadiscio, pri katerih je bilo ubitih 42 naših državljanov, je vlada vložila oster protest pri odboru ZN. — V Libiji, v bližini Tripolisa, bodo Združene države zgradile veliko vojaško letališče. — V prehodnem begunskem taborišču Carbonara v bližini Barija je bilo aretiranih 28 Slovanov, ki niso imeli dovoljenja za bivanje v Italiji. — V Nemčiji je bila razkrita zarota proti Marshallovemu načrtu za evropsko obnovo. — Podtajnik zunanjega ministrstva Lovett je izjavil, da Američani nimajo namena zapustiti Berlina in se odreči kontroli nemške pre-stolice, ki je sedaj zasedena od vseh štirih velesil,, čeprav ruska uradna poročila tako poročajo.
ŽIVLJENJE NA PRIMORSKEM
ČITAJTE »DEMOKRACIJO"
Član jugoslovanskega prezidija komunist Djilas je pred dvema tednoma izjavil, da šteje jugoslovanska komunistična stranka
400.000	članov, to je štirikrat to liko kot leta 1945.
V	predvojnem času ni štela no« bena jugoslovanska stranka tako malo članov pa si vendar ni pri* svajala pravice polastiti se vlade in uvesti diktaturo s tajno polis cijo OZNO in terorizirati ves nas rod z obsodbami, s streljanjem, z vešalami, s prisilnim delom in z lakoto.
Izgleda, da je Primorska največja žrtev komunistih ne prevare, ker je tu narod — skoro brez izjeme — da* jal materialno in moralno podporo OF, v prepričanju, da se ista bori za svobodo in demokracijo, za neko bolj* še življenje, boljše kot je bilo ono pod fašizmom. Medtem pa govore vesti, ki prihajajo od tamkaj k nam, o temni usodi, o tež* kem političnem suženjstvu in o nasilju, o gospodarski izčrpanosti in o lakoti.
Neki nabavljač komuni* stičnih zadrug, ki je prišel te dni preko meje radi kup* čijskih poslov, je nam po* tožil svoje oziroma boleči* ne ljudstva.
Žalostna zgodba
»V resnici vlada lakota med ljudstvom. Ljudje se še danes ne morejo znajti od začudenja, da*li je to ono, po čemlur smo tako hrepeneli in za kar smo žr* tvovali toliko človeških živ* ljenij in krvi. Pri vseh je zavladala velika skrb in strah. Tito pravi: kdor ne dela, ta nima tudi pravice do hrane. Toda, je mnogo ljudi, ki ne morejo delati, a so tudi taki, ki se jim ne dovoli delati. Ali pri vsem tem je najhujše to, da niti oni, ki delajo, ne morejo ži* veti, ampak le životarijo.
Delavstvo je razdeljeno v štiri kategorije: navadni, lahki, srednji in težki delav* ci, ki imajo plačo, oziroma jim ista raste po kategoriji, kakor tudi količina življenj* s kih potrebščin. Navadni delavci so plačani po Din. 9.— na uro, kar znese — po raznih odbitkih — v naj« boljšem primeru Din. 65.— dnevno. Kakšno pa je nji* hovo življenje, je dovolj, če se malo pozanimamo za cene predmetov v »svobod* ni« prodaji, t. j. v državni trgovini, ki jo narod opra* vičeno imjenuje »črna bor* za«. Tako n. pr. stane:
1 kg	moke * od Din.	40d50!
1 «	sladkorja	«	100
1 «	masti	«	220
1 par čevljev	«	5.000
1 m blaga za obleko od
'Din. 1.000 — 2.200 1 kg krompirja	15
1 jajce	12 — 15
1 kg soli	6
Toda cena soli se je zadnje dni podražila na ,Din. 40 1 kg mesa je veljal do kon* ca prejšnjega leta Din. 50, a od novega leta dalje mesa sploh ni dobiti za civilno prebivalstvo, ampak je isto na razpolago samo za vo* jaštvo in oficirske žene.
Namesto mesa
oglodane kosti
Pripomniti pa je treba, da se zgoraj navedenih predmetov ne more naba* viti vedno v prosti prodaji, ker jih sploh ni na razpola* go, a jih tudi ni mogoče ku* piti, kolikor bi jih kdo že* lel, ampak le, kolikor mu jih sami dodelijo. Meso se je prodajalo enkrat na teden, sedaj tudi to ne več. Na razpolago so bile v glavnem le kosti. 2ene so na glas izražale svoje nezadovolj* stvo, rekoč, da jedo oficir* ske žene meso, a ljudstvu mečejo oglodane kosti. Zdaj pa se jim ne bode nu* dila niti ta prilika, da bi
protestirale, ker ne bodo dobivale več niti kosti. .
Delavec lahke kategorije prejema okoli Din. 2.400.— mesečne plače; srednje ka* tegorije okrog din. 4.300.—, medtem ko je plača težkega delavca nekoliko višja. V težko kategorijo spadajo tudi vsi direktorji in šefi.
Ovaduhi OZNE in policija so izven kategorij, oni ima* jo vse, kar si zažele, da od* vzamejo narodu. Oni in o* ficirske žene plavajo v raz* koš ju, za nje je vse na raz* polago.
Na izkaznico dobi dela* vec, ki vrši svoje delo v ka* ki obrtni delavnici, 1 kom. mila od 15 dkg (toda ne prejme vsak mesec, ampak samo, kadar se deli), za tem
4 kg koruzne moke, 15 dkg sladkorja in 2 del olja, od* nosno maščobe. Sedaj pa si predstavljajte takega delav* ca, ki ima ženo in tri ali več otrok, od katerih nobeden nima pravice na živilske karte, pa dobite jasno sliko življenja družine, ki je brez posebnih privilegijev. To ekonomsko življenje: lako* ta, izčrpanost radi dela, bo* disi na težkem ali »prosto* voljnem«, razkošnost »plemstva« (kakor narod naziva partijce in njihove ovaduhe), nesigurnost radi razpredene mreže špijonov in nevarnost, da bodeš are* tiran in odveden v neznano smer, kakor tudi marsika* tere druge stvari, vse to je spravilo skoro do obupa vse Primorce. Tito in komuni* stična stranka imajo komaj
5 % pristašev in to izključ* no onih, ki imajo neomeje* no oblast nasilja in ropanja in ki žive v ekonomskem izobilju. Ostalih 95% ljud* stva je sovražnik i Tita i komunističnega fašizma.
Ljudstvo se je v začetku spraševalo, kam gre rekvi* rirano žito, kam ostala za* plenjena roba. Danes je vsa* komur jasno : v Sovjetsko
00000000000000000000X5000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000
POLITIČNI OBZORNIK
unijo in v vojaška skladi* šča.
Vojska živi odlično, po* sebno oficirji. Tito jih sku* ša na ta način pridobiti za* se za slučaj vojne; ali ma* lokdo mu bo ostal v takem trenutku zvest.
Versko življenje
Na Primorskem ni ljud* stvo nikdar toliko napol* njevalo cerkve, kakor da* nes. Cerkve so tako polne, da mora del ljudstva stati izven cerkve. In to vkljub dejstvu, da si izmišljajo ko* munisti stalno v nedeljo ne* ka dela ali konference.
Večkrat je pozvala OZ NA pred se duhovnike ter jih zmerjala, ker je ljudstvo stalno v cerkvi. Duhovniki navadno odgovarjajo : mi naroda ne silimo, da hodi v cerkev, ne grozimo mu s kaznimi, ako ne prihaja v cerkev, mi naroda niti ne vabimo v božji hrami, mi ni* ti ne objavljamo z lepaki, kdaj je služba božja. Kaj smo mi krivi, ako ljudstvo samo od sebe prihaja v cer* kev in tamkaj moli Boga ter išče tolažbe in utehe.
Da bi preprečili versko življenje v narodu, hočejo Tito in komiunisti službeno ukiniti nedelje. Posamezne skupine delavcev bi imele vsakih deset dni en prosti dan za počitek, medtem ko bi ostala nedelja kot navad* ni delavnik, kakor ostali dnevi v tednu. Ljudstvo z ogorčenjem govori o tej na* meni, saj ve, da bode našlo način, da cerkvi izrazi svo* je stališče proti komunistič* nemli terorju.
Tako torej izgleda samo v bledih potezah naše živ* 1 jen j e. Vsi oni( razen malih izjem1), ki so se borili' v par* tizanskih vrstah, se danes kesajo.
In še druga čudna pojava: ves narod želi vojno, toda ne iz želje po vojevanju, ni* ti iz želje po osvajanju tuje zemlje, ampak ker je pre* pričan, da ga more le nova vojna rešiti težkega suženj* stva in nasilja, v katerega ga je pahnila borba »Osvo* bodilne fronte« pod nacio* nalnimi parolami, toda s tajnimi komunističnimi cilji
G —
shalla, ki gredo v prid na* predku cele Evrope«, poka* zal pogumnega in pošte* nega.
Mogoče bo moral nositi posledice svoje smelosti, vendar zato ne bo to, kar je rekel, nič manj resnično in milijoni Evropejcev bodo iz njegovih besed črpali pogum.
Bodočnost zahodne
Nemčije
„ P OB Ulfl Nil BESEDA IZ PRAGE"
List »New York Times« priobčuje članek pod našlo* vom »Pogumne besede iz Prage « , v katerem hvali po* gum češkoslovaškega mini* stra za zunanjo trgovino Huberta Ripke, ki je nedav* no pohvalil ameriški pro = gram za obnovo evrope, ki ga je označil kot koristnega za gospodarstvo kontinenti'..
Uvodnik poudarja, dl dokazuje Ripkov govor od* por, katerega so sposobni Cehoslovaki proti vplivom komunistične politike in pi* še : »Cehoslovaki nikakor niso zadovoljni z Molotov* ljevim načrtom, ki jih veže na Sovjetsko zvezo. Češko* slovaški gospodarstveniki kažejo globoko nejevoljo zaradi komunističnih napo* rov, ki gredo za obrezuspe* šenjem evropske obnove. Spominjamo se še, da je Cevškoslovaška ob objavi programa evropske obnove prijavila svoj pristanek k temu programu in to prija* vo preklicala šele potem, ko so ministrskega pred* sednika Gottwalda in zuna* njega ministra Masaryka
»DEMOKRACIJ A “ v vsako demokratsko slovensko hišo
poklicali v Moskvo in ju tam po običajni sovjetski metodi »prepričali«. Takoj nato so pričeli s pogajanji za trgovinski sporazum, po katerem bi Sovjetska zveza dobavljala Češkoslovaški pšenico, druge žitaric bombaž, gnojila in surovine v zameno za industrij sk proizvode.
S	tem izvozom pa bi Češkoslovaška ne mogla dose* či več kot 15% do 18% svojega normalnega izvoza; slični sporazumi s Poljsko, Jugoslavijo, Bolgarijo bi celokupnega izvoza ne mo* gli spraviti na več kot na 30 * 35% normalne količine.
V vojaškem pogledu je Češkoslovaška od vseh stra* ni stisnjena k Sovjetski zvezi. Ce bi stvar ne bila taka. bi češkoslovaški komunisti ne bili tako predrzni ter bi se Češkoslovaška bolj očit* no nagibala k taki obliki so* cializma, kot jo je nedavno zagovarjal minister Attlec. Vendar sovjetski vojaški pritisk ne more zadušiti pri Cehih njihovega čuta za ne* odvisnost, niti ne more spremeniti gospodarskih z;;* konov.
Ripka se je s svojo izja* vo, v kateri odobrava »te* meljna načela politike zunanjega m in i s t r a Mar*
Ugledni londonski dnev* nik »Times« tolmači nedav* ne ukrepe glede bodočnosti zahodne Nemčije in piše med drugim:
Sprememba v upravi je bila življenjske važnosti, če hočemo postaviti trden te* melj za obnovo, in je bila tem bolj nujna z ozirom na važno vlogo, ki jo ima za* hodna Nemčija v progra* mu evropske obnove, o ka* terem sedaj razpravlja ame* riški kongres. Vsi prizadeti so si na jasnem o potrebi te spremembe.
Potrebno pa bo, da izda vojaška uprava točna navo* dila in da razen tega pre* vzamejo nemški upravni organi svojo polno odgo* vornost. Nemci, ki prevze* majo oblast, morajo spre* jeti tudi tozadevne posledi* ce, sicer bi ostala odprta vrata za neodgovorni sovi* nizem, ki je tudi omogočil nemški militarizem, da so si opomogli od poraza leta 1918.
Jasno je, da so od gene* rala Claya in generala Ro* bertsona predloženi ukrepi začasnega značaja. Končni smoter Britancev im Ame* ričanov ostaja še vedno e* notnost Nemčije. Zahodni zavezniki so prepričani o nujni potrebi nemške enot* nosti, kj so jo vedno želeli, ker poznajo nevarnost, ki grozi iz sedanjega kritične* ga položaja, v katerem se poskuša razdeliti Nemčijo. Mogoče se glede enotnosti Nemčije štiri velesile ne bo* do mogle nikdar sporazu* meti, a general Clay je na* povedal, da bo načel pri nadzorstveni komisiji vpra* šanje valutne reforme, ker se zamore ta problem, ki je predstavka za vsako gospo* darsko obnovo, proučevati kot problem, ki se tiče vseh štirih sil.
Medtem bodo v mejah ki jih dovoljuje spor med štirimi velesilami, storili vse, da postane zahodna Nemčija za politično in go* spodarsko življenje sposob* na tvorba.
*
Zo evropsko obnovo
Dne 12. t. m. je poslal predsed* nik Truman kongresu spomenico, ki obravnava mednarodna in fi* nančna vprašanja ter vsebuje proračun stroškov Združenih drs žav za inozemstvo, ki dosegajo 5.5 milijard dolarjev za tekoče fi= skalno leto in 7 milijard za pri* hodnjc leto.
Za programom evropske obno» ve predvideva predsednik, da bo znašal strošek za ostanek prora* čunskega leta 500 milijonov dolar* jev in da bo V letu, ki prične 1. julija, strošek dosegel 4 milijarde dolarjev. Obrazložil je, da so pov« zročili razliko med zneskom 4,5 milijard dolarjev in 6,8 milijarda* mi, katere zahteva od kongresa za dobo 15 mesecev s pričetkom 1. aprila, plačilni zaostanki.
V	dodatku k 4 milijardam do* Iarjev, ki jih vsebuje začasni pro* račun programa evropske obnove, obsega izvleček 440 milijonov do* larjev za druge podpore. Večji del tega zneska je določen za podpore Kitajski na temelju pro* grama, ki je zdaj v pripravi za predložitev kongresu. Tako dose* ga celokupni znesek, ki je predvi* den v novem proračunu za vse podpore, okoli 4,4 milijard dolar* jev.
Izvleček predvideva, da bodo od 540 milijonov dolarjev, dovo* Ijenih za nujno podporo Franciji, Avstriji in Italiji potrosili letos 375 milijonov dolarjev in 165 pa prihodnje leto. Predvido* ma bodo UNRRA podpore letos dosegle 272 milijonov dolarjev in prihodnje leto 60 milijonov. Stro* šek Združenih držav za UNRRO se zmanjšuje od 201 milijona do* larjev letos na en milijon za pri* hodnje leto.
Pomoč za po ameriški vojski zasedena področja bo letos znesla 998 milijonov dolarjev in prihod* nje leto 1,25 milijarde dolarjev. Izvleček obsega tudi strošek 71 milijonov dolarjev za udeležbo Združenih držav pri Mednarodni begunski organizaciji.
Za vojno škodo in obnovo Fi* lipinov predvideva izvleček za le* tos 95 milijonov dolarjev in za prihodnje leto 180 milijonov do* larjev, dalje je predvidenih 16 mi* lijonov dolarjev za plačila povrat* nikom na Filipine po posebnem zakonu.
Izvleček predvideva tudi pove* Čanje fondov za ameriški obve» ščevalni program v tujini od 12 milijonov za letos na več kot 18 milijonov za prihodnje leto. c
Proračun Združenih držav
Predsednik Truman je predlo* žil kongresu proračun s skupnim izdatkom 39,7 milijard dolarjev za proračunsko leto, ki bo pričelo 1. julija 1948. Ta proračun je za 2 milijardi dolarjev višji kot le* tošnji, ki je predvideval 37,7 mi* lijard.
Ta znesek obsega 7 milijard do* larjev za mednarodne zadeve, od katerih so 4,4 milijarde dolarjev določene za program evropske ob* nove, o katerem zdaj razpravlja kongres in za podpore drugim državam, med katerimi Kitajski.
*
Velika Britanija in Francija za obnova Evrope
Verjetno bosta Velika Britanija in Francija v kratkem poslali skupno vabilo drugim 14 članom odbora za evropsko gospodarsko sodelovanje k udeležbi na drugem sestanku tega odbora.
Predloženi sestanek odbora za gospodarsko sodelovanje Evrope bi imel začasen značaj v pričako* vanju dokončne odločitve kon* gresa Združenih držav glede znea ska, oblike in upravljanja amerl* ških podpor po načrtu za evrop* sko obnovo.
Razgovori med britansko in francosko vlado o umestnosti zo» petnega sklicanja odbora za go* spodarsko sodelovanje Evrope so pričeli pred enim tednom v Pa* rizu.
Zasedanje ameriškega kongresa
Sedanje redno zasedanje kon* gresa Združenih držav, ki se je pričelo 6. januarja, mora rešiti poleg-vladnih načrtov za evropsko obnovo, vrsto važnih zakonskih osnutkov, ki se tičejo tako notra* nje kot zunanje politike. Med te* mi naj omenimo zakonski osnu* tek za medameriško vojaško sode* lovanje, ki ga je žc na splošno pre* učila parlamentarna komisija za zunanje zadeve ter popravke k Strattonovemu osnutku za vpust
400.000	beguncev v Združene dr* žave v prihodnjih štirih letih.
Številni pa so tudi problemi no» tranje politike, o katerih bo mo* ral kongres odločiti. Med temi lahko omenimo najvažnejšega: za* konski osnutek za obvezno voja* ško dolžnost.
Pogajanja med Sovjetsko zvezo in belgijsko vlado za dobavo jekla v zameno za žito vsled visokih zahtev Sovjetske zveze niso uspeo le. Ta jo namreč stavila zahtevo, da dobavi Belgija eno tono jekla za vsako tono žita.
Očividno Sovjetska zveza nima žita, ker je že za časa pogajanj za prodajo žita Angliji stavila tako visoke cene, da je bila ta primorana prekiniti pogajanja!
MONOPOL
MISELNOSTI
Mislil sem, da imajo monopol politične miselnosti samo fanatič* ni komunisti enotnih možganov, sedaj pa vidim, da se je bolezen prijela tudi dr. Kukanje in Jelin« čiča. Mi demokrati ne moremo mimo tega dejstva, ne da bi jima primerno odgovorili. Dr. Kukanja je bil še leta 1946. izrazit nekomu« nist in Jelinčič še leta 1944. stra« hovito strupen antikomunst. Oba sta postala potem, kakor vidimo in slišimo, vneta zagovornika ko« munistične politike in seveda tudi komunistične ideologije. »Kdor ni z nami je proti nam«, ponavljajo komunisti fašistično geslo, zato ni dvoma, da so tudi oni fašisti in z njimi dr. Kukanja in Jelinčič. Oba sta se izločila iz vrst svobodnih mož in sta nehala biti samostojna. Kdor ni svoboden in samostojen, zgubi tudi dostoj« nost. Zato nas imenujeta »izda« jalce«. Tudi to sta dr. Kukanja in Jelinčič vzela iz fašističnega slo« varja. Vsi totalitarizmi imajo sa« mo en slovar: monopol miselno« sti in nasilje, ki gre do terorja Dr. Kukanja in Jelinčič (o nje* govem četništvu raje molčim, ker se mi demokrati ne maščujemo, temveč samo branimo!) sta tako zavrgla vso svojo preteklost in jo žrtvovala rdečemu maliku. Oba sta izdala svoje prejšnje ideale (»poleg komunistične ni prostora za drugo ideologijo« ■— tako tol« čejo komunisti) — ki bi jima mo« rali biti sveti, in na katere bi lahko bila ponosna le, če bi jih bila ohranila. Ker pa sta jih žrtvo« vala komunizmu, se ne moreta več opirati nanje. Komunizem za« časno, dokler ni nevarnosti, sicer dovoli premlevati slamo, ne pa zdravega zrnja njemu nasprotnih ideologij. Tolstoj, J}o&tojevskij, Gregorčič, Prešeren in Cankar so mrtvi. Živijo le njihova dela, od katerih dovoljuje komunizem žve« čiti slamo, ne pa ostvarjati njiho* vih naukov izven komunistične ideologije, tudi če niti eden ni bil komunist.
Tudi Bidovec, Marušič, Valenčič, Miloš, Gortan, Bobek, Vadnar, Ivančič, in Kos, naši heroji in mu« čeniki, so mrtvi. Zato dovoljuje ko« munizem raznim Jelinčičem žve« čiti slamo v prid komunizmu na njihovih grobovih, ne pa oživljati in ostvarjati ter poveličevati idea* lov svobode, za katere so padli.
. Na vsak način sta sc tako dr. Kukanja kakor Jelinčič prosto* voljno odtujila idealom naših he« rojev in mučenikov, in s tem oskrunila njihov spomin.
Boril sem se vneto in vztrajno tudi jaz. Na dveh procesih v Ri* mu in v Trstu so mi fašisti pri* sodili skupnih šestdeset let tež« kega zapora. Prestal sem ga osem
Z velikim veseljem in zadoščenjem smo pred tedni poro* čali, da je bila obnovljena celovška Mohorjeva družba, naj: starejša slovenska književna ustanova. Povedali smo tudi, da bo izdala koledar za l. 1948 in še eno knjigo. Te dni smo pa dobili s Koroškega pismo, ki nas je razžalostilo. S kruto brez* obzirnostjo nas je poučilo, da so komunisti povsod enaki: povsod, kot pri nas na Primorskem, ta* ko tudi na Koroškem, hočejo priti na oblast in spraviti Slo* vence pod svoj škorenj. Naj za danes priobčimo samo del tega pisma, ki nosi naslov:
Jugoslovanski komunisti bi hoteli uničiti celovško Mohorjevo družbo
Tisti koroški Slovenci, ki ne simpatizirajo z jugoslovanskimi komunisti, so se že dolgo časa prizadevali, da bi poživili delova* nje Družbe sv. Mohorja v Čelov* cu in tako poskrbeli za dobro čtivo med Slovenci v Avstriji. Res se jirri je po trudapolnem pri* zadevanju posrečilo dobiti od av*
let, dve leti in pol policijskega nadzorstva, eno leto internacije in dvakrat izgon iz javnih uradov. Tudi Nemci so me zaprli, prej pa vzeli za talca. Bil sem s partizani, ki pa so me po končani vojni are* tirali in mi plačali s težkim za*
V vrstah Slovenske demokrat* ske zveze na Tržaškem in na Go« riškem ni narodnih izdajalcev. V vrstah komunistične partije in njenih vprežencev pa so:	ti
so izdali interese slovenskega naroda prvič leta 1945, ko so pre* povedali sodelovanje z ZVU, ki je bila Slovencem naklonjena in jim je ponujala vsa vodilna me* sta. Drugič so oni izdali interese slovenskega naroda, ko so sprejeli mirovno pogodbo. In maršal Tito je že naprej povedal, da izda tudi Celovec. Barat Tito*Togliatti je tudi znan in dr. Kukanja ga je
porom. V zaporih sem si nakopal j gotovo dobro razumel, težke živčne bolezni, in sem j r\] j so klomunisti vprašali za ozdravel le zaradi nadčloveške mnenje ljudstvo in nekomunistič« vztrajnosti. V Luki sem odklonil ne si0venske politike, predno so ponudbo svobode za ceno svojih aizdali<<? Ne_ nikoli! Kje je torej idealov. V zaporih sem tudi t1 pel . ^-js^-a toliko opevana ljudska o* tako grozno lakoto, da sem one*j b]ast Samo y štjrj sto tisoč člas mogel padal na tla. Bil sem vsled nih komunistične partije, čeprav svojega javnega delovanja v ta* je jUgosioVanov petnajst milijo*
nov!
delovanja v kih gmotnih stiskah, da nisem imel niti vinarja v žepu niti kru* ha za družino in zase. In še ko* munisti so me preganjali. Pa ni« sem niti za hip upognil hrbta ali klonil z duhom.
Kdo ima pravico častiti naše he« roje in mučenike, ali tisti, ki so jim ostali zvesti, ali pa tisti, ki so odpadli?
Kdo ima pravico nadaljevati borbo Slovencev od leta 1918 sem, ali tisti, ki so ji ostali zvesti ali pa tisti, ki so jo žrtvovali njene* mu nasprotniku komunizmu?
Kot star borec, ki je ostal zvest svojim idealom, in tudi v imenu vseh somišljenikov izrekam prija« teljem dr. Agnelettu in dr. Ve* selu, priznanje in zahvalo za po* gumni nastop in za njiju neoma* deževano preteklost, ki je poiz« kusi »enotnega« Jelinčiča in nje« govih tovarišev prav gotovo ne bodo v ničemer zatemnili. Za častni napredek slovenskega na* roda in za človečanske pravice!
Dr. Avgust Sfiligoj
Gorje beguncem na Koroškem
Mnogo beguncev iz Slo* veni je je na Koroškem v angleški coni. Ti nesrečneži se niso čutili nikoli varne in jim je vedno lebdela pred očmi usoda onih deset tisoč domobrancev, ki so jih An* gleži meseca junija l. 1945 vrnili Titu. Kajti angleška politika nasproti njim je bi* Ja vedno neiskrena, meše* tarska, stalno pripravljena, da napravi Titu ■ usluge. ».Blejski sporazum«, ki ga je sklenil maršal Tito z an* gleškim generalom v sep* tembru l. /., o katerem smo že večkrat pisali, je to ne* gotovost še povečal. Ker je bil Tito s potekom razgovo* rov tako zadovoljen, da je z dragulji obdaroval gene* ralovo soprogo, so begunci slutili, da jim grozi nevar* nost. In res! 10. nov. lan* skega leta je bila izvedena velika racija med begunci. Begunsko taborišče v Spi* talu, kjer je največ sloven* skih beguncev, je bilo tega dne obkoljeno od angleških čet in med taboriščniki je bila izvedena stroga pre* iskava. Večje število begun* cev je bilo aretiranih in od* peljanih v nacistično tabo* rišče v Wolfsberg( mnogo
družin je bilo pa iz tabori* šča izgnanih. Kljub vsem tem in drugim uslugam, ki so jih Angleži napravili ju* goslovanskemu komuniz* mu, je jugoslovanska vlada »blejski sporazum« odpove* dala. Angleže je ta Titov korak presenetil. Vsi začu« deni so se izgovarjali, da so vendar napravili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da se sporazum izvede in so obžalovali, da je prišlo do preloma. V nekako opravi« čilo so 3. t. m. napravili v špitalskem taborišču novo racijo in odpeljali 4 osebe neznano kam. To je uboge begunce tako prestrašilo, da so poslali v svet sledeči klic:
Rešite nas!
Nihče pri nas se zdaj ne čuti več varnega. Koliko živčno trpimo, vi tam zunaj v prostem svetu ne morete razumeti. Ljudje bi bežali kamorkoli, samo da bi se rešili iz tega pekla. Toda kam? Pa zdaj v najhujši zimsi! Nekateri bi radi v ameriško cono, pa kaj ko tvorijo mejo Visoke Ture,
šine! Zato se obračamo na vse svoje rojake v inozem* stvu z vročo prošnjo : Po* magajte nam in nas rešite od tod! Večinoma za celoto ne morete nič storiti, a lah* ko pomagate posamezni* kom, sorodnikom, znancem. Z vsakim beguncem, ki ga rešite od tod, ste spravili na varno drobec slovenske begunske skupnosti. Če bo* mo morali ostati tu še kaj dalje, bodo ljudje tako u* ničeni, da ne bodo za no* beno rabo več. To duševno trpljenje je grozno! Tudi se je bati, da se v svojem obu* pu prijavijo komisijam ka* kih držav, ki jih bodo ime* le za prave sužnje. Zato dragi rojaki zunaj v svetu, pomagajte nam od tod, re* šite nas v države, kjer bo* mo mogli živeti človeka do* stojno življenje !
Obupnost, ki govori iz zgornjega klica, povečujejo še vesti, ki prihajajo iz za* sužnjene Slovenije.
Doma strašno hudo
Iz domovine prejemamo vedno hujša poročila. Kljub snegu po gorah tudi zdaj v hudi zimi prihajajo novi1 begunci, ki ogromno žrtvu* jejo, da se priplazijo skozi mejo, ki je zelo strogo za* stražena. Nekateri morajo po par dni in noči ležati v snegu in prežati na prilož* nost, da se splazijo skozi.
Ljudem doma navijajo grozne davke, ki jih ne zmorejo. Tako jih bodo pri* silili, da bodo sami ponudili državi svoje posestvo za kolhoz. Obleke ni dobiti, ne perila in ne obutve. Tudi lakota je vedno hujša. Naj* prej so kmetom odvzeli ži* vila po uradni ceni, a večine teh živil niso dali v prodajo — ljudje govorijo, da gre* do za vojaštvo v Rusijo in v skrivna skladišča — po* tem so pa razglasili, da se živila lahko prosto proda j a jo. Obrtnikom so celo od vzeli živilske nakaznice, češ, da živila lahko prosto ku* pijo. Kupiti jih pa ni mogoče, ker jih nihče nima. Do* godili so se tudi slučaji,’ za to imamo konkretna imena, da je ta in oni še imel kaj skritega in prodajal na prostem trgu, a je prišla oblast in je moral še tisto oddati po maksimirani ceni.
Iz obmejnega pasu selijo družine, ki se jim ne zdijo dovolj zanesljive. Vedno več prihaja pisem, v katerih svojci1 sporočajo, da odha*
večinoma nad 3.000 m vi*jajo vojaki na grško mejo.
Ob sedmini politike SIAU-ja — skrbi neo-OFista Babiča in njegovih
kimavcev
Ko je po končani vojni peščica komunistov vsej Jugoslaviji s prevaro in nasiljem vsilila diktaturo ko* munistične stranke, stranke, ki šteje celo zdaj, kot je v svojem referatu na ustanovitvenem sestanku Ko* minforme v Varšavi omenil Milovan Djilas, le 400.000 članov, ali 2.8 % celokupnega prebivalstva, so novi vlastodržci mislili, da je čas, da spravijo v ropotarni* co nekatere pripomočke, s pomočjo katerih jim je uspelo zasesti nove položaje. Med te pripomočke so prišteli tudi Osvobodilno fronto, ki so ji na zastavo pripeli najvišje odlikovanje, ji spregovorili blagozvo* čeni spominski govor, nato pa jo kot političnemu či* nitelju, ki je le preveč jasno kazal, kako so se — pe* ščica manjšine — prerinili do oblasti, pustili slavno zaspati. Vse vodstvo so prevzele drugi organi — or* gani komunistične partije, v katerih niti za zunanji videz ni bilo treba več nikakega sopotniškega okrasja.
Ne za dolgo. Prej kot so mislili, jim je OF spet začela postajati potrebna; narod je le prehitro začel spregledavati »novo svobodo« in 2.8 % je videlo, da postaja odpor premočan. Treba je bilo zato nazaj, k »pridobitvam narodno osvobodilne borbe«, k prevari in zavijanju resnice, k mojstrski taktiki zlorabljanja dobre vere ljudi. OF je postala spet potrebna.
Posebno očitno je postalo to dejstvo pri nas na Primorskem, kjer so drugačne politične prilike in le preveč otipljivi vzgledi s severovzhoda zapeljanim ljudem le prehitro začeli odpirati oči. Samozvana »ljudska oblast«, ki se je s 101% glasov pod nadzor« stvom in grožnjo OZNE dala v zlatih dneh svojega paševanja izvoliti za »edine predstavnike Slovencev«, je začela izgubljati tla pod nogami. Ne zaradi »nasil* nega imperializmla« Anglo*Američanov in »zatiranja le in samo ter edino pravih demokratov«, marveč zaradi enostavnega dejstva, ker je ljudstvo doumelo in spoznalo prevare, ker je občutilo, da se je zmotilo, ko jim je poklonilo svoje zaupanje ter je začelo po* pravljati svojo usodno zmoto. Še je vladal teror, toda pozicije so držale kvišku le napihnjene besede in zlagane številke stotisočev, ki naj bi se udeleževali njih sestankov in sprevodov in ki jih nenavzoči niso mogli kontrolirati. Toda resnica je prihajala iz dneva v dan bolj na dan. SIAU, Enotni Sindikati, mladinske in ženske organizacije, vsa ponosna stavba s prevaro in silo zgrajena, je začela trohneti in se sesedati. Vsi, ki so ohranili še količkaj poštenja, so notranje že davno prekinili vse zveze s temi organizacijami. Ce komunistična gospoda še vedno računa na zvestobo tistih, ki jih račutna za svoje, potem se kruto vara.
Trhli količi sopotnikov
Toda komunistična gospoda tako ne misli že pre* cej časa. Za to imamo dokaze. Ta gospoda, ki sto* luje v na zunaj še lepo pobarvani stavbi, na katere »*• pročelju se še vedno iskri napis »Ljudska oblast«, se v velikeml strahu dobro zaveda, da je ta zunanjost le še navidezna in da so stebri, na katerih sloni vsa stavba, le še redki, trhli količi sopotnikov a la Pahor, Jelinčič in Kukanja. Da, nekoč jih je bilo mnogo, a odpadali so drug za drugim, kar je moral v nedeljo ugotoviti tudi gospod Babič, ko so številni stoli1 ostali prazni, na številnih pa so sedeli ljudje, o katerih ne bi mogli reči s »Primorskim dnevnikom«, da so navdu* šeno ploskali«.
Prestrašena komunistična gospoda je zaradi po* tapljajoče se bafke začela iskati izhoda. Koncem leta je sklicala in potegnila iz pozabe Osvobodilno fronto. Dala ji1 je poživljajočo injekcijo in z nje je kot pre* rojeni ptič Feniks vstal aktiv OF. Ni se imenoval Fe* niks, marveč Neo*ofizem, nep*ovska iznajdba pre* strašene gospode, s katero bi se morda spet dalo po* tegniti naše ljudstvo. In ptič je zapel pesem o potrebi
strijskih oblasti dovoljenje za tisk , slovenskih knjig.
To pa komunistom, ki sicer na j vse grlo kričijo v svet, da sc bo* j rijo za pravico koroških Sloven* i cev, ne gre v račun in sc na vse I načine prizadevajo, da bi delova« nje celovške Mohorjeve družbe onemogočili. Najhuje sc zaleta* j vajo v družbenega predsednika msgr. Valentina Podgorca, ker se I pač najbolj trudi za poživitev : družbe. Že 13. 6. lanskega leta je I priobčil komunistični »Slovenski ; vestnik«, ki izhaja v sovjetskem 1 sektorju na Dunaju, strupen čla* j nek proti msgr. Podgorcu, kjer ga ] titulira z »narodnim škodljivcem in izdajalcem«.
Ko jo v novembru »Koroška ! kronika« objavila, da v kratkem izide Koledar 'Mohorjeve družbe j v Celovcu, je takoj naslednja šte* j vilka »Slovenskega vestnika« pri* j nesla zelo vidno- opozorilo, da so prišli na Koroško zastopniki j »Družbe sv. Mohorja v Celju« in | da sporočajo, da so knjige celjsko družbe že pripravljene za prevoz na Koroško. Tako so komunisti hoteli koroške Slovence odvrniti od nakupa koledarja celovške Mo« horjeve družbe.
Cl<jCocošlto pismo
Pa ne samo to. Tudi po premo* ženju celovške Mohorjeve družbe se jim je zahotelo in njeno delo* vanje so hoteli popolnoma onemo* gočiti.
V soboto 29. nov. ob pol sed* mih zvečer so kar nenadno prišli štirje gospodje k preds. msgr. Podgorcu, češ da hočejo govoriti z odborom celovške Mohorjeve družbe msgr. Podgorcem.
Msgr. Podgorc se je začudil, zakaj prihoda niso napovedali, in je pojasnil, da odbora ne more v par minutah sklicati. Ker so je go* spodom mudilo, so se domenili za sestanek prihodnji dan, v nede* ljo, 30. novembra ob 2 uri popol* dne. Tudi do tedaj ni bilo mogoče drugih odbornikov doseči, zato je na razgovoru celovški odbor za* stopal msgr. Podgorc sam.
Z jugoslovanskimi odborniki pa je prišel tudi major Primožič — kot zastopnik »Pokrajinskega od* bora OF za Koroško«. Msgr. Pod* gore je pojasnil, da se bo vršil razgovor med predsednikom druž*
be sv. Mohorja v Celovcu in cel j* j skimi odposlanci, da družbene se* j je niso javne, kakor n. pr. seje i deželnega odbora in da zato prosi, | naj se gospoda Ribnikar in Primo* žič umakneta, ki nista odbornika.
Pa se je Ribnikar legitimiral kot odposlanec Mohorjeve družbe iz Celja, in tudi g. Primožič se ni hotel umakniti. Msgr. Podgorc pa gospodov ni hotel žaliti in ne nesramnosti vračati z nesramnost* jo.
Celjski gospodje stavijo zahte* vo, da se hotel Trabesiger v Ce* lovcu preda celjski družbi, kateri po nekem dogovoru iz 1. 1933. pri* pada. Msgr. Podgorc opozarja, da ni pooblaščen dajati obveznih izjav, ker drugih celovških odbor* nikov ni na seji, po določilih cer* kvenega zakonika pa da je treba za vsako premoženjsko transakci« jo cerkvene imovinc, ki preseže vrednost 30,000 lir, dobiti dovo* ljenje sv. stolice.
Dr. Trstenjak pravi, da bi se s tem predaja samo zavlekla. Hotel
je po dogovoru last celjske druž* be in ta ga kratkomalo lahko prev* zame.
Msgr. Podgorc ugovarja, da je hotel kupila svojčas Družba sv. Mohorja v Celovcu za prosvetne namene, v zemljiški knjigi je za* pisana celovška družba kot last* nica. Noben sodnik te lasti zdaj brez dovoljenja sv. stolice ne pre* piše, ker sedanja Avstrija cerkve* ni zakonik priznava.
Dr. Trstenjak razlaga, da se ta* ke transakcije napravijo lahko tu* di prijateljski med seboj. Izvede se, pa je narejeno. Ve, da sc tako dela.
Msgr. Podgorc pojasnjuje, da kje drugje mogoče, a v Celovcu ne. Mogoče je priti mimo Rima v zadevi, pri kateri je vrednost nedoločena. Cerkveni zakonik do* ločuje 30.000 lir. £ c je mogoče vstaviti 29.999 lir, torej eno liro manj, potem dovoljenja ni več treba. Pri hotelu pa gre za vred* nost, ki daleč presega 30.000 lir, saj je danes vreden 1,000.000 da* našnjih šilingov.
To je prva ovira za predajo po* slop ja. Pa je še ena:
Družba v Celju je socializirana in že dolgo ni več verska družba.
Samo naslov še nosi, toda premo* ženje, stroji in poslopja itd. so last države.
Dr. Trstenjak živahno ugovarja, češ da je celjska družba pred* vsem cerkvena bratovščina in da stoji pod nadzorstvom maribor* skega škofa.
Msgr. Podgorc vpraša: »Ali ni družbeni predsednik dr. Cukala zaprt?«
Dr. Trstenjak pojasnjuje, da je res bil zaprt, da je zdaj prost.
Msgr. Podgorc vpraša: »Ali sme celjska družba izdati kako knjigo brez vladne cenzure?« — Gospod* je ne dajo točnega odgovora.
Msgr. Podgorc vpraša dalje: »Ali more celjska družba odklo* niti tisk, ki ga vlada naroči?« Zo* pet nobenega točnega odgovora.
Msgr. Pogorc nadaljuje:	»V
vsej veliki Rusiji ne izide nobena knjiga brez vladnega dovoljenja. Jugoslavija je prevzela ruski vlad* ni sistem in zato sodimo, da v Ce* lju ne obstoja več cerkvena bra* tovščina. Četudi imate firmo druž* be, premoženje ni več družbino. Mi v Celovcu smatramo družbo v Celju za organizacijo komuni* stične države.«
narodne strnjenosti' (verjetno slovenske — kar pa po drugi strani nič ne moti fratelanstva, če bi si kdo to izdajalsko predstavljal), o skorajšnji zmagi, o želji po sodelovanju z zavezniki itd. Ves v strahu je pel, a pel je zato tem glasneje.
In v nedeljo je zapel še posebno močno. Kot pred« srrirtni krik je bila njegova pesem, ko so se sestali člani aktiva Osvobodilne fronte slovenskega naroda na Tržaškem ozemlju. Bila je nepopisna manifestacija strnjenosti proti »izdajalskim pozicijam« »po ukazu imperialistov ustanovljene »reakcionarne« in »impe« rialistične agenture«, nožu v hrbet« Osvobodilni fronti in njeni strnjenosti — proti Slovenski demokratski zvezi. Rodila da jo je reakcija, in izdajstvo, pokonci pa jo drži tuji denar. Da, da, kdor je v službi komuni« stične propagande ali pa plačan za svoje kimanje in upogibanje hrbtenice, si pač ne more v svoji miselnosti predstavljati, kako more nekdo delati in se boriti za svoje prepričanje, ne da bi bil za to plačan. Ali ni tako, »tovariši« Babič, Dekleva, Pahor,Kukanja, Jelinčič, Budal, Bartol, vi vsi »ministri« in ministranti, ki vam ukažejo, kaj morate govoriti in vi potem ponavljate puhle besede svojih Goebbelsov, katerih pa bi se Goebbels sramoval, ker je imel pri vsej pokvarjenosti in krivih predpostavkah vendar nekaj — logiko izva« janja, vam pa manjka obojega.
Naše korenine segajo globoko
En sam strah govori iz vas, gospod Babič, iz vašega govora in iz »globokih« besed vaših neo«ofistov, ki so takoj za vami glasno izjavljali, kako zelo se strinjajo z vašo modrostjo. Slabo ste vodili politiko (kako bi jo sicer z vašimi gesli lahko vodili zmagovito, ko nismo tam, kjer se pomanjkanju prepričljivosti priskoči na pompč s silo), zaigrali ste svoje karte. »Formiranje te stranke (SDZ namreč) ni prišlo nepričakovano«, pra« vite. Gotovo ne, porajala se je počasi, iz spoznavanja ljudi, da so hodili krivo pot že od leta 1945 sem. Toda 21. december 1947, ko se jo konstituirala, je bila za vas udarec. Saj se še spominjate, koliko razburjenja ste tisti dan doživeli, kako nelaskavo pohvalo ste dobili od svojih delodajalcev? Zdaj je prepozno, gospod Babič. Nobene besede stvari ne morejo več spremeniti. Ostaja vamj le strah. A vidite še tole! »Perspektiva zmage demokratičnih sil in s tem tudi naša zmaga, je bližja, kot bi si kdo mislil«, pravite. Mi vam pa zau« pamjo še nekaj : korenine spoznanja našega ljudstva so pognale že zelo globoko, globlje, kot bi si kdo mislil. Razočaranje nad vami je večje, kot bi si kdo mislil. Okrog vas, med vami samimi jih je mnogo, katerim vidite samo obraze, ne pa src, mnogo več, kot bi si kdo mislil. Ideje Slovenske demokratske zveze so prodrle že mnogo dalje, kot bi si kdo mislil.
Kjer koli se je zasidral komunizem, je poteptal človekovo dostojanstvo. Človek kot »zoon politikon« — družabno bitje, je bil ponižan na brezpravno šte« vilko. Celo delavec, steber revolucije, je danes v Sovjetski zvezi »fabricae adscriptus« — na tvornico priklenjen, kakor je bil v srednjem veku »glaebae ad= scriptus« — na zemljo priklenjen kmet«tlačan. Po tridesetih letih komunističnega režima ni gospodar samega sebe in svoje delovne sile, ne more menjati tovarne, kjer dela, ne sme od dela izostati in ne stav« kati, ker ga je komunizem oropal vseh teh osnovnih pravic in jih proglasil za zločin sabotaže. Takšen je ko« munizem povsod, takšen bi bil tudi pri nas, če bi prišel na oblast. In to imenujejo komunisti in njih sopotniki svobodo in demokracijo, svobodo in demokracijo, v znamenju katere v Sovjetski zvezi po tridesetih letih 'še vedno gonijo ljudstvo na volišče, da voli eno samo listo. Tako sta delala Hitler in Mussolini, a tako živ« Ijenje bi pri nas hoteli razni Babiči, Kukanje, Dekleve in Jelinčiči. S tem bi hoteli »osrečiti« tudi našega de« lavca, kmjeta, obrtnika, ves naš narod na Tržaškem ozemlju.
Slovenska demokratska zveza in vsi njeni pristaši mislijo samostojno in ne na povelje. Mislijo tako, kot so mislili svobodno in neprisiljeno vsi naši svetli borci za svobodo pred letom 1918 in ves čas potem do danes. V tem je naša moč, v tem/' je tudi naša tradicija izpred časov »Edinosti« sem, čeprav bi to tradicijo gospoda Babič in Jelinčič, pa še morda kdo drugi, rada pripi« sala OF. Naše ljudstvo namreč ni tako pozabljivo, da ne bi vedelo, po kakšnih potih so n. pr. od leta 1918 do pojava OF hodili komunisti1. Gospod Babič seveda tega ne ve, ker ga nikjer ni bilo, gotovo pa je, da za Slovence na Primorskem takrat ni skrbel in se zanje boril gospod Marx, kot se zanje danes ne borijo neo« ofisti s tajništvom aktiva OF na čelu, v katerem so, da jih bomo bolje poznali : Branko Babič, dr. Angel Kukanja, Valerija Kocijančič, Zdravko Pregare, Drago Pahor, dr. Jože Dekleva in Vladimir Hrovat.
Vesti
Tržaškega
MIHEC IN JAKEC,
Mihec: Kaj si ti Jakec komunist?
Jakec; Ne, Mihec, jaz nisem ko« munist.
Mihec: Kaj si pa, ko vedno odo« bravaš vse, kar je rdečega?
Jakec: Sem komunistični simpa« tizer.
Mihec: Jakec, ali mi veš povedati, kakšna je razlika med komuni« stom in njegovim simpati«z«er« jem?
Jakec;.........
Mihec: Ker mi ne znaš odgovoriti, ti bom pa jaz povedal: Komu« nisti so na vozu in držijo v ro« kah vajeti in bič, simpatizerji pa vlečejo voz.
Mihec: No Jakec, še eno: Ali veš zakaj bežijo ljudje iz Jugoslavi« je, da kar rampe lomijo s ka« mionom pri Bazovici in Feme« tičih?
more to trditi »Tanjug«, če pravi, j da so jugoslovanske obhodnice vi« dele na razdalji 150 metrov od meje po osmi uri zvečer »neznan« ce«? Kdo razširja torej lažne ve« sti?
Sodni odmevi demonstracij na Opčinah
Pod predsedstvom majorja Bav« lissa sc jc pretekli četrtek začela razprava proti sedmim komuni« stom, ker sta dva od njih organi« zirala nedovoljene demonstracije na Opčinah v nedeljo 4. t. m., ostali pa so se jih udeležili in to še v uniformah, za kar niso imeli dovoljenja. Na zahtevo obrambe, ki je ugovarjala pristojnosti voja« škega sodišča zaradi vstopa v v c« Jjavo italijanske mirovne pogod« be, je predsednik sodišča preložil razpravo na sredo, 14. t. m. Na
vila, da bi bila Rosanda nemška ■ Škofije vohunka ali da bi se bila z Nem« J ci sprehajala, ko so naše ljudi za« j pirali in mučili. To laž si je zlob« no izmislil »Prim. dnevnik«, da blati spomin pokojnice in ugled njene družine. Z lažjo in prevaro se ne vodi slovenskega ljudstva.
Pokojna Rosanda Kralj ni bila umorjena radi politike. Peljana je bila mimo številnih, ugrabiteljem dobro poznanih kraških jam, ali našli so1 jo v neki dolini z zveza« nimi rokami in z na kose raztrga« no obleko. So ljudje, ki vedo vse podrobnosti o brutalnem umoru obeh mladenk, ali za enkrat se boje govoriti. Božji mlini meljejo počasi, ali gotovo.
Minuli teden je Titova straža zopet ustrelila pri belem dnevu na glavni cesti moža, ker je hotel v Trst. Kako dolgo bodo Titove straže še streljale na sinove na« šega naroda, kot na zajce? Tako se postopa v Titovi svobodi.
Dne 5. januarja, je straža trža« škega ozemlja na bloku v Škofijah zasačila komunističnega hijerarha in predsednika komunistične Istr« ske banke v Kopru, ko je hotel vtihotapiti, proti predpisom za promet z valutami, iz cone B v Trst en milijon lir. Straža je de« nar zaplenila, a Perka pustila na
svobodo, odpeljal Tako se ozemlju.
da sc jc lahko svobodno s svojim avtomobilom, postopa na Svobodnem
Goriškega
Jakec: Zato ker je v Jugoslaviji j	°br_a“kc	j®
toliko svobode, da
KRATKE VESTI
a m
V severni Italiji so italijanski partizani v osmih dneh ob kancu vojne aprila in maja 1945 postre« lili 300.000 Italijanov sonarodnja« kov.
Nekaj več kot so komunisti pri nas deportirali Slovencev in Italijanov v 40 dnehl...
Na pobudo vseučilišča v Michi« ganu (Amerika) so razstavili jav«
se izogiba ovir, ki se mu pred« stavljajo.
*
Odkritja v rimskih katakombah
Časopisje je objavilo, da so ar« heologi, ki raziskujejo podzemlje cerkve San Lorenzo fuori mura (Sv. Lovrenc izven zidovja), ne« Javno odkrili kapelo iz Konstan« ti nov e dobe. »Kapela je v kata« kombah pod cerkvijo, v njej je nosti na ogled nove elektronske j mnogo grobov in napisov iz četr« priprave za slepce. Posebno po« tega stoletja. Odkritje sta izvrši« zornost sta vzbudila elektronski j la prof. Richard Krauthemer od svinčnik, s katerim slepec lahko j »Vassar College« in prof. Enrico »čita«, ker mu prevaja črke v j Joi od vatikanske arh.loške komi« zvoke, in še priprava — vodnica j sije. S tem odkritjem b0 mogoče sestavljena po načelih radarja, ki j obnoviti zgodovino te cerkve od daje slepcu možnost, da hodi in j 4. stoletja dalje.
so se jo ljudje prenajcdli in da kar bc« žijo pred njo.
Mihec: Zakaj pa ne beži nobeden iz Trsta v Jugoslavijo?
Jakec:	Zato ker Tržačani niso
navajeni na podnebje svobode in bi tam preko od same svo« bode zboleli in umrli.
Maša za Hrvate
Vsako nedeljo in zapovedan praznik je ob 11 uri v Kapucinski cerkvi sv. maša s .petjem in pri« digo v hrvatskem jeziku. Tako nam poroča Hrvatica, prijateljica »Demokracije«. Dopis o »božič« nem jutru« je pa že nekoliko za« poznel in ga ne moremo več pri« občiti. Priporočamo se pa za dru« ge vesti in poročila.
Družinske doklade kmečkim delavcem
Zavezniška vojaška uprava pri« pravlja ukaz, s katerim bodo po« višali družinske doklade kmet« skim delavcem od 1. novembra 1947 dalje. V pričakovanju tega ukaza je ZVU dala navodila Za« vodu za socialno skrb (Istituto di Previdenza Sociale) naj začne z izplačevanjem predujmov. Priza« deti naj se radi podrobnosti obr« nejo na omenjeni zavod.
Izdajanje duplikatov osebnih izkaznic
Ukinili so urad za izdajanje du« plikatov osebnh izkaznic v ulici Parini. Odslej je mogoče dobiti duplikate izgubljenih ali poškodo« vanih izkaznic samo v uradu na Obrežju 3. novembra štev. 3, ki uraduje od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 16.30 ure. Ob sobotah sa« mo dopoldne, ob nedeljah je za« prt.
Streljanje ob meji
Na praznik sv. Treh kraljev zvečer okoli 22 ure je ameriška obmejna obhodnica slišala strele na jugoslovanskem ozemlju blizu meje. Zaradi streljanja ni bilo ne« sreče in ni nobenega znaka, ki bi kazal na to, da je bil ogenj usmerjen proti Svobodnemu trža« škemu ozemlju. Komunistični listi so teden pozneje prinesli poročilo agencije »Tanjug«, v katerem v splošnem napadajo razširjanje laž« nih vesti o razmerah v obmejnem jugoslovanskem pasu. Iz poročila agencije »Tanjug« je namreč raz« vidno, da je prišlo res do strelja nja na omenjeni dan, ker je jugo« slovanska obmejna straža opazila v bližini meje na jugoslovanski strani sumljive neznance, proti ka« terim je izstrelila več strelov. Iz tega sledi, da je do streljanja res prišlo; ker pa so se neznanci umaknili proti meji Trsta, jc tudi jasno, da so jugoslovanski obmej ni stražniki streljali v smeri meje. Tako je spet enkrat dokazana točnost poročil svobodnega tiska zahodnih demokracij s potrdilom komunistične agencije »Tanjug«. Nihče se seveda ne čudi »Tanju« govi« trditvi, da so ti »neznanci« bili »Četn'ško»ustaški banditi, ki sc s pomočjo policije Svobodnega
obtoženci proti položitvi kavcije izpuste iz zapora. Komunistične organizacije so ukazale Enotnim sindikatom, naj proglasijo splošno stavko. Odziv med delavstvom pa je bil tako šibek, da se je vod« stvo še isti dan odločilo prekli« cati stavko. Cestne železnice so obratovale in je promet dosegel 40 odstotkov normalnega prometa. Vendar ni bilo zabeležiti inciden« tov. Naslednji dan pa je predsed« nik vojaškega sodišča pred raz« pravo dal nekaj izjav v zvezi s trditvami, da je sodišče moralo obtožence izpustiti na začasno svobodo pod pritiskom splošne stavke in javnega mnenja. Pred« sednik je poudaril, da v trenutku, ko je prišel na sodišče in začel razpravo, sploh še ni vedel za stavko. Poudaril je, da so sodniki zavezniških vojaških sodišč popol« noma neodvisni, da se ne pustijo vplivati od nikogar, niti od vlad Združenih držav ali Velike Brita« nije. Prav gotovo pa se ne bodo pustili ustrahovati od protestnih stavk in novinarske gonje. Celo glavni zagovornik obtožencev dr. Braun ni mogel drugega, kot izja« viti, da se popolnoma strinja z bc« sedami predsednika sodišča. V tej zvezi je ZVU izdala tudi pojasni« lo zaradi zmešnjave, ki je nastala zaradi predpisov o nošenju uni« form raznih partizanskih organi« zacij. ZVLJ je pojasnila, da nihče ne sme nositi nobene vojaške uni« forme brez dovoljenja ZVU, ose« be pa, ki so* postrojene v skupine in osebe, ki korakajo v polvoja« ških formacijah ter nosijo nedo« voljene uniforme, bodo zasledo« vali zaradi udeležbe pri nedovo« ljenih polvojaških organizacijah.
Slivno pri Nabrežini
»Primorski dnevnik« z dne 17. in 18. decembra 1947 je pisal o procesu proti obtožencem umora pokojne Rosande in Vide Kralj iz Slivnega. List je po svoji navadi podtikal pričam izpovedi, ki jih niso nikoli storile in je lagal, sa« mo da blati spomin nedolžnih žrtev. Oče na tako barbarski način umorjene Rosande Kralj je že pod prvim fašizmom mo« ral piti ricinovo olje in bil. zaprt. Do dneva, ko so ga nacisti po« gnali v nemško internacijo, je bil predsednik narod, osvobodilnega odbora. Doma so imeli njegovi več hišnih preiskav. Nemci so mu zaplenili več spisov in pisem in so družini večkrat grozili s po« žigom hiše. Na ples, ki so ga Nemci večkrat prirejali, najraje v gostilni Peric, so morali vsi po« vabljeni. Tako je tudi pok. Ro« sanda Kralj, proti svoji volji mo> rala plesati. Na sodni razpravi, ki je bila pred božič, prazniki v Trstu so vse priče, tudi one pred« laganc od obtožencev, izključile, da bi bila Rosanda šla 'Nemcem na roko, ali z njimi sodelovala; pač pa so se o Rosandi pohvalno izražale. Trije fantje na višjih položajih v • osvobodilni borbi so pričali, da je Rosanda bila njih pridna sodelovalka. Le ena priča in še ta pijana in nahujskana, je trdila neresnico, da se ni pokoj«
VINKO VODOPIVEC — bo tistega, ki jo obdeluj
sedemdesetletnik
Danes, 16. jan., obhaja g. Vinko Vodopivec, naš priznani in priljubljeni skla« datelj, svoj 70. rojstni dan.
Tam v svojem Krombergu, j oblast« kjer že nad trideset let žu« pnikuje, še vedno ustvarja in vse svoje proste ure po« sveča glasbi. Bog ga ohrani še mnogo let vedrega in zdravega !
Tako so tudi uboge kolone potegnili za nos.
tržaškega ozemlja ponovno orga«j nica pr družila osvob. gibanju, nizirajo na ozemlju Trsta«. Kako j Ali nobena številnih prič ni izja«
Živilske nakaznice
Tisti, ki so brez živilskih kart, naj vložijo prošnjo v dveh izvodih na županstvo. Prošnjo na navadnem pa« pirju naj predložijo na kve« sturo, urad za tujce. V njej naj navedejo slučaj in vzrok, zakaj so brez živilske karte.
Pokojnine
Zakladni urad v Gorici plačuje pokojnine begun« cem iz k Jugoslaviji pri« ključenega ozemlja proti dokazu, da bivajo v kaki občini Italije.
iz jugoslovanske«
GA OZEMLJA
Iz jugoslovanskega goriškega ozemlja prihajajo vesti o velikem pomanjkanju živeža in drugih po« trebščin, ki sc vsak dan bolj stop« njujc. V Brdih se pojavljajo težki vsakdanji primeri: kmetje, ki ne pridelajo koruze, se mečejo na kolena pred druge in jih rotijo, naj jim prodajo vsaj dva kilogra« ma koruze. V Višnjeviku je neka ubožna ženska iz Krasnega besno kričala na vasi: »Svinje, prokleti..., vrnite se, odkoder ste prišli. Obe« tali ste nam blagostanje in ste nam prinesli lakoto. Hinavci, go« vorili ste nam, da imate več ži« veža kot Amerikanci in Angleži«. — V Ljubljani so pa že zgubili vsako upanje, da bi še kdaj vi« deli izložbe živeža in blaga v tr« govinah, zato ne verjamejo, da so v Gorici in v Trstu okna trgovin prenapolnjena z živežem in dru gim blagom.
V tvornici cementa v Saloni pri Kanalu in v rudniku v Idriji stra« ži Narodna zaščita, ker se delavci puntajo zaradi nezadostne hrane in prenizke plače. Komunisti zahtevajo pravico do stavke v Italiji in Franciji, kjer oni vla« dajo pa delavce z bajoneti zati« rajo.
Dobrovo
Komunistični agenti so tu sklicali sestanek vseh grajskih kolonov. Na se« stanku so jih pozvali, naj oddajo državi deleže, ki so jih prej dajali gospodarju. Ta zahteva je kolone zelo presenetila in so začeli kri« čati, da so jim komunistični agenti tekom borbe in do priključitve stalno zagotav« Ijali, da bodo sami^ uživali svoje pridelke. — »T ovariš« pa jih je zavrnil: »O pri« delkih ni bilo govora, tem« več samo o zemlji, ki naj
»Obrtnice« za duhovnike
Na vsem priključenem ozemlju je Titova »ljudska ukazala vsem du« hovnikom, da morajo za« prositi za dovoljenje, da smejo izvrševati svojo du« hovniško službo. Nekateri duhovniki te »obrtnice« ni« so dobili in zato ne smejo javno maševati, pridigati, spovedovati, obiskovati bolnikov in poučevati vero« nauka. Navedli bi lahko vr« sto imen, toda bojimo se, da bi s tem povzročili pri« zadetim neprijetnosti. Zato se omejujemo na ugotovi« tev golega dejstva, ki dovolj jasno priča, kako komuni« zem ni proti duhovnikom in proti veri.
Log pri Trenti
Gostilničarja Jožka Zorča so iu aretirali in odpeljali v tolminske zaporo. Česa so ga dolžili, ni zna« no. Z njim so jo imeli, ker ni znal trobiti v komunistični rog. Sedaj pa smo izvedeli, da si je revež v zaporu vzel življenje. 2e junija meseca se je v istih zaporih neki drugi pripornik tudi obesil.
Na Vipavskem
Od vseh strani Vipavske in iz drugih krajev jugoslovanskega ozemlja prihaja vest, da kmetje ne morejo klati prašičev, ker ni« majo popra in drugih kolonialnih specialitet za klobase, salame in gnjati.
Listnica npraue
Današnji števiihi prilagamo poštne položnice in prosimo ose naročnike, do poravna o čimprej naročnino za 1.1948. Kdor je naročnino že plačal, naj položnico shrani ali pa odda sosedu, da naroči „De-mohracijo“.
..Demokracija stane mesečno 65 — lir, za celo leto 780.— Za inozemstvo celoletno naročnina HOD— lir.
Prispevki za tiskovni sklad „ Demokracije “
N. N. iz Vrha pri Sovodnjah 100; vesela družba iz Števerjana 1000; krožek prijateljev iz T. me« sečni prispevek: 300, 300, 500, 500. 1000, 500, 300, 300, 500, 200, 100, 500 lir; Julka iz tujine z mislijo na domači krov, da bi mu kmalu zasijalo sonce prave svobode 540: Tržačan pred odhodom z rojstne« ga kraja, želeč »Demokraciji« naj« večji uspeh 3 dolarje; Sergij 400, ki jih je dobil za Silvestrovo na tomboli; N. N. za statistiko o fa« šističnih volitvah 500; Slivenci v protest proti lažnjivemu poroča« nju »Prim. dnev.« o sodni razpravi radi umora Rosande in Vide Kralj 5000; Dva Openca z namenom, da bi se tudi zapeljanim Opencem odprle oči vsak po 1000 lir.
Vsem prisrčna hvala!
Odgovorni urednik : Janko Simčič Tiska tiskanja Budin Gorici.