Leto XLIV - št. 10 - CENA 12 din
str. 5
Kranj, torek, 5. februarja 1991
Ko se tovarniška vrata zapro
str-9  Gora predpisov,
ki je omogočala podržavljenje
str. 12
Se bomo zmaeovaM
P goh;
\ fORWW
Skupščinske komisije 0 denacionalizaciji
Bo Kranj
vzorčna
občina?
Ljubljana, I. februarja -Skupščinske ''lastninske komisije'1 (komisija za denacionalizacijo, komisija za preobrazbo družbene in za-družne lastnine in komisija 'a celovito proučitev okoli-n pojavov oškodovanja družbenega premoženja) so v |H*tek na skupni seji razpravljale o denacionalizaciji. Predvsem o tistih vprašanjih, do katerih se je treba tudi Politično opredeliti. Komisiji predlagajo, da naj bi vse lastninske zakone, ki opredeljujejo tudi vračanje premoženja - zakon o privatizacij, zakon o denacionalizacij« in zakon o zadrugah - v skupščini obravnavali > paketu" in da bi denacionalizacijo obravnavali kot prvo f**o privatizacije. Na pred-tog
Vitomirja Grosa bodo komisije predlagale izvršnemu svetu, da naj ob sodelovanju skupščinskih komisij »menuje delovno skupino, ki »» denacionalizacijo praktično preskusila v dveh slovenskih občinah - na primer, v *n*Hijskem Lenartu in v industrijskem Kranju. Komisija so se zavzele tudi /a spoštovanje enake in splošne pravne sposobnosti in za "Porabo splošnih pravil civilnega prava, za to, da pojavljanje krivic od 1945. leta ne bi časovno omejili in za j*« da bi upoštevali tudi tak-oblike krivic, kot so bile »»•»ndacije. # C Z.
B|C(j Ven,i' po plebiscitu je v soboto zvečer na srečanju Demosa na "'k r J^0^'' Pucn'k. Na sliki: Vladimir Černe, predsed-
skUD?v.v'J'ške občine, dr. Avgust Mencinger, poslanec republiške ne> d C,lle'v'van Bizjak, predsednik zbora občin slovenske skupšči-•"adnJi"--*.0* e Pučnik, predsednik Demosa in Zvone Prezelj, tajnik u°vijiSkega Demosa. Foto: G. Šinik
Škofja Loka, 3. februarja - Naši smučarji in smučarke so minule dni uspešno nastopili na svetovnem prvenstvu v sosedni Avstriji. Najbolj pa nas je razveselila triindvajsetletna Škofjeločanka Nataša Bokal, ki je domov prinesla srebrno slalomsko medaljo. Njo in spremstvo, na čelu s trenerjem Jožetom Drobničem in mladima tekmovalkama Narciso Šehovič in Urško Hrovat, je pričakalo več kot dva tisoč Ločanov. Na škofjeloškem gradu je blestel napis Nataša, čestital pa ji je predsednik domačega smučarskega kluba Alpetour Matjaž Hafner, ki ji je zaželel še veliko športne sreče. Župan Peter Havvlina je Nataši Bokal izročil plastiko Petra Jovanoviča in šal z rumenozelenimi loškimi barvami. # V. Stanovnik, Slika: J. Cigler
Pustni sprevod po Kranju
Kranj, 4. februarja - Odbor za prireditve bo letos pripravil pester pustni sprevod za najmlajše po Kranju, v soboto, 9. februarja, na Trgu revolucije. Sprevod bo od 9.15 do 11 ure. Najprej bo shod vseh udeležencev in začetek predvajanja glasbe, ob 9.30 uri pa se bo začel sprevod pustnih mask na čelu s pihalno godbo po ulicah Kranja. Nato bo nastop godbe na pihala, nastop klovnov in razdelitev 600 krofov. Ob koncu bo še povabilo na koncert Romane Krajnčan v kino Center. • D. S.
Komu dati: razlaščenim ali "divjim lovcem "
Če so teze za osnutek zakona o privatizaciji le v enem členu (s tremi odstavki) govorile o pravicah nekdanjih lastnikov podjetij ali njihovih pravnih naslednikov, pa osnutek zakona, ki ga je v četrtek obravnaval republiški izvršni svet, upošteva številne pripombe skupščinskih "lastninskih komisij" in združenja lastnikov razlaščenega premoženja in namenja varstvu pravic razlaščenih celo poglavje ali kar osem členov. Čeprav po številu členov ni mogoče sklepati na vsebino, pa "sistem rezervacij, s katerimi se iz privatizacije izvzamejo sredstva oziroma del podjetja, do katerega imajo pravico razlaščeni", vsaj načelno zadovoljuje Združenje lastnikov razlaščenega premoženja in stranke, ki so se že doslej najbolj prizadevale za vračilo podržavljenega zasebnega premoženja.
Drugo, kar zbuja upanje, da bodo razlaščeni ali njihovi dediči le prišli do premoženja, kije bilo podržavljeno ali zaplenjeno, pa je osnutek zakona o denacionalizaciji, o katerem se za zdaj izvršni svet še ni izjasnil, dobili pa so ga že člani skupščinskih "lastninskih komisij". Čeprav je večinsko mnenje opozicije, da nacionalni projekt "popravljanje krivic" oziroma "vračanje premoženja" tako, kot je zamišljen, ni izvedljiv in da
nas vrača v 1945. leto, pa je iz razprave na petkovi skupni seji skupščinskih "lastninskih komisij" mogoče sklepati, da je naloga resda zahtevna, vendar le ne tako zapletena, da je ne bi mogli uresničiti. Zaplete se lahko, če bo zakon pri tako pomembnih odločitvah, kot so - komu vračati premoženje, katero obdobje šteti, da je bilo premoženje krivično podržavljeno, v kakšni obliki popraviti krivice itd., vseboval preveč omejitev in izjem. Že ob mnenju Pirnatove medresorske komisije, da naj bi popravljali le krivice, storjene v času od 1945. do 1958. leta, je izzvalo precej negodovanja. Upravičeno! Arondacije kmetijskih zemljišč so bile v glavnem v šestdesetih letih, gozdovi za protokolarni objekt Brdo so bili odvzeti v sedemdesetih letih...
Četudi nekateri prikrito, drugi pa javno nasprotujejo popravljanju krivic in vračanju podržavljenega ali zaplenjenega zasebnega premoženja prejšnjim lastnikom, se je vendarle treba vprašati: kdo je bolj upravičen do sedanjega družbenega premoženja - nekdanji lastniki ali "divji lovci" na družbeno lastnino, ki izrabljajo zdajšnjo zmedo in divjo privatizacijo na veliko lastninijo in si v obliki delnic ali kako drugače grabijo premoženje. • C. Zaplotnik
Naše razmišljanje
Ta "odvečna" kultura
Kar priznajmo si: strmimo z odprtimi usti, ne verjamemo očem, dvomimo, kar slišimo. V deželi, kjer ljudje verjamejo, da so skozi stoletja preživeli, ker so obdržali svojo kulturo, so kulturnike zdaj izenačili z obrtniki. Zato, da jih bo manj, kulturnikov namreč. In če bi se še kdo drznil ukvarjati s kulturo, recimo s pisanjem knjig, bo to kmalu manj donosen posel, saj bodo bralci zaradi novega davka na knjige po njih manj posegali.
Po tem se niti ni treba spraševati, kaj bi bilo treba sploh še storiti, da bi kulturo dotolkli. Ali pa morda ne gre za to? Kaj gre morda za to, da bi bilo slišati ta ljubi, malce arhaični jezik, ki se kot nobeden na svetu ponaša še z dvojino, z genitivom v nikal-nem stavku, s premičnim naglaševanjem besed - vse manj in manj? Kaj nas morda pripravljajo na stapljanje, jezikovno najprej, pa kulturno in narodnostno na koncu, s kakšnimi imenit-nejšimi? Toda to je absurd, mar ne. In z absurdi se ukvarjajo v glavnem samo v teatru, vse drugo je veliko resnejša igra.
In še igra ni več. V mesecih, ko se pod težo stečajev in naraščajoče socialne krize, kultura in vse, kar je v zvezi s tem, potiska k vratom in peha čez prag kot kdo ve kateri nebodigatreba, je postalo jasno: kultura, ta je pri nas odveč. Zaradi nje ne napreduje gospodarstvo, zaradi nje stečaji, brezposelni. Ergo - ukiniti jo je treba. Potem bo vse bolje, takoj bomo na zeleni veji, z enim skokom do evropskih sosedov. Kaj bi zapravljali čas in denar, duhovno zoreli, se z lastno duhovno ustvarjalnostjo za večno zapisovali in potrjevali, to je storil že Prešeren. Ali ni to dovolj? Zato, adijo muze, Kranjcem nepotrebne. • L. M.
V
I D E O T E
A L
K A
V nedeljo na Bledu... Foto: Šinik
Pajerjeva 3, 64208 Šenčur
Slovesnost za Kamnitnikom
Lok/18 Loka, februarja - Krajevne skupnosti mesta Škofja Nov Vod?'ovanJu z Občinsko organizacijo zveze borcev SD . Škofja Loka organizirajo žalno komemoracijo v J? min petdesetim ustreljenim talcem za Kamnitnikom v ^°tjiLoki.
16 ?alna svečanost bo v soboto, 9. februarja 1991 ob snr Un P" sPornen''cu za Kamnitnikom. Komemorativni vab^°d b° z Mestnega trga kren'l ob 15.40. Organizatorji Sv l]° vse. občane, svojce mladih in mladino, da se žalne Canosti udeležijo v čim večjem številu.
Od 1. februarja dalje
Elektrika in telefon dražja za petino
Ljubljana, 31. januarja - Gospodinjstva v Sloveniji bodo od 1. februarja dalje plačevale električno energijo in telefonske storitve 20 odstotkov dražje, kot so jih doslej. Ne gre za klasično podražitev, ampak za posebni prometni davek od električne energije in za telefonske storitve.
Spremembe in dopolnitve zakona o posebnem prometnem davku, ki jih je na četrtkovi seji sprejel republiški izvršni svet, bodo prizadela samo gospodinjstva, ki jim doslej ni bilo treba združevati denarja za gospodarsko infrastrukturo v energetiki in v telefoniji, medtem ko ostalih uporabnikov, ki so že doslej prispevali sredstva, ne bo. Vlada se je za takšen korak odločila zato, ker so zaradi težav v gospodarstvu precej usahnili denarni viri za razvoj infrastrukturnih dejavnosti v energetiki in v telefoniji. • C. Z.
O
IZBERITE SVOJO POT DO ZNANJA!
DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
vas vabi k vpisu
O
3
uT > cc <
cz
5
fg@S£JSKteJ§EEIGLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
Torek, 5. februarja 1991
| ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Bomo ali ne bomo?
Vzemimo za izhodišče tega pisanja razpetost, v kateri živi vsako živo bitje in človek še posebej: neprestano nasprotje in napetost med tistim, kar nekdo želi in hoče in tistim, kar dejansko (z)more. V tako razpetem položaju sta ta čas tudi Republika Slovenija in njena vlada, pri čemer se razdvojenost med voljo in močjo nekako prekriva z razmerjem med notranjo in zunanjo politiko. Notranjepolitične volje po osamosvojitvi (in odcepitvi), izražene na plebiscitu, RS ne zmore udejanjiti, ker ji nasprotujejo druge države: sosednje, evropske sile in svetovni velesili. Začnimo kar pri najbližjih. Najbolj neposredno in čutnonazorno oviro slovenski osamosvojitvi predstavlja tisto, kar je ostalo od jugoslovanske federacije, zlasti JLA; izstop Slovenije bi občutno olajšal federalno mošnjo in povzročil motnje v tešenju beograjske požrešnosti. Naša "naravna" zaveznica Hrvaška bi našo odcepitev doživela kot izdajo, saj bi ostala sama v klinču z Beogradom. "Preostala" Jugoslavija je torej proti našemu odhodu. Sicer pa se od nje (kakor je lucidno opozoril Janez Stanič) ne moremo niti odcepiti niti nas ne morejo iz nje izključiti: obakrat smo jo prostovoljno soustvarjali in smo zato v odnosu do tistega, kar od nje ostaja predvsem dediči, tako v pozitivnem kot v negativnem. "Jugoslovanska gospodarska skupnost" (dr. Slaven Letica), konfederacija suverenih držav, ki bi ohranjala skupno tržišče in v kateri bi se na novo dogovorili o vrsti in obsegu nekaterih skupnih funkcij (obrambne, zunanjepolitične...), je gotovo še najbolj realna in najbolj smotrna pot rešitve iz postfederalnega kaosa. Tisti iz slovenske vladajoče koalicije, ki vztrajajo pri radikalni odcepitvi, se zanašajo na podporo iz pred-jugoslovanskih središč slovenske odvisnosti. Toda: "Racionalno utemeljen izstop Slovenije iz Jugoslavije lahko prinese zelo neracionalne posledice slovenskemu narodu. Zato je pomembno, kako bo izveden. Enostransko se izločiti iz tako imenovanega balkanskega kaosa lahko pomeni, da bomo kaj kmalu le še gospodarski protektorat zahodnega sveta, ko bo naš narodni kapital poniknil brez sledu v multinacionalkah. To lahko pomeni, da bomo spet vključeni v nemško Evropo, od koder smo pred sedmimi desetletji odšli, da bi si ohranili narodno identiteto. Evropa enakopravno združenih narodov postaja bolj utopičen projekt kot jutrišnja realnost. Bomo tedaj v geopolitičnem smislu spet opravljali funkcijo mejne grofije? Zgodovina se kaj rada ponavlja po analogijah. Bo tedaj našo jezikovno posebnost priznaval le še katoliški Rim, kolikor bomo kot narod zvesti katolištvu ? Bomo spet živeli udobno življenje bogatejšega podložnika, a sramotno zaradi nesvobode? Tudi tak bo lahko zgodovinski epilog za Slovence po plebiscitnem letu 1990. Zato ne gre prezreti ob vsej svoji racionalnosti tisočletne zgodovinske skušnje." (Peter Kovačič - Peršin) Od Zahoda prevzeti slovenski nacionalisti ne sprevidijo, kako malo bi mu odcepljena Slovenija pomenila. Avstrijci bi nas mogoče še podprli, a le, če bi bili za to še Nemci. Ti pa so zadržani; Sovjetom in Američanom so ob ponovni združitvi očitno zagotovili, da se bodo poslej držali v svojih mejah. Če bi hoteli nazaj na Jadran, pa bi naleteli na nasprotovanje Italijanov, katerim bi Slovenija kot nemški protektorat prekrižala njihovo težnjo po uveljavitvi v srednjeevropskem prostoru. Evropska skupnost doživlja Jugoslavijo kot negotovo ozemlje, vrinjeno med njo in njeno zibeljo, Grčijo. Zalo zahteva evropeizacijo Jugoslavije kot celote, samo Slovenija je premalo. Sicer pa je odcepitev Slovenije iluzorna, dokler obstaja SZ; zanjo bi bila naša secesija prehud spomin na prihodnost in bi v tem primeru storila vse, da bi onemogočila mednarodno priznanje našega dejanja. Američani pa bodo Sovjetom pritrdili, ker jim ti pritrjujejo v Zalivu... Biti ali ne biti - to pač ni vprašanje. Bi ali ne bi, bi se odcepili ali ne, tudi ne. Bomo ali ne bomo - kot samostojna in neodvisna država, za katero smo glasovali - našli novo obliko sožitja z vsemi, ki nas obdajajo - to je zdaj vprašanje?!
Miha Naglic
Prva obletnica radovljiškega Demosa
RAZPIS za najem poslovnih prostorov
Sekretariat za občo upravo SO Kranj razpisuje najboljšemu ponudniku v najem poslovne prostore v 5. nadstropju v zgradbi na Poštni ulici 3 v Kranju. Razpis se nanaša na 5 prostorov (pisarn) v izmeri: 14,40 m2, 20,20 m2, 17,17 m2, 12,50 m2 in 15,90 m2. Možen je najem tudi posameznega prostora. Ogled prostorov je možen v sredo, dne 6. 2. 1991 od 15. do 17. ure.
Interesenti naj pošljejo svojo ponudbo na naslov: Občina Kranj, Sekretariat za občo upravo, Trg revolucije 1, 64000 Kranj, do 12. 2. 1991.
GLAS
Ob 35-letnici je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug s srebrno zvezdo
UsUaovifelj ia izdajatelj: Časopisno podjetje GLAS, Kranj, p o.. M ose Pijadeja 1 Tisk: DELOTCR - Tisk časopisov in revij Ljubljana, p. o.
Predsednik časopisnega sveta Ivan Bizjak
Časopis i/haja dvakiat tedensko ob torkih in petkih Cena izvoda je 12,00 din, naročnina za I. kvartal 1991 /naša 300.00 din Individualnim naročnikom priznavamo 20 odstotkov popusta (naročnina 240.00 din).
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Marko Valjavec(direktor in glavni urednik), LeoBoldiaa Bogataj (v. d. odgovornega urednika). Vilma Stanovalk (šport, turizem, poslovne informacije). Danica Dolenc (za dom in družino, zanimivosti, Tržič), Danica Zavrl - Zlebir (socialna politika, gorenjski kraji in ljudje). Andrej Zalar
(gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti).
Len Mencinger (kultura. Snovanja). Helena Jeiovčaa (izobraževanje, iz šolskih klopi, kronika. Škofja Loka). Cveto Zaplotaik (kmetijstvo. Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Stojan Saje (družbene organizacije, ekologija). Jože Kofajek (notranja politika, šport). Štefan Žnrfi (notranja politika). Marija Volčjak (gospodarstvo Kranj). Gorazd šinik (fotografija). Igor Pokom (oblikovanje). Ivo Sekne, Nada Prevc in Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov nredaiitva in uprave: Kranj. Moše Pijadeja I. Kranj Tekoči račun pri SDK: 51500-603-31999
Telefoni: direktor in glavni urednik 2M63. uredništvo 21 -860 in 21-835. ekonomska propaganda 23-987. računovodstvo, naročnine 28-463. mali oglasi 27-960. sprejem neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, delovni čas od 7. do 13. ure ob sredah do 16.30. lelefa*: 25-366 (direktor, komerciala). 23-163 (uredništvo)
Neobjavljenih pisem in slik ne vračamo.__
Upanja, da bi bila Jugoslavija konfederacija, ni več
Dr. Jože Pučnik: "Demos se ne zavzema več za iskanje skupnih poti, ampak le še za to, kako bi se na miren način in s čimmanj gospodarske škode razšli."
Radovljica, 2. februarja - Radovljiški Demos je ob prvi obletnici pripravil v soboto v hotelu Jelovica na Bledu pogovor o Sloveniji po plebiscitu in družabno srečanje. Čeprav je vabilo obetalo, da bodo gostje tudi predsednik republiške skupščine dr. France Bučar, minister za industrijo in gradbeništvo Izidor Rejc in predsednik Demosa dr. Jože Pučnik, pa dr. Bučarja in Rejca ni bilo, dr. Pučniku pa so se za govorniško mizo pridružili Ivo Bizjak, predsednik zbora občin republiške skupščine, radovljiški poslanec v zboru občin dr. Avgust Mencinger ter predsednik radovljiške občinske skupščine Vladimir
Čeme.
Potem ko je Zvone Prezelj,
predsednik radovljiškega Demosa, predstavil prizadevanja Demosa v občini od ustanovitve 17. januarja lani do danes, in je Tine Benedičič zrecitirai nekaj Balantičevih pesmi, je dr. Jože Pučnik govoril o Sloveniji po plebiscitu - o težkih gospodarskih razmerah, o ločevanju Slovenije od Jugoslavije, o dokumentu politične uprave JLA...Dejal je, da se v javnosti pogosto pozablja na to, da so gospodarski problemi dediščina socialistično-komunistične ekonomije in da samo opozarjanje na to, da je za sedanje razmere kriv povojni politično-gospodarski sistem, ni revanši-zem. Nihče v Demosu ni revan-šist, Demos skuša vedno pozornost usmeriti k reševanju sedanjih problemov in k vprašanjem prihodnosti, a če ga opozicija vedno znova "spominja" na slabšanje gospodarskih raz-
Vladimir Čeme, predsednik radovljiške občinske skupščine: "V radovljiški skupščini je opaziti precejšnjo strpnost in dobro sodelovanje med poslanci. Če bi moral odgovoriti, kateri mislijo strankarsko, bi se težko odločil, lažje bi jih razdelil po tem, ali mislijo po starem ali po novem."
mer in na čedalje večje število brezposelnih, je treba povedati, kdo je za to kriv. Ko je govoril o ločevanju Slovenije od Jugoslavije, je dejal, da že dve leti bijemo živčno vojno, v kateri nenehno nastajajo informacije, da je dan vojaške intervencije tik pred nami in ko celo nekateri dobronamerni Slovenci v
Beogradu prihajajo domov z opozorili "nevarno je", "ne prehitro"...Čeprav je predvsem v JLA nakopičena sila, ne bi smeli nasesti takšnim informacijam in dezinformacijam, je dejal dr. Pučnik in poudaril, da zdaj ni več mogoče gojiti upanja, da bi se Jugoslavija reorganizirala v konfederacijo, in da se tudi Demos ne zavzema več za iskanje skupnih poti, ampak za dogovor o tem, kako bi se na miren, demokratičen način in s čimmanj gospodarske škode razšli. To pa ne izključuje posebnega odnosa do Hrvaške. Za dokument politične uprave JLA je dejal, da je v evropsko javno mnenje udaril kot bomba, ker tudi večina v Evropi ni več verjela v to, da je v ozadju prizadevanj za ohranitev Jugoslavije ideologija.
Ivo Bizjak je dejal, da se ne strinja s tistimi, ki pravijo, da se v Sloveniji po plebiscitu nič ne dogaja. Res je, da vlada ni predložila podrobnega programa aktivnosti za uresničitev politične volje, izražene s plebiscitom, vendar gre za staro zgodbo, ki se v skupščini nenehno ponavlja, ko zlasti opozicija, včasih pa tudi kdo iz Demosovih, zapade v "programo-mamjo". Četudi bi imeli do po-
Dr. Avgust Mencinger, poslanec radovljiške občine v zboru občine republiške skupščine: "Nekateri me že sprašujejo, zakaj se kot poslanec tako malo pojavljam na televizijskem ekranu. Tisto, kar zdaj sprejemamo, ni z mojega področja. O financah ne morem razpravljati, še doma jih vodi žena. Računam pa. da bodo zdaj prišli na vrsto tudi zakoni in problemi, ki bolj zadevajo našo občino in so mi tudi sicer bližji: Triglavski narodni park, avtomobilska cesta, ekologija, zdravstvo, šport..."
tankosti izdelane programe, nam ne bi dosti koristili. KAJ bi, na primer, bilo če bi vlada lani poleti pripravila program za eno leto ali kar za ves mandat, kot so nekateri od nje zah; tevali? Ker tedaj še nihče t" predvideval plebiscita ne srbskega vdora v monetarni sistem in ne tega, kako se bo zasukala Markovičeva reformska polit'' ka, bi bil danes program ze brez prave vrednosti. Podobno usodo bi po Bizjakovem mnenju doživel tudi podrobni program dejavnosti po plebiscitu: ker se okoliščine tako hitro menjajo, bi bil zdaj le še kos neuporabnega papirja. • C. Z*" plotnik
Kdo ni plačal prispevka za spremembo namembnosti?
Različne razlage za golf igrišče
Radovljica, 28. januarja - Delegat Krajevne skupnosti Gorje je na zasedanju radovljiškega parlamenta postavil delegatsko vprašanje, ali HTP Bled in Zavod Matevža Langusa res nista plačala prispevka za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča - prvi za gradnjo igrišča za golf in drugi za gradnjo novega zavoda.
Občinska uprava za urbanizem, ki je pripravila odgovor na delegatsko vprašanje, pojasnjuje, da v pristojnih republiških organih različno razlagajo, kakšen prostorski poseg je izgradnja golf igrišča (gre za trajno spremembo namembnosti ali ne), in da je bil to tudi razlog za zaplete v upravnem postopku. V občinskem upravnem organu so naredili dva izračuna: do prvem bi HTP mo-
ral plačati odškodnino za več kot 132 tisoč kvadratnih metrov zemljišča (za vse igrišče, razen za dostopne poti in zelenice, ki bi jih lahko še naprej uporabljali za kmetijstvo), po drugem pa za nekaj več kot 15 tisoč kvadratnih metrov (le za del, ki dejansko spreminja namembnost in ga ne bi mogli več uporabljati za kmetijstvo). Upravni organ je HTP-ju izdal odločbo za plačilo odškodnine
za 132 tisoč kvadratnih metrov, HTP pa se je na to pritožil na republiški sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora. Ker bo na odločitev drugostopenjskega organa treba verjetno še nekaj časa čakati, je HTP Bled zaprosil za posredovanje občinski izvršni svet, ki je decembra lani sklenil, da mora HTP plačati odškodnino za spremembo namembnosti 15 tisoč kvadratnih metrov zemljišča; v primeru, da bo ob-
veljala odločba radovljišk« uprave za urbanizem pa do konca avgusta letos še razliko-, HTP je pod tem pogojem tud' dobil gradbeno dovoljenje.
Zavod Matevža Langusa & Kamne Gorice bi moral za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča plačati L' milijona dinarjev, vendar je zaradi visokega zneska in omejenih sredstev vložil prošnjo za oprostitev na republiški sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora. Ker tudi v tem primeru ni mogoče pričakovati hitre odločitve, je investitor decembra lani pogojno plačal odškodnino in nato tudi dob'1 gradbeno dovoljenje. • C. Z*' plotnik
129 lastnikov zahteva vrnitev premoženja
Jesenice, 4. februarja - Tudi na Jesenicah so ustanovili občinsko komisijo za denacionalizacijo, saj je zahtevke po vrnitvi premoženja vložilo 129 lastnikov. Nujno sodelovanje s strokovnjaki in izvršnim svetom.
V jeseniški občini je bilo z uveljavitvijo zakona o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini, ki naj bi zavarovali koristi prejšnjih lastnikov, ki so jim bile nepremičnine po osvoboditvi krivično podržavljene z različnimi prisilnimi ukrepi, pri ustreznem upravnem organu vloženih 129 zahtevkov nekdanjih lastnikov za vrnitev premoženja.
Člani jeseniškega izvršnega sveta so že ugotovili, da so postopki vračanja premoženja izredno občutljivi, tudi zaradi pomanjkanja ustrezne dokumentacije in spremenjenega premoženjskega stanja zelo zapleteni. Zato je izvršni svet predlagal ustanovitev skupščinske komisije za denacionalizacijo. Le—ta naj bi ob sodelovanju s strokovnimi institucijami in državnimi organi preučila posamezne primere in predlagala ustrezne rešitve.
Tako so tudi zbori skupščine že sprejeli odlok o ustanovitvah in nalogah komisije za denacionalizacijo. Ta komisija naj bi med drugim tudi skupaj z izvršnim svetom skupščine občine ocenila finančne in druge posledice, ki bodo nastale za občino v procesu denacionalizacije in predlagala način financiranja procesa denacionalizacije. Oceniti mora tudi posledice, ki naj bi v zvezi s tem nastale v gospodarstvu občine in predlagala morebitne možne ukrepe za ublažitev teh posledic. • D. Sedej
Mraz ustavil dela
Kranj, 4. februarja - Pri rekonstrukciji regionalne ceste Kranj-Golnik, ki je do Mlake pri Kokrici končana, potekajo # nekaj časa glavna dela na razširitvi mostu na Mlaki. Pri teh deli" je glavni soizvajalec Cestnega podjetja Kranj Vodnogospodarsko podjetje Kranj. Po programu naj bi bil most gotov do konca maf' ca letos. Vendar pa so zaradi mraza morali dela ustaviti in bo ta' ko most gotov kasneje. Sicer pa do nadaljevanja rekonstrukcij? ceste na Mlaki in Kokrici letos najbrž še ne bo prišlo. Na potez' je zdaj kranjska občina, ki mora za ta zadnji del na celotnem od' seku sprejeti še lokacijski načrt. Po tem pa bo v okviru celotneg3 projekta imelo prednost križišče za avtomobilsko cesto na Kok*1' ci. Za oboje (cesta in križišče) pa v republiški blagajni ob nadaljevanju del najbrž ne bo dovolj denarja. • A. Z.
Most na Mlaki je trenutno glavno gradbišče na rekonstrukciji Kranj-Golnik. Zaradi mraza pa je Vodnogospodarsko podjf'1 Kranj moralo dela prekiniti...
Torek, 5. februarja 1991
NOVICE IN DOGODKI
3. stran ®mmw^mMGLAs
50 let slovenske revije NAŠA ŽENA
Zlati jubilej ne le vzbuja, terja spoštovanje
Ljubljana, 31. januarja - V četrtek je bila v prostorih časopisa Delo v Ljubljani slovesnost v počastitev 50-letnice izhajanja slovenske revije NAŠA ZENA. Tu so se zbrale skoraj vse njene nekdanje urednice, od prve, Vide Tomšič, do sedanje, Sonje Tramšek, nagovoril pa jih je član predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec.
Spregovoril je o ženi, ki je ljubko, ljubljeno a še vedno izkoriščano bitje. Ima dostop v javna dela, tudi danes pa še ni razbremenjena doma v družini, ker preprosto ni druge človeške kategorije, ki bi jo
nadomestila. Ženska dobiva status družbenega delavca, ni pa izgubila svojega prvotnega poslanstva, zato je dvojno obremenjena. Le-Po ji prizna, da se moški radi ukvarjajo z velikimi stvarmi, pri katerih ni treba veliko delati. Drobnarije naj opravijo ženske in samo
°d pridnosti žensk je bilo navadno odvisno, bo uspelo ali ne. 50 let izhajanje revije, zlasti pri Slovencih, ne le zbuja, temveč tudi terja spoštovanje. Kdor je zmožen pogledati 50 let nazaj, revije ne spozna več. Odzivala se je na čas, bila nosilka novih idej; pomagala
naj bi spreminjati ne le položaj žene, temveč vse družbe. Če ji je uspelo? Je! In uspevalo ji bo, dokler bo v ženah toliko borbenega duha. Tega pa je bilo in ga bo.
Uresničena ideja naprednih predvojnih žena
Morda komu ne bo všeč, toda kar je res, je res: ideja za izdajanje NASE ŽENE se je porodila med predvojnimi komu-nistkami in naprednimi ženami. Na peti državni partijski konferenci oktobra 1940 v Zagrebu je Vida Tomšič poročala 0 delu žena in predlagala ustanovitev naprednega ženskega •ista v Sloveniji, kot je bila na Primer revija Žena danas, ki je
je tako postala medvojna revija Naše žene, ki pa je včasih izšla le na nekaj listih - nadaljevalka tistih treh številk, ki so legalno izšle v Ljubljani neposredno pred okupacijo.
Med vojno so poleg Naše žene, ki je izhajala v Ljubljani, izhajale še Našim ženam (na Dolenjskem), Slovenke (na Primorskem), Slovenke pod Karavankami (na Gorenjskem) in Borbena Slovenka (na Štajerskem). Mara Rupena - Osolnik je urejala reviji Našim ženam in Našo ženo, Zima Vrščaj -Holy je uredila vse številke lju-
?brane nekdanje in sedanje sodelavke in sodelavce Naše žene je na ćetrtkovi slovesnosti v Ljubljani nagovorila glavna in odgovorna prednica Sonja Tramšek. Med nekdanjimi urednicami sta bili tudi dr- Božena Ravnihar, prva lastnica in izdajateljica, in Vida Tomšič, Prva (ilegalna) urednica NAŠE ŽENE. - Foto: D. Dolenc
°d leta 1936 izhajala v Beogradu in Ženski svijet, ki je od leta l939 izhajal v Zagrebu.
Prva številka Naše žene je iz-šla že januarja 1941. Lastnica fevije je bila dr. Božena Ravnikar, prva urednica, sicer takrat še ilegalna, pa Vida Tomšič. Anonimna je morala ostati, ker Je bila takrat seveda komunistična partija prepovedana in re-v'ja bi bila takoj ukinjena. Kot °dgovorna urednica je bila na-Pisana Maila Golob.
Tri številke so izšle do začetka druge svetovne vojne. V voj-ni vihri je NAŠA ŽENA začasno prenehala izhajati. A čim !jj se v Ljubljani, v škojfelo-**ern hribovju, v bunkerjih pod Karavankami in drugod ustanovile ilegalne partizanske teh-11'ke, je znova pričela izhajati.
r°krat kot glasilo Slovenske Protifašistične ženske zveze, narnenjeno ženam in dekletom
,^seh pokrajinah Slovenije. Po sWepu osrednjega vodstva OF
bljanske Naše žene, razen zadnje. Angela Mahnič - Bratko je urejala Slovenke pod Karavankami, Fani Košir - Meta pa Borbeno Slovenko. Katja Rupena je do sredine leta 1944 urejala Slovenko, nato pa je njeno delo nadaljevala Marica Čepe. Veliko je bilo sodelavk, med njimi Helena Puhar, Dana Kozak, Mira Ružič, Anica Kuhar in Andrina Žaucer.
Sredi boja skrb tudi za vsakdanjik
Prve medvojne številke revije NAŠA ŽENA so seveda bile obarvane s slovensko partizanko, aktivistko. Toliko revolucionarnega duha je planilo na dan iz slovenske žene. Poziva na vstajo, na boj. Iz lista za slovensko delovno ženo postane
ženski antifašistični list. Sredi boja pa ne pozablja na vzgojo otrok, kmetijstvo, gospodinjstvo, književnost, usodo mla-
dih ljudi, predvsem žensk. Vsem slovenskim ženskam prav Naša žena sporoča, da so postale enakopravne z moškimi, ko so prvič volile in bile tudi izvoljene. Prvič v zgodovini slovenskega naroda so skupno zborovale na svojem kongresu. 16. in 17. oktobra 1943 je bilo, v Dobrniču na Dolenjskem. Naše žene pozivajo na boj: "Potrebna sta odločnost in zaupanje v lastno moč. Od vas, slovenske žene in dekleta, je v veliki meri odvisno, kako bomo Slovenci prenesli še poslednjo preizkušnjo," je bilo zapisano v številki 10 leta 1943.
Prva povojna leta so najtežja. Bore se s pomanjkanjem, z obnovo porušene domovine. Vse je na njenih plečih. A toliko je v slovenski ženi tedaj zanosa: prihaja nov čas, ki bo ženi prinesel pravi preporod, ko bo lahko tudi ona študirala; vrata šol in fakultet ne bodo odprta le mestnim dekletom, temveč tudi onim z dežele. Množično so se začele zaposlovati v tovarnah, odprle so prve otroške jasli in domove igre in dela, dočakale so plačan šestte-denski porodniški dopust...
V novo življenje
Slovenske žene spoznavajo tudi življenje žena po Jugoslaviji. Počasi a vztrajno se tisočletne zaostalosti osvobaja kosovska žena in odkriva feredžo. Jugoslavijo spoznavajo tudi z udarniškim delom v delovnih brigadah. Slovenska dekleta so udarnice na progi Šamac - Sarajevo in drugod. Razbito Jugoslavijo je treba postaviti na noge, najprej zgraditi vozne poti, ceste, železniške proge. Na mladinskih akcijah se krepi bratstvo jugoslovanskih narodov, ki se je začelo med narodnoosvobodilno borbo. Vezi so močne, trdne, nikoli se ne bodo pretrgale. In to so že leta, ko si slovenska žena privošči tudi prve počitnice. Celo ob morju. Delovni kolektivi si tu urejajo počitniške domove. Kaj potem, če ni avtobusov, z vlakom, tovornjaki in s pesmijo odhajajo iz notranjosti, da prvič vidijo morje...
Prve ukinitve nočnega dela
Drugo desetletje NAŠE ŽENE se prične s korejsko vojno. A ta je tako daleč. Doma smo dobili prvo NA-MO, posneli smo Film o Kekcu, Vesno. Revija je vedno bolj obogatena z novimi in novimi rubrikami. Najbolj brani so Zaupni po-menki, Zdravniški odgovori, Nasveti, Kozmetika za zaposleno ženo, Kuhinja, Moda itd. Naklada se veča, še posebej zaradi objave romana v nadaljevanjih. Pearl S. Buckove Zakon iz ljubezni so začeli objavljati januarja 1955. In razpiše se ob velikem dogodku leta 1957, ko je tudi Jugoslavija podpisala Mednarodno konvencijo o prepovedi nočnega dela žensk pri določenih opravilih. Odprto pa je spregovorila tudi o kontracepciji.
Skrajšani delovni teden, prosti vikendi
Tretje desetletje je slovenski ženi prineslo 42-urni delovnik s prostimi sobotami in nedeljami. Od takrat pozna vikend in nakupe v Trstu. Že takrat postavlja zahtevo po stabilnem dinarju. Kontracepcija je v pol-
nem razmahu; v Nemčiji so tedaj iznašli nov test za ugotavljanje nosečnosti. Žene in dekleta se vse pogosteje obračajo po zaupni nasvet k NAŠI ŽENI; toliko je nejasnega, toliko novega, vse bi pa radi izvedeli in spoznali naenkrat. Povečuje se promet na cesti; vse več je nesreč otrok v prometu in prvič že razmišljamo o deljenem delovnem času, ki pa se mu slovenska žena odločno upre. Kdaj pa bomo postorile kaj doma, sprašujejo v en glas.
Prva pridobitev za kmečko ženo
Četrto desetletje nam je že bližje. Poglejmo, kako ga je spremljala NAŠA ŽENA. Napredek v svetu je hiter: Nizozemke s prediktorjem že same ugotavljajo, če so zanosile. Vse bolj se sliši glas kmečke žene; kako garajo in delajo, pravic pa tako malo v primerjavi z delavkami. Vendar v teh letih tudi kmečka mati dobi standardni zavitek ob rojstvu otroka. Vreden je 1100 dinarjev. V sedemdesetih letih že razmišljamo, ali naj bi tudi ženske delale po 40 let. Takoj se temu upremo. Ženske pišejo NAŠI ŽENI, da nobena delavka v proizvodnji, trgovini ali gostinstvu ne bi bila za to. Nam manjka do pokojnine še tri, štiri leta, pa smo že sedaj zrele za pokoj. Smo na pol slepe in vse polomljene od strojev... Blokovna gradnja je v razmahu, a stanovanj je vedno premalo. Belimo si glavo, kako priti do svoje strehe nad glavo, uživamo v teflonski posodi in ekonom loncu. Moda mladih zahteva mini krila, NAŠA ŽENA pa jim postreže s kroji po naročilu. Je že tedaj naša mladina pričela uživati mamila?
V nove, negotove čase
Devetdeseta leta pa poznamo, kajne. Ob koncu osemdesetih smo ostali brez Tita in Kardelja, začeli so se novi časi. Nekateri so pravili, da bo treba plačati račune za nazaj. In res jih plačujemo. NAŠA ŽENA kot vsa leta nazaj tudi ta čas verno spremlja, vedno je aktualna in skuša delovni ženi po svoje pomagati. Njene priloge so vredne vse pohvale. Vedno znova dekleta pri NAŠI ŽENI odkrijejo temo, ki jih še posebej zanima. Tudi politike ne puščajo ob strani. Stranke so postale del našega življenja in znova se odpirajo vprašanja, ki živo zadevajo človeka: verouk v šolo ali v župnišče, kako se bomo spravili Slovenci te in one strani, bo to sploh kdaj možno, ali bodo za to potrebne nove in nove generacije, da se pozabi vse hudo. Komunistična partija, ki je nekoč, pred pol stoletja, botrovala tudi ustanovitvi NAŠE ŽENE, je sestopila z oblasti in je postala Stranka demokratične prenove. Bo pod Demosom bolje, se upravičeno sprašujemo. Prihaja nova pomlad evropskih narodov. Litva, Latvija, Estonija hočejo na svoje, izpod sovjetskega centralizma, znova se oglašajo upi po samostojnosti v Kataloniji, Moldaviji, na Korziki... Slovenija si upa iz dneva v dan glasneje zahtevati samostojnost, Hrvaška prav tako... Kaj nam bo prineslo novo desetletje, zadnje v dvajsetem stoletju, ki se je začelo z vojno nedopovedljivih moči, s stečaji, z vedno večjo brezposelnostjo?
NAŠA ŽENA bo vestno sledila času, bo njegovo ogledalo, kot do zdaj. Cenzure, pravijo njena dekleta, ni več ne v njihovih glavah, ne one druge. Neobremenjeno lahko pišejo o vsem. NAŠA ŽENA ni več glasilo AFŽ in tudi ne RK SZDL, temveč je to samostojna poslovna enota Podjetja Prodaja pri ČGP Delo. Kljub težkim časom ji naklada raste, danes NAŠA ŽENA prihaja v 43 tisoč slovenskih družin doma in po svetu. V več kot v petdesetih državah sveta ima svoje zveste bralke. Čestitkam ob njeni 50-letnici pridružujemo tudi čestitke z Gorenjske. • D. Dolenc
V spomin Matije Verdnika - Tomaža
Zavedati se moramo svoje odgovornosti
Sveče na Koroškem, 4. februarja - Na tradicionalni proslavi v Svečah se je zbralo precej borcev tudi iz jeseniške in radovljiške občine.
Minulo nedeljo je bila v Svečah na Koroškem proslava ob obletnici smrti Matije Verdnika - Tomaža. Udeležilo se jo je tudi precej nekdanjih borcev in aktivistov iz jeseniške in radovljiške občine, domačinov in predstavniki Zveze koroških partizanov.
»Ko se danes spominjamo Matije Verndika - Tomaža in vseh tistih, ki so v usodnem obdobju naše polpretekle zgodovine prispevali k zmagi nad nacionalsocializmom in s tem k miru in svobodi, ne moremo mimo tega, da se zavemo tudi usodnosti današnjih dni,«so poudarki iz govora prisotnim,»Vojna v Perzijskem zalivu, zaostreni mednacionalni odnosi v sosednji Jugoslaviji, nam drastično predstavijo dejstvo, da smo še daleč od tega, da bi človeštvo ravnalo v skladu s svojimi zgodovinskimi izkušnjami.
Matija Verdnik - Tomaž se je s svojimi tovariši v obdobju, ko je grozilo uničenje ne samo demokracije, temveč tudi slovenstva, uprl nasilju in prispeval k zmagi nad fašizmom. Brez tega upora, ki je zajel vse svobodoljubne ljudi po svetu, leta 1945 ne bi zasijala svoboda. To je tudi skupna vrednota demokratične Evrope in demokratičnega sveta.
Nekateri poskušajo razložiti sedanjost preko preteklosti. Partizanski odpor da je kriv za marsikatero zgrešeno pot. S takimi gledanji se ne moremo strinjati, kajti partizanski boj je bil obramba v sili in zato moralno, politično in tudi narodnopra-vno legitimen. Kdor danes tega ne vidi, sam oži pogled v preteklost. Da se je po osvoboditvi marsikje ubrala napačna pot pa je druga zadeva, o kateri je treba razpravljati, toda ne v povezavi z obdobjem NOB.
Nekateri želijo razložiti preteklost s prizmo sedanjosti. Če to pomeni, da si ustvarimo osveščen odnos do preteklosti, je to pravilno. Kdor pa s tem poskuša razložiti, da so bila dejanja za časa NOB zgrešena, si oži pogled nazaj in naprej. Ne pretiravajmo niti v eno niti v drugo smer! Matija Verdnik - Tomaž se je zavedal odgovornosti v svojem času, naša odgovornost pa je, da se mi zavemo naše odgovornosti danes....« • D. S.
Višji popusti pri nakupu delnic
Ljubljana, 31. februarja - Slovenska vlada je na četrtkovi seji med drugim obravnavala osnutek zakona o privatizaciji in sklenila, da ga pošlje v nadaljnjo skupščinsko obravnavo.
Osnutek zakona o privatizaciji kljub številnim pripombam iz skupščinske razprave o tezah zakona ohranja enako zasnovo privatizacije, kot sojo predvidele že teze: decentralizirano in nadzorovano privatizacijo brez predhodnega podržavljenja, odplačni način privatizacije, pri čemer so brezplačne razdelitve delnic oziroma popusti pri nakupu le dodatek osnovnega načela, ter tri metode privatizacije - po eni agencija za privatizacijo le preverja skladnost privatizacije podjetja s predpisi, po drugi sodeluje pri postopkih privatizacije, po tretji agencija vodi postopek.
Med pomembnejše spremembe zakona je treba šteti sistem rezervacij, s katerimi se izvzamejo iz privatizacije sredstva oziroma ustrezni deli podjetja, do katerega imajo pravico nekdanji lastniki oziroma njihovi pravni dediči. Interne delnice niso več samo za zaposlene, ampak tudi za druge in so prenosljive. Zakon bolj jasno ločuje med privatizacijo in dekapi-talizacijo (pri prvi gre kupnina v republiški sklad za razvoj, pri drugi ostane v podjetju),*natačneje določa metode vrednotenja, določa, da mora vsako podjetje namero o preoblikovanju javno objaviti, spreminja področja, za katera velja, pri skrbništvu tudi holdingom daje dveletni rok za preoblikovanje in postavlja 31. december 1993 kot skrajni rok za uskladitev lastninskih razmerij.
Osnutek zakona (v primerjavi s tezami za zakon) znižuje gotovinsko vplačilo, potrebno za začetek preoblikovanja po avtonomni metodi, na 10 oziroma 15 odstotkov, povišuje pa tudi popuste. Kadar se podjetje odloči za prodajo delnic zaposlenim, imajo zaposleni pa tudi upokojenci podjetja in občani, ki so bili v podjetju zaposleni brez prekinitve najmanj dve leti, pravico do popusta do 30 odstotkov od nominalne vrednosti nakupljenih delnic ter še do dodatnega popusta v višini enega odstoteka za vsako leto polne zaposlitve v podjetju, pri tem pa popust ne sme presegati 50 odstotkov, nominalna vrednost nakupljenih delnic (s popustom) pa ne 20.000 mark. Če pa gre za
javno prodajo delnic podjetja ali sklada za razvoj, imajo državljani pravico do 30-odstotnega popusta, omejitev vrednosti delnic pa je enaka. • C. Zaplotnik
V Suknu ustanovili sindikat Neodvisnost
Radovljica, 4. februarja - V tovarni Sukno Zapuže so pred kratkim ustanovili sindikat tekstilnega podjetja Neodvisnost, ki ga vodi Danilo Dvoršak. Sindikat Neodvisnost so ustanovili ob koncu januarja, na ustanovnem občnem zboru pa je bilo 50 članov.
Na ustanovnem zboru so sprejeli poslovnik o delu zbora, program dela in statutarne teze. Na zboru so izvolili nadzorni in izvršni odbor.
Poleg vodilnih delavcev in svobodnih sindikatov v podjetju se je zbora udeležil tudi predsednik gorenjskega sindikata Neodvisnost Vojko Bernard, ki je predstavil delo in usmeritve sindikata.
Dogovorili so se še o članarini in akcijah v prihodnje. Največ pozornosti bodo namenili pridobitvi novih članov, pogodbi s finančno službo o plačevanju članarine, odprtju žiro računa, načinu dela sindikata, pripravili pa bodo tudi predlog tarifnega dela kolektivne pogodbe.
Sindikat Neodvisnost bo zahteval, da bo enakopraven partner pri sprejemanju pomembnih odločitev v podjetju! • D. S.
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
KRATKE GORENJSKE
Pitne vode dovolj še za pet let
Letos tudi prenovitev trgovine - V Krajevni skupnosti Voglje, kjer so se prejšnji mesec na seji sveta s predsednikom izvršnega sveta občine Kranj Vladimirjem Mohoričem in podpredsednikom izvršnega sveta Petrom Oreharjem največ pogovarjali sicer o odvodnjavanju, težavah z vodo, ki jo imajo ob malo večjem deževju in kako zastaviti projekt, da bi ta problem uredili, imajo letos v načrtu še eno akcijo. O njej na sestanku sicer niso veliko govorili, vendar pa je to naloga še iz prejšnjega programskega obdobja oziroma prejšnjega mandata v vodstvu krajevne skupnosti. Vse, kot smo slišali, je namreč nared in pripravljeno, da se lotijo prenove trgovine v Domu vaščanov (na sliki) v Vogljah. Dela v krajevni skupnosti jim torej letos mu bo manjkalo; vprašanje je le, kako bodo vse, kar načrtujejo oziroma ugotavljajo, da morajo narediti, tudi uspeli. Denarja namreč v občinski blagajni ne bo na pretek. - A. Ž.
Stanovanje ni pisarna
Pred dnevi mi je novoizvoljeni predsednik v eni od gorenjskih mestnih krajevnih skupnosti, ko smo se pogovarjali o organizaciji, jinanciranju, razmišljanjih..., kaj ho mestna krajevna skupnost jutri, med drugim tudi povedal, da ni le predsednik sveta, marveč tudi delegat v zboru krajevnih skupnosti v občinski skupščini. Obe funkciji mu vzameta kar precej časa in najbolj seveda zato trpi njegova redna dejavnost - obrt. Funkcijo predsednika je pravzaprav prevzel zato, ker je nihče drug v novoizvoljenem svetu krajevne skupnosti ni hotel, prevladalo pa jc potem mnenje, da jo bo najlaže opravljal on, ker bo že tako tudi "občinski poslanec".
Nad delom in nalogami se zdaj sicer ne pritožuje, prepričan pa je, da vsega ne bi zmogel brez pisarne in plačenega tajnika krajevne skupnosti. Razmišljanje, da bi se v prihodnje morali v krajevni skupnosti redno zaposlenemu tajniku odpovedati, pa se mu zdi absurdno, "na pamet", saj odraža popolno nepoznavanje dela, vloge in dejavnosti v neki "aktivni" mestni krajevni skupnosti... On pa se ob izvolitvi in s prevzemom funkcije predsednika sveta KS nikakor ni obvezal, da bo zdaj za določen čas tudi njegovo stanovanje pisarna krajevne skupnosti z uradnimi urami. # A. Žalar
Požari med obema vojnama
Kranj - Med obema vojna je bilo na Gorenjskem več večjih požarov. 1919. leta je v Bohinjski Bistrici pogorelo 18 hiš in nekaj gospodarskih poslopij. Leto kasneje, 7. marca, je velik požar upepelil 8 hiš in gospodarskih poslopij v Radovljici, 10. novembra tega leta pa je pogorela Baronova žaga v Puterhofu.
1921. je zagorel gozd blizu žage v Soteski pri Bledu. 15. julija
1922. leta popoldne pa je požar zajel Zgornjo vas v Bohinjski Bistrici. Takrat so dvajsetim posestnikom pogorele hiše in gospodarska poslopja. 1923. leta je na Mlaki pri Tržiču ogenj uničil opekarno, ki je potem niso več obnovili. Veliko požarov pa je bilo na Gorenjskem potem še 1935. leta. Tisto leto so imeli gasilci veliko dela. # (ip)
Radioamaterstvo-pot do prijateljev
Škofja Loka - Že tri leta imajo v srednji šoli Centra slepih in slabovidnih v Škofji Loki radioamatersko dejavnost in sekcijo, ki ima danes 23 članov. Sekcijo YU3DKM uspešno že od začetka vodi Darko Kisovec. Poleg gojencev v sekciji deluje nekaj slepih in slabovidnih iz okolice Škofje Loke in nekaj drugih radioamaterjev, ki pomagajo pri organizaciji in tehničnih delih. Še posebej prizadevna med njimi sta Ciril Debeljak in Darko Koder.
Lani so člani sekcije svoje aparature preselili v drug prostor in na streho postavili nov antenski sistem. Pripravili so tudi tečaj za operaterje E razreda, večere ob sredah pa je popestril Šked. Organizirali pa so lani tudi več sprehodov v bližnje hribe, od koder so vzpostavljali zveze.
Letos bodo v sekciji nadaljevali z usposabljanjem novih radioamaterjev, nameravajo pa nabaviti tudi novo kratkovalovno postajo, saj je stara primerna le še za poslušanje. Začeli so že zbirati denar in prvi jim je priskočil na pomoč I. B., ki jim je podaril 1000 DEM. Ob tej priliki se mu za pomoč iskreno zahvaljujejo.
Letne skupščine ZZB NOV
Radovljica - Občinski odbor ZZB NOV v Radovljici je na zadnjem sestanku ocenil, da je med borci v občini zadnje čase vse več tistih, ki se upravičeno sprašujejo, kako bo nova oblast poskrbela za njihove zakonske pravice do zdravstvene in socialne zaščite. Še posebej je prisotna skrb za pravilno vrednotenje in ohranjanje izročil NOB, varstva spominskih obeležij, spomenikov in grobišč. O tem pa bodo prav gotovo precej razpravljali na letnih skupščinah krajevnih konferenc ŽZB NOV v občini, ki bodo letos od konca januarja do sredine marca. Letna skupščina občinske organizacije pa bo v prvi polovici aprila. • (jr)
Postopno popravljanje okvar in novi vodni viri
"Življenjska doba"vodovodov je od 30 do 50 let. Takšnega omrežja pa ima ekonomska enota Vodovod v Javnem podjetju Komunala Kranj kar precej.
Kranj, 4. februarja - Prebivalci Kranja so med tistimi "srečneži", ki danes pijejo najboljšo vodo. Stanje glede preskrbe na območju Kranja in Medvod je takšno, da je pitne vode dovolj še za prihodnjih pet let. Vendar pa postaja ta dobrina vseeno vse bolj dragocena in preveliko porabo (razmetavanje) bo treba slej ko prej drugače plačevati.
Za zdaj na območju Kranja in Medvod ni bojazni glede preskrbe s pitno vodo. Iz 160 metrov globokih vrtin v Bašlju in Povijah ter iz nekaterih drugih "manjših" virov, predvsem pa iz črpališča podtalnice na Gorenji Savi, kranjska ekonomska enota Vodovod v Javnem podjetju Komunala Kranj zagotavlja vsakodnevno normalno preskrbo s pitno vodo. Če ne bi prišlo do večje okvare na primer v črpališču na Gorenji Savi, ki popkriva kar 40 do 45 odstotkov (200 litrov na sekundo) vseh vsakodnevnih potreb z vodo na celotnem območju, je vode dovolj morda še za prihodnjih pet let.
"Ta ocena, ki je sicer v primerjavi s kraji in področji, kjer jim pitne vode že zdaj vsak dan primanjkuje, ugodna, pa nas v naši enoti ne uspava," pravi vodja ekonomske enote Vodovod v Javnem podjetju Komunala Kranj Andrej Ster. "Ob tem, ko vemo, da prebivalci Kranja pijejo daleč naokrog najboljšo vodo, imamo za jutri povsem jasne načrte in cilje."
Glavna skrb in naloga kranjske enote Vodovod je ta hip vsekakor redno vzdrževanje sedanjega vodovodnega omrežja, ki pa je resnici na ljubo že precej
staro. Povprečna življenjska doba vodovodov, kjer omrežje ni iz železnih cevi, je okrog 30 do 50 let. Takšnega omrežja pa ima kranjski vodovod kar precej. Zato so na sedanjem omrežju tudi že zelo pogoste okvare. Kolikšne so vsakodnevne izgube, zaradi za zdaj še nepopolnih in netočnih podatkov v Vodovodu, sicer nismo zvedeli, vsekakor pa so nekajkrat večje kot so danes v razvitem svetu, kjer so "normalne" med 10 in 11 odstotki vsakodnevne porabe.
"Z nakupom najsodobnejše računalniške naprave za ugotavljanje okvar na cevovodih računamo, da bomo v prihodnjem kratkoročnem obdobju odpravili večino takšnih okvar na našem celotnem omrežju. Sicer pa z Geološkim zavodom delamo tudi na raziskavah novih vodnih virov na našem območju in sicer predvsem v dolini Kokre. Prve ugotovitve so zelo ugodne in kažejo, da bomo morali celotno območje Kokre zavarovati z varstvenimi pasovi. Vodni viri s tega območja so na podlagi dosedanjih raziskav tolikšni, kot so zdaj zmogljivosti črpališča na Gorenji Savi. Zato bi bila v primeru, da pride do okvare na črpališču v prihodnje voda iz območja Kokre lahko nadomestilo za nemoteno preskrbo. Če pa bi bilo potrebno v
Veliko zanimanje za traktor
Varno tudi do njive
Trstenik, 2. februarja - Kljub mrazu minulo soboto zjutraj, saj se je živo srebro spustilo kar 16 stopinj pod ničlo, so se pred zadružnim domom na Trsteniku v kranjski občini zbrali mladi, ki so minuli teden obiskovali tečaj za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki. Zanimivo pa je, da je tudi tokrat bila pobudnik tega tečaja krajevna organizacija Rdečega križa Trstenik.
Ta krajevna organizacija RK je prav gotovo med najbolj delavnimi. Že vrsto let, njen predsednik je zdaj Peter Stare, se vedno spomnijo in obiščejo ob jubileju najstarejše krajane. Vključujejo se in pomagajo pri različnih dejavnostih v krajevni skupnosti; med prvimi pa so po lanskih poplavah organizirali tudi zbiranje pomoči prizadetim in potem pomoč odpeljali na Štajersko.
Tokrat so se torej zavzeli za organizacijo tečajev za vožnjo s traktorjem. V organizaciji Mlekarske in kmetijske šole Kranj sta tečaj vodila Marjan Pogačnik in Franc Pavlin. "Običajno imamo tovrstne tečaje na šoli, le v Bohinju in Žireh jih organiziramo posebej. Sicer pa jih je med letom običajno pet. Tokrat pa smo bili zaradi velikega zanimanja mladih v Krajevni skupnosti Trstenik prav presenečeni. Na izpitu v petek, 8. februarja, bo namreč kar 28 mladih, ki so že lani jeseni naredili tečaj iz prve pomoči, zdaj pa smo predelali še snov za izpit."
Bodočim mladim traktoristom želimo v petek na izpitu čimveč uspeha in naprej varno vožnjo in delo; organizaciji RK Trstenik in Petru Staretu pa še čimveč uspešnih akcij. # A. Žalar
Marjan Pogačnik
Poleg drugih vodnih virov v občini je danes črpališče na Gorenji Savi najbolj zanesljivo zagotovilo za nemoteno preskrbo s pitno vodo...
prihodnje zaradi železniškega tira to črpališče opustiti, bi vodovod iz Kokre takrat nadomestil manjkajočo pitno vodo."
Vzporedno z odpravljanjem okvar in obnavljanjem omrežja iz salonitnih cevi oziroma dotrajanih železnih pa poteka v Vodovodu po programu tudi postopen prehod na brezžično krmiljenje celotnega vodovodnega sistema na območju kranjske občine in Medvod. V nekaj letih v tem in najbrž tudi še v naslednjem srednjeročnem obdobju oziroma do leta 2000 bi ob normalni preskrbi s pitno vodo uspeli posodobiti omrežje, zmanjšati redne izgube na minimum in hkrati preiti na sodobno krmiljenje celotnega sistema iz enega centra. Načrti oziroma projekti za to so v giavnem nared oziroma v pripravi in zato ta korak v sodobno Evropo, kot ocenjujejo, ni več tako daleč. Seveda bo vse odvisno od denarja, čeprav že zdaj ugotavljajo, da "pri nas" z vodo še vedno ne varčujemo tako, kot to delajo v sodobnem svetu. Zato najbrž tudi ni več daleč čas, ko bo tisti, ki bo imel nadpovprečno oziroma nenormalno porabo vode, moral zato tudi več plačati.
Sicer pa se z zmanjšano porabo oziroma "prisilnim" varčevanjem že danes srečujejo prebivalci na območju Dupelj, Strahinja in Podbrezij in deloma tudi na območju Srednje vasi, Bitenj oziroma južnega dela Stražišča. Na območju Dupelj je vzrok za pomanjkanje vode premajhen pretok iz Tržiča. Kljub vsem dogovorom in poskusom, da bi iz sosednje občine dobili dovolj vode, je ob konicah redno primanjkuje. Zato nameravajo letos ta problem rešiti z dodatnim virom, če bodo le raziskave, ki jih opravlja Geološki zavod Ljubljana skupaj z Zavodom za medicino in higieno dela Kranj, to pokazale.
"Poleg te osrednje letošnje naloge za ureditev nemotene preskrbe s pitno vodo na severozahodnem delu občine pa ob letošnji devetdesetletnici kranjskega Vodovoda načrtujemo tudi obnovo cevovoda v Voklem oziroma Vogljah Z ureditvijo preskrbe Brnika, nadaljevanje obnove sistema na Oreh-ku in Drulovki ter nekaj prestavitev zaradi cest na nekaterih območjih; med drugim tudi v Stra-žišču zaradi Krožne ceste..." • A. Žalar
Pustovanje in sprevod
Šenčur - Že dvajset let Nogometni klub Šenčur vsako leto pripravi v domu v Šenčurju pustovanje. In tako bo tudi letos, vendar pa bo v soboto, 9. februarja, pustovanje v zgornji dvorani kulturnega doma. Začelo se bo ob 20. uri. Tudi letos bodo postregli s primorskimi vini in domačimi jedrni. Pripravljajo tudi bogat sreče-lov, nagrade pa so prispevali zasebniki in trgovci iz Šenčurja. Prireditelji se jim za podporo pri organizaciji pustovanja zahvaljujejo. Sicer pa bodo čisti izkupiček namenili za nabavo športne opreme in redno delovanje kluba. V soboto bodo že na vhodu obiskovalce pustovanja pozdravili s krofi in aperitivom. Maske bodo imele prost vstop, najlepše pa bodo tudi nagrajene. Igral pa bo ansambel Spekter iz Kranja.
Da bo v pustnih dneh v Šenčurju čimbolj veselo pa je Turistično društvo Šenčur dalo pobudo, da letos pripravijo skupaj s šolo pustni sprevod. Letos na to tradicionalno prireditev vabijo (v maskah) tudi starejše. Sprevod bo v torek, 12. februarja, ki bo izpred šole v Šenčurju krenil ob 15.30. Tudi tokrat bodo najlepše maske nagradili, vse pa bodo postregli s čajem in najmlajše še z liziko.
Cerklje - Veselo pustovanje pa bo pripravila v soboto, 9. februarja, tudi nogometna sekcija Športnega društva Krvavec v Cerkljah, za katero je znano, daje med najbolj delavnimi v društvu. Pustovanje, kjer bo igral ansambel Nagelj, bo v zgornji dvorani zadružnega doma. Pripravili bodo tudi bogat srečelov in žrebanje vstopnic. Najlepše maske pa bodo še posebej nagradili. Izkupiček s pustovanja pa bodo v sekciji porabili za lažje organiziranje rednih dejavnosti. • (až)
PRITOŽNO KNJIGO PROSIM
Kljub mrazu so se v soboto že zjutraj zbrali pri traktorju pred domom na Trsteniku
Toliko je divjih odlagališč smeti in odpadkov, da se človek resno sprašuje, kako ljudem uspe vse te številne kupe narediti, ne da bi bili opaženi. Le naenkrat se znajdemo pred novim kupom svinjarije, ki se je sčistila z nekega stanovanja, kleti, podstrehe. Pa imamo nalašč za to odlagališča. Kranjčani imamo za to Teneti-še. Nič ni treba plačati, le pripelješ, odložiš, odpelješ... Te dni je za svoje odvečne stvari nekdo našel prostor pri skupini dreves malo višje od vrtnarije na Zlatem polju. Z Zlatega polja je preselil malo višje na samo polje. Da je tako, govore dokumenti in naslov s Kidričeve ulice v Kranju. Tokrat ni, kaže, pustil svojega, pač pa od stanovalca pred njim. Kranjski inšpektorji bodo imeli lahko delo, če se bodo le hoteli lotiti zadeve. - Foto: D. Dolenc
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
Kako preživeti, to je zdaj vprašanje
Ko se tovarniška vrata zapro
Kranj, februarja - Tisto najhujše, česar so se delavci Tekstilindusa »ajbolj bali, se je zgodilo. Po zadnjem štrajku so se vrata tovarne zaprla. Vratar spušča v tovarno le tiste, ki imajo nujno še kaj postoriti, ostali naj čakajo doma in poslušajo Radio Kranj. Ko jib bodo potrebovali, jih bodo poklicali. Kdaj bo to, ne ve nihče. Lahko so doma tudi mesec dni ali več. Nikogar pa ni, ki bi jim povedal kaj več, jim dal upanja, spodbudne besede, da bo še delo, zaslužek. Saj so vendar delali tako lepa blaga, nihče takih, ogromno so izvažali m sejem mode v Ljubljani je znova pokazal, da so za njihova kvalitetna blaga znova zainteresirani domači konfekcionerji. Tako lepe kolekcije so pripravile njihove oblikovalke, da so njihove poletne obleke na modni reviji požele izjemen aplavz navdušenja. Čisto spontan! Res da denar prihaja počasi, nelikvidnost je splošna. Decembrskih plač še niso dobili. Novembrsko so prejeli v dveh delih, fa tisoč din v bonih za nakup pri Kokri. Ko bi jim jih dali vsaj za Živila. Cunj imajo dovolj, pravijo. In ko nimaš za stanovanje, za elektriko, ko ti ostane le še za tisti liter mleka na dan za otroke in kruh, za golo preživetje, nič čudnega, da so se nekateri odločili za štrajk. Nekateri, ne vsi. A to je bila, kaže, kaplja čez rob. Vrata tovarne so zaprta. Poklicali jih bodo na delo, zagotovo, toda ne vseh. v ljudi se je naselil strah. Strah, ki mrtviči. "Bom jaz tisti?" se sprašuje vsak. Boje se na glas spregovoriti o tem. Saj bo socialna Pomoč, upajo, toda, kaj če še ta zataji. Kako bodo preživeli, kako šolali otroke.
Safeta Jaskić, tkalka: "Oba z možem delava v Tekstilindusu. On dvajset let, jaz devetnajsto •eto. Mlajši sin je v osnovni šoli, večji v srednji. V obratu II že nekaj dni prej nismo delali, zaradi premoga.. Okrog dvesto °as je še delalo, a če obrat ne dela s polno močjo, je mrzlo. Pred novim letom sem prav zato obležala za pljučnico. Mi, popoldanska izmena, nismo ^rajkali. Bilo pa je silno čud-n°- Vodilni so hodili mimo nas m nihče ni nič rekel. Ne tako, ne tako. Eni govorijo, da bo tovarna prodana. Kaj bo z nami, s» misliti ne morem. Denarja nimamo nobenega. Še sreča, da je stanovanje toplo, da imamo še hrano. Danes sem bila na občini na socialni službi, da bi mi pomagali z enkratno pomočjo. Nimam niti za vozno karto za sina, ki se vozi na Bled v gostinsko šolo. Od staršev ne moreva pričakovati pomoči. Moji so v mestu, njegova mama je sama. Oba z možem sva delala na tri šihte, da je bilo Vs>aj malo več zaslužka. Pa bi Jaz glede na moje zdravstveno stanje ne smela. Mož je delal
nadure, kadar so le hoteli. V sredo zvečer njegove nočne izmene niso več spustili v tovarno. Prodati nimava kaj. Avta nimava, še kolesa nisem nikoli mogla kupiti otrokoma. To stanovanje je vse, kar imava. Za vsako delo bi prijela, da bi vsaj nekaj zaslužila. Ko bi vsaj eden od naju imel reden zaslužek. Ne morem verjeti, da bi tovarno kar zaprli, prodali. Tako lepa blaga smo delali. Jaz sem dolga leta izdelovala vzorce
VET BREZ BLEŠČIC
Rezervirano za mlade
Tako malokrat se odpravi v mesto. Odkar je izgubila sina, ne ye rada ven, ker na vsakem koraku srečuje mlade, njegove prijate-Je- In vsakič se v njej zbudi silna bolečina.
,    Tisti danje bil lep, dobro seje počutila. Morala je v mesto, da uPi nekaj za vnuka in nekaj za darilo hčerki prijateljice. Kremo za e8Q in drugega in če bo dobila primerno dišavno vodico za dekli-°- Devetnajst jih bo imela...
Ustavila se je v kranjski trgovini, kjer je že od nekdaj kupovala no u pra'^e m čistila. Pri roki je bil lokal, trdo mimo je šla, in na Glh P°l'can Je Pogled večji. Sam lahko izbereš, medtem ko je v tak i" navQdno gneča pri pultih s kozmetiko. Vedno se raje ustavi Kole bolj na robu mesta.
.    Lokal je bil prazen, le tri prodajalke so se dolgočasile. Dve pri I nu, tretja, temnolasa, pri pultih. Na pol So ji odzdravile, bolj čuti-Je odzdrav, kot slišala. Vajena je, da te prodajalke niso zgovorne, dvJ puste kot prijazne, toda prodajalna ima svoje prednosti. Oni je Pri blagajni sta gledali skozi okno in pravkar obirali žensko, ki Pro'0 Ce2 Pren°d za pešce. Temnolasa je bila še vedno pri pultih, jih . °d nje, in mirno je lahko izbira na policah. Kremi je že našla in ni Ze ?dnesla k blagajni. Le še za parfum bi rada pogledala. Sama nasla nič primernega, vsaj poznala ni novih embalaž. Obrnila se Proti temnolasi pri pultih.
..~ada bi malo bolj svež parfem, ne tako sladak...." To je vse za mlade!" je odrezala temnolasa, je v    sede so bile izrečene tako glasno, tako surovo dokončno, da
"} Prav poznala. Voda je bilo vse, kar je poznal njen obraz. In kre
iq k lveoJeJemala, soleo za moža. Le za roke sije včasih kaj vze-rnad S°J' £/s7'^ vroča voda izsušili kožo. V njeni kopalnici ni po-m ', Penečih kopeli. Kaj si misli ta mlada prodajalka tu? Zakaj ni bete'1 VP.ra*al' za koga kupuje? Že tako ali tako se počuti staro in strpZnn°d nekoristno, da bi najraje umrla. Zakaj so mladi tako ne-R.ajeh-° stareJših? Saj ni rada na svetu, če ji hočejo verjeti ali ne. izoufy! Umrla danes kot jutri, kajti življenje je pred tremi leti zanjo v/„0 V? ves smisel. A mora živeti in tudi kdaj pa kdaj stopiti v trgo-\ cunje?r   sme^a kupovati samo na oddelku Elite, kjer imajo črne
c0 J*'elcleničko, ki jo je držala v rokah, je postavila nazaj na poli-ve'čy iznran' kremi pri blagajni. Skozi solze ni videla ničesar dnio0 t0 ffiov'no ne DO "'koli več stopila, le to ve. In tudi v nobeno kUpe Z' . vec~ta dan. Trajalo bo, predno se bo spet odločila za na-ali '■ r,a Je Preobčutljiva, bo rekel kdo. Je, res je, zato pa je premalo D DoY"'° ZQ ^udi v lJudeh- ki delajo z ljudmi. Bo kdaj drugače? •
KRPA NA KRPO
blag. Vsakega posebej sem bila vesela, trudila sem se, da sem bila vsa leta dobra tkalka... Psihično bomo zboleli. Od torka po vso noč ne spim, bojim se, da me bo napadlo srce. Vse to deluje tudi na otroka. Mož je optimist in nas tolaži, da bo že kako, kakor bodo drugi, bomo tudi mi... Toda vem, da notranje trpi huje kot jaz."
ska je zbolela. Ne udari človeka le po žepu, tudi zdravje ti spodje. Ko bi človek tako rad delal, za vse bi prijel. Pripravljeni smo tudi zastonj delati en mesec, dva, da bi se le izvlekli iz teh težav. Vsak bi bil pripravljen."
Andrej Podbevšek, vzdrževalec Tekstilindusu: "V sredo smo še normalno delali, v četrtek zjutraj pa je pred vratarjem stala množica ljudi. Mene je vratar še spustil noter, okrog pol sedme ure pa je v delavnico prišel mojster in povedal, da do nadaljnjega ostanemo doma. Nič drugega. Nobenih informacij nam nihče ni dal. Zunaj potem slišiš vse mogoče. To, veste, najbolj boli, da vsi zunaj o tvojem podjetju vedo več, kot ti, ki
Danica Nišandžič, previjalka:
"V sredo smo še normalno delali, v četrtek zjutraj pa nas niso več spustili v tovarno. Čakali smo pred vrati, nikogar ni bilo, ki bi nam kaj obrazložil. Kar je povedal vratar in prebrali smo lahko obvestilo direktorja, da do nadaljnjega tovarna ne bo delala. Zdaj smo doma, brez dela, brez osebnih dohodkov. Morala bi poslati denar sinu domov v Tuzlo za šolanje, a nimam kje vzeti. Razmišljam že, da bi prodala edino kar imam, električni šivalni stroj. A prodaš samo enkrat, jaz bi se pa rada naučila šivati. Še otroškega dodatka ni bilo. Ko bi bil vsaj ta. 800 dinarjev je zame bogastvo. Sreča je, da lahko živim pri sestri in njeni družini. Na tesnem smo, brez denarja. Trenutno je sestra v bolnici. Tudi ona dela v Tekstilindusu, v obratu II. Zaradi samega psihičnega priti-
delaš v njem. Hudo je brez osebnih dohodkov. Ves januar sem dobil le 1050 dinarjev in bon za Kokro. Z njim ne morem plačati bolnice za ženo. Ko bi jih dali vsaj za Živila! Dobro, da ima žena savsko plačo. Vse leto nisva šla nikamor na dopust, varčevala sva za kurjavo in drugo. Avta nimava. Hudo je za tiste, ki doma nič nimajo, ki so morali s trebuhom za kruhom. So pa v tovarnah danes tudi taki, ki imajo doma kmetijo, zemljo, novo hišo, pa so še vedno tu." • D. Dolenc
POMISEL
Prispevki
Ko je v podjetju najhuje, ko grozi tisti strašni šestdeseti dan blokade, ko gre za biti ali ne biti, kajti če ne bo položen v banki dolžni denar, če ne bodo upniki potegnili nazaj toliko in toliko terjatev, bo podjetje primorano v stečaj, proizvodnja se bo ustavila, delavci bodo na cesti..., takrat občinski izvršni sveti navadno priskočijo na pomoč s kakšnimi svojimi rezervnimi sredstvi ali pa mu pomagajo priti do svežega kapitala pri republiki, do kredita v banki. Če ne morejo drugega, pomagajo vsaj z odlogom plačila prispevkov iz osebnih dohodkov delavcev za nekaj mesecev, včasih, ko se blokade in drame v podjetjih ponavljajo, tudi za pol leta in več. Bolje to, kot imeti na vratu na stotine brezposelnih delavcev, ki jim bodo hoteli ali ne morali izplačevati socialne pomoči.
Toda vse kaže, da prav ti odlogi prispevkov iz osebnih dohodkov postajajo vse bolj mikavni. Če občina zmore brez njih pri dveh, treh podjetjih, bo morda zmogla tudi brez nas, si mislijo in kjer malo bolj zaškriplje, že naslovijo prošnjo za odlog plačila prispevkov iz osebnih dohodkov na izvršni svet s prošnjo, da se jim odloži plačilo prispevkov. Navadno navedejo vzrok nepričakovano poslabšane likvidnostne razmere. In če se oglasijo družbena podjetja, se obrtnemu združenju zdi povsem primerno, da tudi ono primakne lonček za svoje obrtnike. Če ne boste prošnji ugodili, bomo tudi obrtniki morali začeti odpuščati delavce... In že za marec in februar najavljajo, da bodo morali odpustiti morda sto, morda celo dvesto delavcev...
Kako naj bi reagiral izvršni svet? Če bi ugodil enemu, bi se sprožil plaz, kajti vsem gre danes težko, vsi smo nelikvidni, denar za zdravstvo, socialno varstvo, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa je potrebno vsak dan. Rešitev bo treba iskati drugje. • D. Dolenc
Tudi Center za socialno delo je iz dneva v dan bolj nemočen
Kako pomagati
Število prosilcev za socialno pomoč skokovito narašča, denarja pa ni
Kranj, 1. februarja - Center za socialno delo je ena bila ena od tistih ustanov, na katere so se ljudje obračali, ko so bili v stiski. Pravzaprav je večina iskala pomoč prav tam, verjetno zato, ker so vedeli, da jo bodo največkrat tudi dobili. Doslej so k njim po materialno pomoč prihajali predvsem tisti iz tako imenovanega socialnega dna - bivši zaporniki, tisti, ki nikoli v življenju niso bili formalno zaposleni, neozdravljivi alkoholiki. V zadnjem času pa se je kategorija socialno ogroženih močno razširila. Na Center za socialno delo prihaja vse več neproblematičnih, za delo sposobnih ljudi, ki so ostali brez službe, ali pa z zajamčenimi osebnimi dohodki ne morejo preživljati sebe in svojih družin. Zanje imajo v Kranju pripravljene tri programe. Prvi je namenjen ljudem, ki so brezposelni zaradi stečajev, odpuščeni kot tehnološki višek ali na tako imenovani čakalni listi. Poskušajo jim dati občutek, da niso sami, organizirajo medsebojno pomoč, toda program po mnenju direktorja centra ni uspešen, ker jim ne morejo dati bistvenega, to pa je materialne pomoči. Drugi program je namenjen mladim, ki iščejo prvo zaposlitev. Radi prihajajo in pomoč je usmerjena predvsem v smeri pridobivanja izobrazbe. Veliko je namreč takšnih, ki so končali le osnovno šolo in ti najteže najdejo zaposlitev.
Tretji program imenujejo "servis nudim - potrebujem". Zbirajo ponudbe za najrazličnejša dela in jih posredujejo ljudem, ki iščejo socialno pomoč. Program teče že skoraj eno leto in lani je bilo tako ponujenih in opravljenih okoli 200 različnih del.
Edina možnost, da pomagajo tudi materialno, so začasne in enkratne pomoči. Te se nakažejo ljudem, ki se v trenutku znajdejo v hudih težavah kot so naravne nesreče itd. Maksimalna pomoč znaša 5200 din, začasno pomoč pa je moč dobivati le šest mesecev.
Lani so v celem letu na tak način pomagali 448 ljudem, letos pa so že v prvih sedemnajstih dneh januarja prejeli kar 59 prošenj. Predvidevajo, da bo ob takšnem trendu število do konca leta naraslo na približno 1500. Denarja seveda ni. Prav tako nikogar drugaga, ki bi lahko pomagal. • M. A.
Kulturni dan v Srednji šoli za slepe in slabovidne osebe
Dan z Nežo Maurer
Škofja Loka, februarja - Leto dni že mineva, odkar so dekleta škofjeloške Srednje šole za slepe in slabovidne osebe pred škofjeloško publiko nastopile z glasbeno recitacijskim nastopom "Trenutek svetlobe".
Letos so tak dan pripravili za slovenski kulturni praznik. Slovesnost bo v petek, 8. februarja ob 8.30, na šoli. Mladinci bodo pripravili kulturni program, v katerega bodo vpletli pesmi iz pesniških zbirk Neže Maurer in glasbene točke. Pripravili bodo tudi razstavo njenih izdanih pesniških zbirk, opremljenih z Braillovo pisavo. Kulturnega dne se bo udeležila tudi sama pesnica, kar bo za mlade v škofjeloški srednji šoli za slepe in slabovidne brez dvoma veliko doživetja. • D. D.
Popravek
Letna konferenca bo marca
Malce prezgodaj smo najavili letno konferenco društva upokojencev Preddvor. Preddvorsko upokojensko društvo bo svojo letno konferenco imelo v soboto, 2. marca ob 15. uri, in je niso imeli 2. februarja, kot smo napak objavili. Opravičujemo se.
Krvodajalske akcije
Ljubljana, februarja - Rdeči križ Slovenije sporoča, da bodo krvodajalske akcije v Kranju meseca marca in sicer: 26., 27., 28. in 29. marca, v Kamniku pa 21., 22. in 25. marca. • D. D.
6. STRAN
PISMA, PODLISTEK
Torek, 5. februarja 1991
ODMEVI
Odgovor na članek Sosedska pomoč!
Gorenjski glas, 21. decembra 1990
Ob nalivu 1. novembra 1990 so potoki vse naokoli prestopili bregove, prav tako tudi v Srednji vasi in na Lužah.
Ne vem, zakaj se je Lojze Smole spotaknil prav ob Srednjo vas, saj smo vsi črpali vodo iz stanovanjskih hiš. Ne vem, ali se mu zdi, da smo imeli premalo škode in premalo poplavljenih objektov? Vaščani Srednje vasi so namreč že več desetletij ob nalivih vodo spuščali na omenjena zemljišča in menim, da je to edino pravilno, da se vas reši večje poplave. Povedati je potrebno, da je voda že pred zajezitvijo tekla po poljih, saj je zaradi preobilice vode zapustila strugo že na Lužah. Z jezom smo le znižali nivo v strugi za 1/4 in zato je preusmerjena voda predstavljala le majhen delež nasproti vsej poplavljeni vodi. Zajezena voda zaradi padca ni povzročila težav na Lužah in tudi večje škode na poljih po naših podatkih ni bilo.
Povedati moram, da smo v Srednji vasi imeli poplavljenih 15 objektov, kjer smo iz kleti črpali vodo s 4 črpalkami. Poleg tega pa smo morali ves dan dežurati na pregradi, ker ste nam jo prav vi hoteli odstraniti. Povedati moram tudi, da imamo v Srednji vasi veliko več poplav kot na Lužah, pa vam nismo nikdar očitali, da ste vi krivi, ker puščate vso nesnago v strugi in se potem v Sr. vasi le-ta zamaši, ker cevi ne morejo požirati tako velike količine vode in vaše nesnage.
Pri reševanju premoženja pa je potrebno vedno preudariti, kaj storiti, da bo škoda manjša. Na žalost se je pri reševanju povzročilo tudi nekaj škode, ki pa je v primerjavi z mnogimi rešenimi kletmi (v katerih so bile zamrzovalne skrinje, pralni stroji in ostalo), zelo majhna.
Težave s potokom Olševnica imamo tako prebivalci Srednje vasi kot Luž. Serjani se ukvarjamo s tem problemom že več desetletij in naša zahteva je vseskozi, da se potok spelje iz 01-ševka v reko Kokro. Ta zahteva je zapisana tudi v vseh srednjeročnih planih KS Šenčur. Vendar pa je Vodnogospodarsko podjetje Kranj, Vodna skupnost Kranj, ki je upravljalec potoka, prav malo naredila v zvezi s tem. saj ne ureja niti obstoječe struge
in ozkih grl. Vedno govori o ne-
kih novih variantah in plačuje načrte, ki se nikoli ne realizirajo.
Zato predlagam, da ne zavračamo krivde drug na drugega, ampak skupaj složno zahtevamo od Vodnogospodarskega podjetja Kranj, da se ta problem čimprej in za vselej reši.
Lep pozdrav!
Predsednik KS Šenčur Franc Kern
Gozdno gospodarstvo v vlogi žandarja
Pri prebirnaju člankov v časopisih (Gorenjski glas, Kmečki glas), ki obravnavajo odnos "Gozdno gospodarstvo - slovenski kmet", se dostikrat kot eden izmed kmetov čutim osebno prizadetega. V člankih kmetom očitajo nestrokovnost, neznaje in nezmožnost, češ da zaradi pomanjkanja izobrazbe ne morejo biti gospodar v lastnem gozdu. Vendar pa se ne zavedajo, da izobrazba ni vse in da je zelo pomemben pravilen odnos in ljubezen do gozda in pa izkušnje, ki si jih je kmet pridobil pri delu z njim.
Ne vprašajo se, zakaj je kmet ostal prikrajšan za izorazbo in kje se je več kot 20 let jemal denar, s katerim so se šolali strokovnjaki institucije Gozdnega gospodarstva (GG). Pozabljajo, da je kmet prispeval za njihovo šolanje 34 % denarja od čistega dohodka od svojega lesa, za kmeta pa so ostajale le drobtinice in pa seveda delo.
Kmet pa tudi ni nikoli priznaval teh šol kot visoko strokovnih šol gozdarske stroke, ampak kot šole s čisto politično usmeritvijo. Šolski program je namreč temeljil na zamislih tovariša Edvarda Kardelja, kije v 70-ih letih hotel ustvariti "socializem na vasi", t.j. na lep in manj boleč način odvzeti kmečkemu človeku vse pravice razen pravice do dela.
Živ dokaz takšne politike je skrajni zgornji del Selške doline. Tam sta zdaj dve vasi (Zabrdo in Zgornje Danje) popolnoma prazni. Z odvzemanjem skupnih srenjskih površin so jim hkrati odvzemali vse gozdove in tako prisilili mlade ljudi, da so zapuščali domače kraje in si poiskali kruh v dolini. Edina pridobitev teh krajev in spomenik tistega časa je Kardeljev vikend!!
Kmetom so vedno govorili, da so njihov denar porabili za gradnjo cest, vendar pa je kmet dobival bore malo... Večina denarja
se je izgubila znano ali neznano kam.
Kmečki človek nima nič proti pravim gozdarskim strokovnjakom. Z veseljem bi takšene ljudi tudi prosil za nasvet ali pomoč, če bi bilo to potrebno. Vendar pa je proti Gozdnemu gospodarstvu kot instituciji, ki bi od kmečkega človeka samo pobirala denar z izgovorm, češ da je kmet premalo izobražen, da bi znal pametno gospodariti s svojim gozdom.
Takšnih institucij in ljudi v njej se je doslej kmečki človek samo bal in jih sovražil. Zanje je imel samo eno ime - "žandarji": Zdaj nekdanji "strokovnjaki" hitijo v pokoj. Z dobrimi plačami na rčaun kmečkega človeka so si ustvarili najbojše pogoje za dobro pokojnino. Čas je, da bi zamenjali vse stare kadre in da bi končno dobili besedo pravi gozdarski strokovnjaki. Z dosedanjimi so kmetje imeli zelo slabe izkušnje - kmeta niso nikoli nadzirali pri delu v gozdu, ampak vedno samo pri odvažanju lesa, da ne bi slučajno odpeljal kakega tovornjaka svojega lesa mimo njih in jih tako spravil ob denar ali pa da kmet ne bi sekal svojega lesa, ne da bi za to vedelo GG.
Moratorij na sečnjo lesa se je končal z novim letom. Kmetje se bojijo, da bo GG spet izkoristilo čas do uvedbe novega zakona, ki naj bi izšel marca, in "počistilo" parcele, ki so bile kmetom po krivici odvzete.
Ob tej priliki bi vam rad tudi povedal o svojih grenkih iz-kšnjah iz l. 1969, ko sem kot kmet in lasntik gozda iskal dovoljenje za obrt, da bi lahko svoj les nadalje predeloval. Pri tem sem naletel na skoraj nepremagljive ovire. Organi Skupščine občine Škofja Loka mi niso smeli izdati dovojenja brez odobritve Gozdnega gospdoarstva Kranj in tovarne Alples iz Železnikov. Ko sem ju prosil za dovoljenje, sem od obeh dobil negativni odgovor. Citiram točko 3 iz dopisa, ki sem ga dobil 7. 4. 1970 iz Al-plesa:
'To priliko izkoriščamo tudi zato, da jasno povemo vsem organom Skupščine občine Škofja Loka z upanjem, da boste to mnenje posredovali tudi občanom, da je početje nekateirh občanov, ki hočejo na račun Krajevne skupnosti, dalje na račun širše družbene skupnosti s prikrivanjem raznih dajatev koristiti sebi na škodo razvoja lesne industrije v Selški dolini, pravo izdajstvo. "
Pri tem bi rad navedel tudi pripis takratnega direktorja tovarne Alples tovariša Janeza Štera. Citiram: "Na koncu pa si dovolim pripisati še svoje mnenje kot direktor podjetja. V razvoju Selške doline so seveda možne
še druge poti. Med drugim lahko zapremo našo žago, kije trenutno najproduktivnejša v Jugoslaviji in spustimo ponovno v obra-tovnaje kakih 30 veneciank in polnojarmenikov, s pomočjo katerih bo lahko bogatelo kakih 30 posameznikov v dolini, ostali razvoj pa bo šel počasneje.
Vedeti je treba, da posamezni državljani z obratovanjem na zastarelih žagarskih obratih lahko služijo denar samo na ta način, da se izognejo plačilu družbenih dajatev. Jasno je, da na tak način privatnikom ne moremo konkurirati. Ne glede na to pa se lahko organi Skupščine občine Škofja Loka odločijo tudi za tako politiko, samo prosim,da me o tem pravočasno obvestite. V Selški dolini sem namreč pripravljen delati samo toliko časa, dokler bomo vsi kot dosedaj služili skupnim interesom Selške doline in občine in dokler bomo vsi skupaj čvrsto odločeni onemogočiti vsakega posameznika, ki bi se hotel okoriščati na račun skupnega razvoja."
Zdaj direktor služi svoj denar v tujini. Znal je predvideti kritične čase, ki so se začeli približevati Alplesu in ga pravočasno zapustil. Zdaj je prislužil dovolj denarja, da je skupaj s svojim sinom odprl trgovino s pohištovm v Škofji Loki. Sprašuejm se, ali s tem dejanjem ne ogroža že tako slabega stanja Alplesa. Ali ni to pravo izdajstvo?!
Podal sem samo nekaj misli o boleči usodi kmečkega človeka sredi naše tako dolgo hvaljene socialistične in enakopravne družbe in še posebej o usodi kmečkega človeka izrazito hribovite Selške doline. Mnenju se pridružujejo tudi člani odbora Kmečke zveze Selške doline, pri tem pa računam na podporo 99 % kmetov naše doline.
Franc Kavčič Dražgoše
Diego de Landa v Poljanah?
Članek s tem naslovom je izšel v Sobotni prilogi Dela 12. 1. 1991 in tudi v Gorenjskem glasu 18. 1. 1991, podpisala pa ga je Alenka Gerlovič iz Ljubljane.
V Poljanah ni dima ne ognja, so le prazne govorice. Tako bi lahko v enem stavku zavrnili vse nepreverjene informacije, kijih v svojem članku navaja akademska slikarja Alenka Gerlovič, češ da nameravajo »neki sfanatizi-rani, zaplankani in primitivni Poljanci v službi skritih, neznanih sil uničiti veliko fresko I veta Šubica Poljanska vstaja.«
Ker se v teh neresnih govoricah, ki res krožijo med ljudmi, omenjajo tako krščanski demokrati kot člani sveta KS, vsi
odločno zanikamo, da bi se o odstranitvi freske kakorkoli razpravljajo. Poljanci smo vedno in tudi danes spoštujemo Iveta Šubica kot človeka in cenimo njegova umetniška dela.
Take govorice in vlačenje po osrednjem slovenskem časopisju so za nas hude provokacije, ker se ve, da so v Poljanah prav ljudje s krščansko moralo, z dobro voljo predvsem z lastnimi sredstvi vseskozi ohranjali in obnavljali našo kulturno dediščino: sedem cerkva in vse kapelice.
Zato zahtevamo, da avtorica članka točno pove kdo naj bi bile te primitivne sile, ki jih ona vidi kar iz Ljubljane.
Žal pa je bil duh Diega de Lande v tistih povojnih časih v Poljanah res tako silen, da je porušil biser poljanske dediščine -cerkev izjemne umetniške vrednosti. Res želimo, da se Poljan-cem že enkrat pove ime človeka, ki je to storil.
Sedanja oblast v Poljanah pa si niti ne predstavlja, kako naj bi še bolj osiromašila kulturno dediščino zanamcem.
Svet krajevne skupnosti Poljane
Opombi:
Diego de Landa: Yucatanski škof iz srede 16. stoletja, kije uničil vso kulturno dediščino in knjige o zgodovini Indijancev plemena Mayo. Yucatan: polotok v Srednji Ameriki, v Mehiškem zalivu.
Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisenu Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom.
Uredništvo
Izth
loške tovarne hladilnikov škofja loka
IZJEMNA PRILOŽNOST
Obiščite maloprodajo LTH Škofja Loka. Na zalogi imamo še hladilne vitrine po starih cenah. Poleg tega lahko kupite tudi zamrzovalne skrinje, hladilne in zamrzovalne omare, male gostinske aparate, hladilne pulte, brusilne stroje, toplotne črpalke, tehnološke presežke materiala itd. Ugodni nakupni pogoji.
TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN
od 8. do 16. ure in
v SOBOTO od 8. do 12. ure
VABLJENI!
Alojzij Žibert
10
Pod Martinim varstvom
Spomini Slovenca - nemškega vojaka na drugo svetovno vojno v letih 1941
1945.
Napad na Korosten
Bilo je okrog šeste ure zjutraj, ko smo zapustili naše jarke in se zbrali na določenem mestu za staro strojarno pred mestom Korosten.
Ob 6.15 uri je stotnik Mohr izstrelil v zrak rdečo raketo. Takoj za tem je za nami strahovito zagrmelo, da se je stresla zemlja. Odprl se je pekel. Več kot 100 topovskih cevi je bruhalo smrtonosni ogenj na ruske položaje ob železniški postaji. Ležali smo na tleh, poslušali in opazovali to grozo vojne. Nekateri so molili, drugi mislili na dom, svoje domače, na mladost, ki jo na tak način zapravljamo, in zopet drugi so pošastno kleli. Poleg mene je na trebuhu ležal starejši vojak Nemec in poljuboval v tem usodnem trenutku sliko svoje žene in otrok. Gledal sem ga, kako so mu vrele solze iz oči in polzele po kosmatih licih. Na glas je govoril, kakor da bi jih imel tukaj in jim je obljubljal, kako lepo se bodo imeli, ko bodo zopet skupaj doma. Komaj uro za tem sem ga videl na njivi s prestreljeno glavo, iz prsnega žepa pa mu je še vedno gledala slika njegove družine.
Ni preteklo četrt ure, ko so bile prve hiše pred nami porušene od silnega topovskega ognja. Zopet je švignila v zrak raketa in topovski ogenj je bil prestavljen za nekaj sto metrov nazaj kot zaporni ogenj. Še med grmenjem topovskih salv je padla komanda: »Auf, marš, marš!«
Tekli smo prek polja. Imeli smo strašne - prestrašene obraze. Menije bilo slabo. Od prenapetega razmišljanja in strahu me je bolel trebuh in tresel sem se po vsem životu. Mislim, da se je drugim enako godilo. Z eno roko smo stiskali puške, na katerih so bili nasajeni bajoneti, v desnici pa smo imeli odvite ročne granate. Preteči je bilo treba okoli 50 metrov, da bi prišli do sovražnikovih položajev.
Toda to je bilo tako silno daleč. Med tekom smo kričali: »Huuurra-aa..l!«
Nismo še pretekli 20 metrov, ko so se z ruske strani oglasile strojnice, brzostrelke in puške. Bilo je pošastno, obupno. Naš pogumni bataljonski adjutant je držal v rokah dve pištoli in tekel proti Rusom z nadčloveškim vpitjem. Kako je zdaj zabesnelo, kako je zažvižgala svinčena vihra! Nekaj naših se je takoj zgrudilo, veliko jih je bilo ranjenih in so ležali po tleh ter preplašeni vpili in prosili pomoči. Eni so klicali na pomoč Marijo, drugi mamo, vsi pa, kar nas je bilo še celih, smo sklonjenih glav drveli v dimu naprej. V hipu smo dosegli ruske linije, začeli kričati in metati ročne bombe. Videli smo, kako so nekateri Rusi padli, drugi vpili na pomoč in zopet drugi bežali preko okopov. Precej pa jih je tudi bilo, ki so dvignili roke in se predali.
Zavzeli smo komaj nekaj hiš in že smo dobili od sovražne strani tako močan ogenj in protiudar na nož, da smo se morali z vso na-
glico umakniti proti prvotnim položajem. Toda glej, groza. V naših nekdanjih strelskih jarkih so bili pripadniki SS oddelkov z brzostrelkami, uperjenimi proti nam. Morali smo zopet naprej proti sovražniku. Padla je že skoraj tretjina novincev. Napadi in protinapadi so se vrstili eden za drugim in vsak je bil močnejši in bolj grozoten. Ranjencev ni bilo mogoče več odnašati. Puščali smo jih Rusom in vselej, ko smo ponovno zavzeli prejšnje položaje, smo jih našli mrtve. Imeli so prestreljene glave ali razparane trebuhe.
Naše čete so šle naprej kakor teleta v klavnico brez glave itj brez pravega vodstva. Take vojne si prav gotovo nismo predstavljali-O tem nam niso nikdar na vajah pripovedovali oficirji, ki so bili tudi sedaj vsi presenečeni in brez glave. Skrivali so se, koder so vedeli znali, vodstvo pa prepuščali mladim oficirjem in podoficirjem. Spre' daj je bil sovražnik - Rusi, zadaj za linijo pa zopet sovražnik - oddelki SS. Od obeh je grozila smrt. Prej smo si vedno predstavljali' da pojde vse tako v redu, kakor je šlo na vežbališču ali ob paradah-Zdaj pa je padalo vse navzkriž, zvijalo se v krvi, ječalo, skrivalo se in bežalo. Vse navzkriž je treskalo, žvižgalo in frčalo. Ukrajinske pO' Ijane so krvavele. Med drugimi jih je napajala že v prvih svetovni vojni in tudi sedaj kri Slovencev.
Že po nekaj urah je bil zrahljan naš bataljon, zrahljana cel& divizija. Mnogo je bilo zajetega, mnogo pobitega in še več pa rO' njencev. Šele proti večeru so nas zopet zbrali. Meni so dali strojnic0 08-15 na vodno hlajenje. Za prenašanje je bila nepriročna in težka-problem pa je bil tudi zaradi vode in protizmrzovalne tekočine. Te vrste strojnic so uporabljali v prvi svetovni vojski.
Napadala sva skupaj z nekim Nemcem, doma nekje od Kolna pri Renu. Pred mesecem mu je žena rodila prvega otroka in mu p0' slala njegovo sliko. Ležala sva ob napušču poti. Vstal je, da bi zav zel drug položaj, takrat pa ga je zadela eksplozivna dum - dumka-Razparalo ga je, da so mu čreva visela iz trebuha, po hlačah pa tflti je teklo človeško blato. Nekaj časa je jokal in stokal, potem pa se)e za večno umiril s sliko svojega prvega naslednika v rokah.
Okrog polnoči smo se prebili do ruskih strelskih jarkov. Prot1 jutru smo šli ponovno v napad pod kritjem umetne megle. Prav ist° so storili tudi rdečearmejci. Srečali smo se sredi najhujše megle. V1' delo se ni niti ped pred seboj. Zavladala je prava panika. Vsi srti° streljali vsevprek. Vojaki se med seboj niso poznali in so se pobija'1 med seboj ne glede na pripadnost. Oficirji so le s težavo zbrali vsa* svojo vojsko in jo izpeljali iz meglenega območja, sicer bi se vojak' sami uničili.
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
Nova sezona v radovljiških razstaviščih
NOVE VSEBINE, DRUGAČNE OBLIKE
•^dovljica - V časih, ko kulturne institucije zaprepadeno ugotavljajo, kakšne zneske jim odmerjajo iz občinskih proračunov za novo obdobje - če zneskom sploh lahko še tako rečemo - se nekateri ne odločajo le za objokovanje svoje kulturne usode. Delajo prav nekaj re\"!,Spr°tneRa: P°8umno načrtujejo delo tudi za to leto, četudi bo sušno. Toda to ni načrtovanje - bo že kako - pač pa nenehno iskanje ^"ev in izhodov iz zagat, je iskanje takih pogojev, zaradi katerih ne bo treba zapirati vrat kulturnih hramov in čakati na kulturi milejše
čase.
Nekako tako razmišljajo na začetku tega leta v Muzejih radovljiške občine. In to predvsem kako vsebine, ki jih imajo lako številne muzejske stavbe v tcJ občini, kar najbolj zanimivo Predstaviti obiskovalcem, domačim in tujim. Pa ne z več delija, pač pa z enakim denar-Jem narediti celo več. Sliši se docela nemogoče, toda v kulturi je morda mogoče. Daleč naokoli znan Čebelarski muzej 00 sicer še nekaj mesecev brez "ajboljših panjskih končnic, ker lete skupaj z drugimi eksponati iz slovenskih muzejev Predstavljajo zgodovino našega čebelarstva na tujem - po razstavi na Dunaju, zdaj še v Munchnu. Vendar pa se bedo v ^dovljiškem muzeju tudi brez Panjskih končnic dobro znašli. Stalno čebelarsko zbirko bodo Jeseni dopolnili s slikarsko raz-^vo o slovenskih čebelnjakih, ^ed časom jih je na akvarelih "Podobil Branko Čušin, dopolni pa bodo razstavo še z dokumentarnimi fotografijami čebelnjakov iz različnih slovenskih pokrajin.
Med kulturnimi hrami v okviru Muzejev radovljiške ob-*ine pa bo gotovo največkrat ?dpirala vrata novostim galerija Sivčeve hiše. Morda ne bo ravno na prvem mestu glede »levila obiskovalcev, saj pri J*m prednjačijo muzejske zbirke, vendar pa bo najmanj vsak mcsec predstavila novo vsebino- Tistega, o čemer se že dlje ^sa razmišlja, da bi namreč Podstrešne prostore Sivčeve hi-* uredili tako, da bi lahko
sprejeli stalno zbirko likovnih del, najbrž letos še ne bo. Toda predstavitev doslej odkupljenega "likovnega materiala" predvidena za radovljiški občinski praznik bo vsekakor spodbuda, da se bo, če drugega ne, razmišljanje o potrebnosti takega prostora v Radovljici vsaj nadaljevalo.
"Drugače pa ima program razstav v Sivčevi hiši še povsem konkretno podobo," pravi Maruša Avguštin, ravnateljica Muzejev radovljiške občine. "Sezono začenjamo na dan slovenskega kulturnega praznika z otvoritvijo razstave akad. slikarke Vide Slivnikar - Belantič. Gre za predvsem v tujini zelo uveljavljeno slikarko, ki bi jo pri nas lahko bolje poznali. Razstava v Sivčevi hiši bo za to primerna priložnost, ki jo bomo popestrili tudi s predstavitvijo zbirke pesmi Borisa A. Novaka Vrtnar tišine z njenimi ilustracijami. Prepričana sem, da bo to res dogodek, ki jih ni ravno veliko, še posebej, ker bo pesmi recitirala igralka Milena Zupančič."
To, da so otvoritve razstav v Sivčevi hiši vedno nekaj posebnega, vsekakor stalni obiskovalci razstav dobro vedo. Še posebej, ker ob likovnosti lahko uživajo ob glasbi ali prireditvi, ki vključuje celo vrsto medijev. Prav gotovo bo eden takšnih dogodkov tudi razstava ilustracij slikarja Andreja Tro-bentarja, ena od dveh razstav, za katero galerija dobi tudi republiško dotacijo. Trobentar se bo predstavil tako z ilustracija-
JRIREDITVE OB PRAZNIKU
Kranj
v-'**a» °- februarja - V Prešernovi hiši odpirajo razstavo Prešerno-l8"agrajenci 1983 - 1985. V galeriji Mestne hiše odpirajo ob •jO razstavo slik akad. slikarja Jožeta Stražarja. V Zadružem numu v Cerkljah bodo ob 18.30 odprli knjižno razstavo o Prešer-
^e^j,r*. 7. februarja - V Prešernovem gaju bo ob 17.30 svečanost tiš sP°menikom Franceta Prešerna in Simona Jenka - Trenutek ob"i8 ^e.deluje APZ France Prešeren. Pred Prešernovo hišo bo ku P U" v veceru podoknic pel MePZ Iskra Kranj. Pri spomeni-
Vancetu Prešernu pred Prešernovim gledališčem pa se bo - n,ku s pevsko prireditvijo Noč trudna molči poklonil Obrtni-
moški pevski zbor Kranj. voH Prešernovem gledališču bo ob 19. uri literarni večer in ot-Pliah Irazstavc likovmh del Zlate in Jožeta Volariča. V Sp. Du-MJD 00 ,0 u" tradicionalno Petje na vasi - sodeluje MPZ Po-* ,. Triglav Duplje. Pevski nastop bodo uro kasneje prav tako ^ "Po ponovili še v Zg. Dupljah.
SS *'febrmarja - V Mestni hiši prireja ob 19.30 Občestvo izo-Pes2enCev Kranj in Gorenjski muzej Kranj prireditev Zamolčani nik 'Van Hribovšek. O pesniku bo govoril prof. France Piber-°b |oaSt0pa komorni zbor Gallus. V Prešernovem gledališču bo
Predstava H. Pinterja Hišnik - za izven, vstop prost. 2ad • osnovm šol' Kokrica bo ob 17. uri Prešernov večer. V spo nem domu Cerklje bodo ob 19. uri priredili recital Sila slov'n,na' V T>omu družbenih organizacij Besnica bo ob 19. uri 19 Cs.na kulturna prireditev. V Kulturnem domu Predoslje bo ob slovUn ^šernov večer. V kranjski župnijski cerkvi bo ob 18. uri esna maša za pesnika Ivana Hribovska.
§KOF
JA LOKA
u°flP*' 5- februarja - V galeriji ZKO - Knjižnica bo danes, ob 19. kar pr?dstavitev pesniško grafične mape s pesmimi Milana Pir-JJ2 W grafik Staneta Žerka.
k u).     9- februarja - Osrednja občinska proslava ob slovenskem Urnem prazniku bo v dvorani DPD Svoboda Žiri.
Pil 'trk:f; /**™«*7« - Pred Paviljonom NOB bo ob 16.30 urijiasto-Uri
°bio*eta fv1e|l'ča Osrednja kulturna prireditev ob prazniku bo sreča Un V °^ Križe- kJer ZKO Triič P"PravlJa deseto jubilejno satM nie °draslih pevskih zborov, na slovesnosti pa bo govoril pi-C'J Tone Peršak.
Urik*!^' Pinaln» orkester pod vodstvom Vlada Skrleca. Ob 17. k« podo v Paviljonu NOB odprli likovno razstavo tržiškega roja-
t.alt-iija Sivčeve hiše je osrednji prostor za kulturna dogajanja v občini.
mi knjig kot tudi s samostojnimi likovnimi deli, vse skupaj pa bo ponudil obiskovalcem tudi z glasbo. Umetnik, ki mu ne gre ravno odrekati domišljije bo namreč nastopil tudi kot član glasbenega ansambla.
"Radovljiški umetniki so razsejeni daleč po svetu, eden takšnih je tudi Miha dalla \ .tile, sicer pa pred leti dobitnik Prešernove nagrade za Gorenjsko. Upam, da bo ob svojih slikah, ki nastajajo v daljnji Mehiki, pripeljal na razstavo še dva, tri mehiške slikarje in ob njih še nekaj tipično mehiškega, kar bo obiskovalcem omogočalo bolje razumeti likovna dela," razgrinja načrte Maruša Avguštin. Med ostalimi razstavami, vseh naj bi bilo deset, kaže omeniti tudi razstavo lokov Franca Oblaka. Pripravili jo bodo prav v času svetovnega kongresa oblikovalcev in razstave v Ljubljani. Med spremljajočimi razstavami izven Ljubljane bo radovljiška vsekakor zanimiva, saj gre za vrhunski izdelek, pri katerem je imel, kot je znano, poseben delež tu-
di znani slovenski oblikovalec Oskar Kogoj.
"Nekatere teh razstav bodo seveda zanimive tudi za širši slovenski prostor. Že doslej so najzanimivejše razstave videli tudi v drugih gorenjskih razstaviščih, nekatere bodo seveda od drugod pripotovale do naših razstavišč, medtem ko bo kakšna od teh naredila zaradi svoje pomembnosti tudi daljšo razstavno pot. Morda se bo med letom tudi izkazalo, da smo le delali načrte, izvedli pa bomo manj kot pričakujemo. Toda v časih, ko gre kulturi slabo, res ni treba, da bi ostala povsem 'gola in bosa'. Prepričana sem namreč, da kaj takega ne bi smeli sprejeti. Mislim, da v ljudeh potreba po kulturnih, to je duhovnih potrebah ne ugasne nikoli; če bi, bi se nam pa res pisalo najhujše. Mislim, da si tega duhovnega pomagala iz hudih zagat, ki jih živimo, pač ne bi smeli vzeti," zaključuje razmišljanje o letnih načrtih radovljiškega razstavnega in muzejskega dela Maruša Avgušti-nova. • Lea Mencinger
CAPUDER PROTI ŽIVADINOVU
Slovensko javnost, kulturne delavce ia predvsem umetnike je kot
strela z jasnega presenetila novica, da je Dragan Zivadinov, direktor Kozmokinetičnega kabineta Noordung, obenem tudi član
Nt ne Slowenische Kunsta, 25. januarja, potem ko je slovenski kulturni minister dr. Andrej Capuder zavrnil njegove tri temeljne zahteve po nujni reorganizaciji razmer v kulturi, pričel z gladovno stavko.
Zivadov je v svoji zahtevi predložil tri spremembe:
1. Takojšnjo in brezpogojno objavo slovenskega kulturnega programa s strani sekretariata za kulturo;
2. Spremembo finančnega razmerja med institucionalno in neodvisno kulturo v gledališču in ostalih panogah iz obstoječega 100 : I v razmerje 100 : 2;
3. Vključitev mesta Ljubljane v Strassbourski program »kulturna prestolnica Evrope«.
Racionalno jedro zahtev govori o represivni toleranci ministrstva za kulturo, ki finančno zgolj simbolično sodeluje pri podpori neodvisne kulture, te glavne izvoznice slovenstva v svet, po drugi strani pa požanje aplavze ob vseh izvoznokulturnih uspehih neodvisnih. Kaj se skriva za kolodontskim nasmeškom dr. Capudra, je pokazal dosedanji razvoj dogodkov: Capuder je najprej fizično s pomočjo organov reda odstranil Živadinova iz prostorov ministrstva, kjer je pričel z gladovno stavko in označil dejanje kot »dober skeč«. Vso podporo ghandijevski odločitvi Živadinova so dali s protestno noto kulturni delavci in združenja, a Capuder in vlada so ostali nemi.
Lahko se vprašamo, ali je bil tak epilog sploh potreben; Zivadinov ni diverzant, ki bi hotel spustiti v zrak kulturnega ministra in njegovo restriktivno politiko, temveč je Capuder tisti pučist, ki ruši temelje kulture. Umetnost, kot nam je v soboto izjavil Zivadinov v galeriji GT na Starem trgu, kjer nadaljuje svoj mirni protest,Je edini postulat človekovega bivanja, ki mora javno delovati. Če deluje v zaprtih kabinetih, potem jo je povsem preprosto zreducirati. Zato je protest Dragana Živadinova javen...
Tomaž Kukovica Foto: Murfi M. Einbeit
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Bevisa razstavlja akvarele akad. slikar France Slama.
V galeriji Gaštej v Savi Kranj razstavlja portrete slikar Vinko Vene.
Jutri, v sredo, ob 18. uri bo v knjižnici kranjske gimnazije srečanje s pesnikom in publicistom Iztokom Geistrom. ADERGAS - Dramska skupina KUD Velesovo bo v soboto, 9. februarja ob 19. uri uprizorilo Josipa igro Jurčiča Domen. Predstavo bodo ponovili tudi v nedeljo, ob 15. uri. Predstavo so pripravili: Tone Rozman, Mateja Vreček, Ani Selan, Dominik Snedec, Martin Bolka, Franci Kern kot igralci in režiser Silvo Sire.
JESENICE - V Gledališču Tone Čufar bo v soboto, 9. februarja nastopil Slovenski oktet z igralcem PoUetom Bibičem. Koncert
bo ob 19.30.
V galeriji Kosove graščine je na ogled mednarodna razstava karikatur na temo Televizija.
V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava likovnih del ustanoviteljev likovnega kluba Dolik ob 45 - letnici Dolika. RADOVLJICA - V dvorani radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 prof. Aleksandra Vremšak ob glasbenih odlomkih govorila o Wolfgangu Amadeusu Mozartu.
ŠKOFJA LOKA - V knjižnici I vana Tavčarja bo danes, v torek, ob 17. uri ura pravljic.
V Groharjevi galeriji je odprta razstava likovnih del akad. slikarja Silvestra Ptotajsa - Sice.
V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja Marijan Jesenovec
V galeriji Fara je na ogled prodajna razstava Novi vitraž oblikovalke Lene Sajn.
Zbirke Loškega muzeja so odprte le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom pa je možen ogled le po predhodni najavi na upravi muzeja.
KAMNIK - V razstavišču Veronika bodo jutri, v sredo oh 16.30 odprli razstavo o prenovljenih Fallerjevih orglah iz cerkve sv. Primoža nad Kamnikom. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi kaseto in in lasersko (CD) ploščo. Po otvoritvi bo v farni cerkvi na Sutni koncert: na obnovljenih Fallerjevih orglah bo igral prof. Milko Bizjak.
Na Srednji ekonomsko naravoslovni šoli Rudolfa Maistra bo v petek, 8. februarja, ob 19. uri, revija pevskih zborov občine Kamnik.
PREMIERA MLADIH GLEDALIŠČNIKOV
Jesenice - V četrtek, 7. februarja, ob 19.30, bodo ob slovenskem kulturnem prazniku v Gledališču Tone Čufar pripravili študijsko predstavo ob zaključku mladinskega dramskega krožka. Predstavili se bodo z uprizoritvijo teksta Jeana Tardieuja Zaljubljenca v metroju in ga nekoliko priredili. Predstava ima sedaj naslov 2084 in je torej futuristična aluzija na orvvelovsko leto 1984. Tekst je priredil Jakob Kenda, ki je tudi režiser in vodja krožka, tehnično opremo predstave je pripravilo domače 1 gledališče, kot koreograf pa gostuje Janez Mejač. V predstavi nastopa dvajset mladih udeležencev krožka in nekateri srednješolci.
DRABOSNJAKOV MARIJIN PASIJON
Tržič - Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič ter Mohorjeva družba iz Celovca bosta danes, v torek, ob 18. uri na gradu pri sv. Juriju v Bistrici pri Tržiču predstavila knjigo Andreja Su-sterja Drabosnjaka Marijin pasijon. O knjigi bo govorila dr. Herta Lausegger z Univerze v Celovcu, koroškega bukovnika Andreja S. Drabosnjaka pa bo predstavil dr. Pavle Zablatnik, nekdanji ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu. Predstavitev bo s pravo godčevsko glasbo pospremil ansambel Trinajsto prase.
KULTURNI VEČER V RADOVLJICI
Radovljica - Radovljiški odbor SKD vabi jutri, v sredo, ob 19. uri v prostore hotela Grajski dvor na kulturni večer, v katerem sodelujejo: Moški pevski zbor iz Krope pod vodstvom prof. Egija Gašperšiča, igralec Boris Kralj, na kljunasto flavto bo igrala Mateja Bajt.
GLEDALIŠKI IN LUTKOVNI ČDE
Radovljica - Minuli teden je Zveza kulturnik organizacij Slovenije organizirala v Izobraževalnem centru v Radovljici gledališki in lutkovni semiaar na temo - reševanje prostorskih, likovnih in glasbenih elementov gledališke uprizoritve.
Seminar so vodili: Eka Vogelnik, scenografka in kostu-mografka, Mitja Bauerman, klarinetist in glasbeni pedagog in Metka Zobec, strokovna sodelavka za gledališko in lutkovno dejavnost. O vlogi kompozicije v ustvarjalnosti je šestnajstim udeležencem predaval Tone Rački, akademski slikar in likovni pedagog.
Kot izhodišče za seminar so mentorji izbrali Sofoklejevo Antigono. Delo je potekalo v likovni in glasbeni delavnici, kjer so se seminaristi izmenjavali, tako da so bili likovni izdelki v pomoč glasbeni delavnici in obratno. Hkrati pa je šlo za prevajanje iz enega medija v drugega, iz jezikovne podobe v likovno, glasbeno in nazaj. Pot pa je vodila tudi v kompozicijo vseh treh elementov.
V likovni delavnici so se seminaristi seznanili s hojnico skozi prostor, kar je tudi osnova za mizanscenske premike, s črtnim zapisom le-tega in z barvno analizo kot osnovo za sceno in kostum. Glasbena delavnica pa se je ukvarjala z zvočnimi raziskavami izbranega besedila in uglaševanjem posameznika in skupine z improvizacijami.
Seminaristi iz različnih koncev Slovenije (Radgone, Pira na, Kranja in od drugod) so imeli priložnost sodelovati pri povezovanju najmanj treh medijev. Vsekakor je bil seminar priložnost za poglobljeno iskanje in spoznavanje različnih oblik ustvarjalnosti. • Janko Stare
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Upniki
proti likvidaciji Elana
Elanova blagovna znamka, delovno znanje in vpeljana mreža so vredni veliko več. - Šest novih podjetij
Ljubljana, 2. februarja - Upniški odbor Elana je na današnji seji menil, da likvidacija Elana in razprodaja njegove lastnine nista v njihovem interesu. Neprimerno več bi namreč dobili, če ohranijo Elanovo blagovno znamko, delovno znanje in prodajno mrežo. Za vse to pa je predpogoj nepretrgana proizvodnja in stalna prisotnost na domačem in predvsem tujem trgu.
Podjetje Elan naj bi se preoblikovalo v delniško družbo, upniki pa bi svoje terjatve spremenili v delnice, ki bi ob pomoči slovenske vlade pridobile na vrednosti. Novi Elan naj bi sestavljalo šest podjetij: Elan Ski, Elan Boat, Elan Fligh, Elan Sport, Elan Service in Elan Commerce, ki bodo razpolagala z njegovo lastnino in komercialno znamko. (V nadaljevanju v celoti objavljamo stališča upniškega odbora) ^ ^
Stališča druge seje upniškega odbora
Upniški odbor je z večino glasov sprejel stališče, da likvidacija Elana in razprodaja njegove lastnine nista v interesu upnikov, saj bi upniki na ta način dobili neprimerno manj kot terjajo.
Vrednost Elana ni sestavljena samo iz vrednosti njegove fizične lastnine (likvidacijska vrednost), temveč tudi iz vrednosti njegove blagovne znamke, know how-a in utečene prodajne mreže. Vse to je možno ohraniti samo dokler obstaja kontinuirana proizvodnja in prodaja elanovih proizvodov. Omenjene vrednosti so v primeru Elana še vedno večje od same likvidacijske vrednosti. Zaradi tega je v interesu upnikov, da je Elan kontinuirano prisoten na svetovnem trgu. S tem je mogoče preprečiti zmanjšanje vrednosti terjatev in s tem stečajne mase.
Pri tem je pomembno, da upniki, skupaj s stečajnim senatom in stečajnim upraviteljem najdejo najboljši način, da bi svoje zahteve spremenili v ustrezno pravico do lastništva v Elanu.
Upniški odbor meni, da bi bilo, v kolikor bo tako pokazala ekonomska analiza, najbolj primerno, da se sedanje podjetje Elan v stečaju pretvori v delniško družbo in da upniki svoje terjatve spremenijo v delnice (debt to equity swap).
Učinki za upnike bi bili na ta način večstranski: ves stečajni postopek bi se končal zelo hitro, upniki pa bi lahko s prodajo vnovčili svoje delnice in dobili pravico do dividende.
Informacije, da je slovenska vlada zaradi ohranitve delovnih mest in še zlasti zaradi ohranitve Elana kot simbola uspešnega slovenskega gospodarstva ter ohranitve njegove svetovne znamke, še posebej zainteresiran za revitalizacijo Elana in je pripravljena pomagati pri revitalizaciji z znatnimi finančnimi sredstvi, vlivajo upnikom zaupanje glede dobre Elanove perspektive. Upniki podpirajo idejo, da bi bila država Slovenija soustanovitelj bodoče delniške družbe, pri čemer so prepričani, da bo Elan po dosedanji kratki prekinitvi kot simbol Slovenije nadaljeval svojo uspešno pot, s čimer bodo delnice pridobivale na vrednosti.
Istočasno bo upniški odbor kar najbolj oprezen, da upniki na ta način ne bi bili kakorkoli prikrajšani.
Kot prvi korak pri uresničevanju opisane ideje je upniški odbor mnenja, naj Elan ustanovi 6 novih podjetij tipa družbe z omejeno odgovornostjo (Elan Ski, Elan Boat, Elan Flight, Elan Sport, Elan Servis in Elan Commerce) in z minimalnim ustanoz vitvenim kapitalom ter sto odstotnim lastništvom le-teh, preusmeri segmente zdajšnjega poslovanja v ta nova podjetja. Pri tem bosta lastnina in znamka Elana s komercialno pogodbo dani na razpolago novim podjetjem, s čimer se bo mogoče izogniti možnemu tveganju odtujitve, oziroma zmanjšanja stečajne mase. Z razporeditvijo dejavnosti po tehnoloških semen tih v nova podjetja se bo razpršilo tveganje, uspešne dejavnosti pa bodo zavarovane pred negativnimi vplivi morebitnih neuspešnih programov. Podjetje mati Elan v stečaju bo na ta način zavarovano pred nadaljnjim zadolževanjem. Poleg vsega omenjenega je to v trenutnem položaju najhitrejša pod do ugotavljanja uspešnosti posameznih dejavnosti.
Zaradi vsega naštetega upniški odbor podpira revitalizacijo Elana in možnost njegove pretvorbe v podjetje na lastniški osnovi, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti specifičnim interesom upnikov, ki so tudi sami v stečaju.
KERN
♦ KOZMETIČNI SALON IN SAVNA
♦ KERN MARTA KOROŠKA 5 64000 KRANJ | TEL (064 ) 23-650  (HOTEL CREINA)
Katera vlada vlada?
Pogoji gospodarjenja v letošnjem letu, višji prometni davki, dodatno obremenjevanje gospodarstva, popolna blokada deviznega poslovanja s tujino, grozeči kolaps v praktično vseh gospodarskih panogah - so bila vprašanja, o katerih so v razgovoru s podpredsednikom zvezne vlade Živkom Preglom skušali kaj več izvedeti direktorji gorenjskih podjetij v petek zvečer v Preddvoru.
KOVINAR JESENICE
Sp. Plavž 6 64270 Jesenice
objavlja prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
- silos za cement 50 t
- silos za cement 30 t
- betonski mešalec 500 1
- mehanična lopata
- transportni polž
- traktor TORPEDO T X 55 A
- prikolica - cisterna 4200 1
Ogled je mogoč vsak dan od 7. do 15. ure na sedežu podjetja, vse ostale informacije pa laho dobite po tel. štev. 81-850 int. 14. Prodajamo po načelu "ogledano — kupljeno". Prometni davek plača kupec.
Preddvor, L februarja — Konkretnega odgovora na vprašanje o pogojih gospodarjenja v preostalih enajstih mesecih letošnjega leta direktorji niso dobili, četudi je bil njihov sogovornik podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Živko Pregl, ki je v vladi zadolžen za področje ekonomskega sistema. Po mnenju podpredsednika zvezne vlade je odgovor skrit v formunili, po kateri se bodo morali urediti odnosi v Jugoslaviji oziroma državnih tvorbah, ki jo bodo nasledile.
Živko Pregl ocenjuje, da je dvojnost federalna: slovenska država najbolj škodovala gospodarstvu s tem, da je povsem zastal proces privatizacije. Najbolj krut pokazatelj tega zastoja je dejstvo, da je praktično usahnilo tuje vlaganje v Jugoslavijo oziroma države na njenem ozemlju, kajti tuji partnerji želijo svoj kapital vlagati ob jasno definiranih pogojih.
Ko je direktorjem gorenjskih podjetij, ki se enkrat mesečno zbirajo v Klubu Dvor, podpredsednik ZIS pojasnjeval sedanje razmere v ekonomskem sistemu Jugoslavije, je izhajal iz znanega ekspozeja Anteja Markoviča v zvezni skupščini 28. decembra lani. O enajstih točkah, ki jih ZIS ponuja kot nujni predpogoj za normalno funkcioniranje države ob tem, da so glede naše prihodnosti po oceni vlade pač vsi razpleti
Direktorji gorenjskih podjetij menijo, da neuspehi ukrepov ekonomske politike izvirajo iz dejstva, da državljani nimajo zaupanja v lastno državo in njeno gospodarsko politiko. To se je odrazilo tudi v vseh oblikah navala na devize, odtekanja valut v neproduktivno osebno porabo ter usihanja denarnih tokov.
Podpredsednik ZIS Živko Pregl ocenjuje, da dvojnost med zvezno in republiškimi državami najbolj zaviralno vpliva na privatizacijo ter tuja vlaganja v Jugoslavijo. V obdobju 1968-1988 je bilo sklenjenih 456 pogodb o vlaganjih tujih partnerjev, liberalizacija sistema je v letu 1989 povzročila večje zanimanje tujine ter 555 sklenjenih pogodb, v prvem polletju lanskega leta pa že 1600 pogodb. Vendar pa je od lanskega drugega polletja dalje zaradi naših političnih razmer nastal popoln zastoj.
Na petkovem razgovoru gorenjskih direktorjev s podpredsednikom ZIS v Preddvoru je Bernarda Budrych, direktorica Gorenjske lekarne Kranj, predstavila dejavnost te regijske zdravstvene institucije. Za sodelujoče v razgovoru so iz Gorenjske lekarne pripravili priložnostno darilce - tudi Živku Preglu so ga namenili kot preventivo za napore v Beogradu. V darilcu je bila škatlica kombiniranih praškov, sirup za iz-kašljevanje ter mazilo za ustnice. Za mrzel zimske in vroče gospodarske čase prepo-trebni rekviziti!
Živko Pregl, podpredsednik ZIS, meni, da slovenska javna glasila zelo pičlo odmerjajo svoj prostor delu zvezne vlade. »Zelo bi bili veseli, če bi ZIS imel v slovenskih medijih vsaj polovico toliko pozornosti kot poteze slovenske vlade. Le v Dnevniku ter seveda v Gorenjskem glasu je nekoliko bolje.«
možni in ob konsenzu tudi sprejemljivi, so potekali razgovori z republiškimi vodstvi. »Zvezna vlada ima«, kot je slikovito pokomentiral Živko Pregl, »v tem trenutku samo še to nalogo, da drži šotor nad jugoslovanskim artističnim cirkusom, v katerem lahko vsakdo izvaja svoje akrobacije.« V razgovorih z republiškimi vodstvi so namreč ponujene rešitve.
Ivan Klajnšek, Merkur Kranj: »Najmanj 15 let se ob sprejemanju zvezne davčne zakonodaje skuša vriniti prepoved prodaje na naročilnice v maloprodaji. Doslej smo to bedarijo uspeli v fazi odločanja izločiti iz zakona, a novi zvezni zakon o prometnem davku ima v 7. členu določbo, ki le trgovskim podjetjem z registracijo za promet na debelo dovoljuje izdajo npr. repromateria-la na naročilnico. S tem imamo od petka, 1. februarja, ko začasni ukrepi v zveznem prometnem davku veljajo tudi v Sloveniji, samo v Merkurjevi maloprodaji vsaj 200 zaposlenih preveč.«
Kristina Kobal, Gorenjski tisk: »Nova republiška zakonodaja o financiranju javne porabe pomeni dodatnih 17 odstotkov obremenitve za gospodarstvo, saj se izdatek za plače zaradi višjih davkov za toliko povečuje. Direktorji na vseh možnih ravneh, od zbornice do skupščin, ostro protestiramo in terjamo krčenje javne porabe v okvire, kijih naše gospodarstvo zmore. In rezultat? Uveljavitev zvezne zakonodaje o prometnem davku, ki dodatno siromasi gospodarstvo ter zajema več sredstev za javno porabo!« Alenka Pregl, Cinkarna Celje: »Republiška vlada je v pripravah na sprejem republiških davčnih predpisov Cinkarno določila za poskusni izračun učinkov nove fiskalne politike. Poskusnega izračuna še niso opravili, novi zakon o financiranju javne porabe pa že velja.«
Peter Zavrl, Živila Kranj: »Nove obdavčitve resda pomenijo za 17,45 odstotka cenejše pivo v trgovinah. A z istim zakonom seje pivo v gostinskih obratih podražilo za 30 odstotkov. Reakcija potrošnikov in zlasti tistih, ki lahko v gostinskih obratih prodajajo 'na črno'. je popolnoma jasna, kajti inšpekcije so popolnoma nemočne v ukrepih. Po mnenju slovenskih gostincev je povečana davčna obremenitev namerni udarec razvitemu turizmu v severnem delu Jugoslavije, saj pomeni katastrofo za slovensko in hrvaško turistično gospodarstvo.«
Živko Pregl: »Če že govorimo o nezaupanju ljudi v državo: od vseh prodanih deviz v Jugoslaviji so občani v sistemu Ljubljanske banke pokupili 33 odstotkov celotne količine tujih valut.« Emil Milan Pintar: »A zastavlja se vprašanje, kateri občani. Zgolj državljani Slovenije to zanesljivo niso bili, kajti banke drugod po Jugoslaviji so vsaj dva meseca pred Ljubljansko banko ustavile prosto prodajo deviz.«
Živko Pregl: »Jugoslovanske devizne rezerve znašajo 6,75 milijarde dolarjev, naval na devize se je ustavil in vse kaže na postopno rast rezerv. V letu 1991 namerava vlada iz primarne emisije nameniti v obtok novih 37 milijard din, vendar ne enakomerno po mesecih. Jasno pa je, da mora Srbija najprej vrniti 15 milijard iz primarne emisije ukradenih sredstev. ZIS je tudi že sprejel sklep o državni intervenciji preko Narodne banke v zagotovitev normalnih ekonomskih odnosov s tujino. To velja zlasti za fiksne devizne obveznosti države, za uvoz repromateriala ter za devizno varčevanje - vendar pa svet guvernerjev NBJ zahteva ustrezen odlok zvezne vlade o načinu izvedbe te intervencije.«
kot jih zagovarja zvezna vlada, doživele podporo le v Makedoniji ter Bosni in Hercegovini, načelno podporo Hrvatske in Slovenije, a v Srbiji ter Črni gori precejšnje nasprotovanje.
Zvezna vlada se seveda zaveda, da vso nedefiniranost in zlasti nejasno praktično izpeljavo ekonomskega sistema najbolj občutijo gospodarski subjekti. To oceno Živka Pre-gla so s kopico konkretnih primerov dobesednega razpada-
nja in bližajočega se kolapsa gospodarstva v razgovoru nakazali tudi direktorji gorenj; skih podjetij. ZIS skuša stvari reševati: ekonomski odnosi s tujino, monetarna politika, cene, davki ter makrodistribucija - to so ključna področja, na katerih zvezna vlada sprejema ukrepe, ki naj zagotovijo funkcioniranje sistema v obdobju dogovarjanj o prihodnji ureditvi jugoslovanske(-ih) državne). • Marko Valjavec
Jesenicam ostane le podjetništvo
Gospodarski problemi vse hujši
Jesenice, 4. februarja - Jeseniški Elim je v stečaju, delavci so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, stečajni upravitelj pa bo odločil, kaj bo s premoženjem. Načrtovali so, da bi bili v stavbi Elima prostori za polnilnico vode, a projekt je zastal. Jesenicam ob hudih likvidnostnih težavah Železarne in drugih podjetij ne ostane drugega, kot da se resno odločijo za podjetništvo.
Podjetje Elim je že pred časom zašlo v velike težave, iz katerih ni bilo drugega izhoda kot -stečaj. Zdaj imajo v Elimu stečajnega upravitelja, vsi zaposleni delavci pa so od lanskega decembra prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Nekaj delavcev je stečajni upravitelj iz Radovljice Franc Skodlar sprejel v pogodbeno razmerje in sicer za sestavo bilance zaključnega računa in za varovanje objektov.
V Elimu torej ni več proizvodnje, zdaj so pripravili oklic, da bodo upniki prijavili svoje terjatve. Vsekakor ostaja eno izmed največjih vprašanj to, kaj bo z objekti in stroji. Obstajata dve možnosti: da se premoženje proda ali pa da v najem.
O tem vprašanju so razpravljali tudi na izvršnem svetu skupščine občine in sicer so najprej predvidevali, da bi bila stavba
Elima najbolj primerna za načrtovani projekt »voda«. Poleg karavanškega predora naj bi namreč zgradili polnilnico vode in pri tem zaposlili okoli 100 delavcev. Zal pa so se pojavili problemi pri financiranju projekta.
V jeseniški občini je v tem času nasploh največji problem v odpiranju novih delovnih mest, zato je bil projekt zajetja in polnjenja vode iz Karavank tako zelo zanimiv. O tem, kako se na Jesenicah pripravljajo na to, da bi zagotovili čimveč novih delovnih mest, smo se pogovarjali z vodjem sekretariata za gospodarstvo jeseniške občine Vitomirjem Pretnarjem.
»Nova delovna mesta so vsekakor prioriteta,«je dejal Vitomir Pretnar.»A strošek odpiranja novih delovnih mest je zares ogromen. Investicijska vrednost projekta polnjenja vode je recimo 36
milijonov nemških mark, zaposlili naj bi sto delavcev, eno delovno mesto stane 360.000 nemških mark, kar je seveda okvirna in groba ocena. Napravljeni so tudi že grobi izračuni, koliko stanejo delovna mesta v obrti, s samoza-poslovanjem in podjetništvom: 7.000 nemških mark na delvca letno. Vsekakor naj bi nam pri teh stroških pomagala republika.
Končno bi morali prekiniti z zgrešeno miselnostjo, da nove investicije prinašajo delovna mesta. Najcenejša in najbolj realna varianta je v razvoju podjetništva. Največji problem pa je problem poslovnih znanj in v usposabljanju ljudi, ki bi se znali podjetniško organizirati.
Na Jesenicah vidimo možnosti v blagovno-transportnem centru na Plavškem travniku, kjer naj bi se organizirala delniška družba, pojavljajo pa se tudi že interesenti. Zanimanja za jeseniški prostor je kar nekaj, a kaj, ko so cene prostora absolutno previsoke.
V smislu racionalizacije in večje učinkovitosti se v občini pripravlja reorganizacija komunal-
nih služb, Kovinar naj bi se reorganiziral kot delniška družba, ostaja pa problem komunale-Razmišljamo, da bi na področju komunalnih dejavnosti nastalo javno podjetje, kjer bi občina t|j davkoplačevalci lahko uveljavil; svoj interes. Enako je pri vodi, k' naj bi se delila na profitni in na javni del in prav to je razlog, <M smo se odločili za reorganizacij" komunalne službe.«
V zadnjem času pa se je pojavi; la še ena zanimiva ideja: da bi skupaj z inkubatorjem za ustanavljanje novih podjetij Injesom ustanovili podjetniško informacijski center, kjer bi bodoči podjetniki ali interesenti dobili vse informacije, ki bi si jih želeli- J° pobudo je treba le podpreti, kajti težave jeseniškega gospodarstva so danes že tolikšne, da bodo sčasoma popolnoma nepremagljiv če se takoj ne začnejo prizadevanja za odpiranje novih delovnih mest. Železarna je odpuščala in bo odpustila še precej delavcev, veliko podjetij je v ogromnih B" kvidnostih težavah, precej jih Je šlo v stečaj ali pa jih stečaj še Čaka. Kam torej, če ne z vso vnem0 v ponudbo prostora in v široko W vsestransko podporo in v usposabljanje vseh, ki bi radi odšli na »svoje«, pa si ne upajo ali nimajo nobenih informacij, kako i'1 kje začeti... • D. Sedei
^[eM. februarja 1991
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
9. STRAN @®lEISKIcJJ©IEIIGLAS
Vračanje krivično odvzetega premoženja (I)
država je po vojni (ali že prej) na različne načine posegla v zasebno lastnino
Gora predpisov, ki je omogočala podržavljenje
^ed državljani, ki so na lanskih spomladanskih volitvah volili ^emos, so najbolj nestrpni in nezadovoljni z učinkovitostjo nove ylade tisti, ki že precej nestrpno čakajo, kdaj bo oblast izpolnila Predvolilno obljubo in jim vrnila premoženje, podržavljeno z agrarno reformo, nacionalizacijo in zaplembami.
ohr^'    feDruaria " Kdaj bo Demosova koalicija dejansko lahko izpolnila predvolilno
sle  * • *e /e'° 'e*k° odgovoriti. Osnutek zakona o denacionalizaciji je sicer pripravljen,
v "Psčinske "lastninske komisije" (za denacionalizacijo, za preobrazbo družbene in zadru-e lastnine, za celovito proučitev okoliščin in pojavov oškodovanja družbenega premože-Ja) so ga na petkovi skupni seji že dobile, izvršni svet pa ga še ni obravnaval. Ker gre za
; 10 zahtevno nalogo in tudi za izjemno občutljivo vprašanje, je v skupščinski razpravi prikovati obsežno in dolgotrajno razpravo, tudi zato, ker imajo stranke vladajoče Demosove oahcije in opozicijske stranke zelo različna stališča. Mnenje dr. Jožeta Mencingerja,
^predsednika slovenske vlade, ki je na petkovi skupni seji skupščinskih "lastninskih ko-isij" dejal, da ne pričakuje, da bi bil zakon sprejet prej kot v enem letu, se ob tem zdi kar
zanimanje za denacionalizacijo je precejš-"Je: nekateri upajo, da bodo tisto, kar jim Je bilo nasilno odvzeto, dobili nazaj, drugi
0 v strahu, da denacionalizacija ne bi Povzročila novih krivic, tretji razmišljajo o
ern, kaj denacionalizacija pomeni za gozdarsko učinkovitost, četrti se ubadajo vPrašanjem, koliko sporov bo vračilo Premoženja povzročilo med sicer precej PreP'rUivimi Slovenci...V Gorenjskem gla-bomo v nekaj nadaljevanjih pisali o to-
rstni problematiki: začenjamo z "goro" Popisov, ki so bili podlaga za podrža-
Uanje premoženja, nadaljevali pa bomo z "eKaterimi odprtimi vprašanji pri proučenu pravnih in materialnih možnosti za jačanje premoženja, s stališči skupščinah "lastninskih komisij"...
%arna reforma_
Varna reforma seje v Sloveniji uresniče-i?.'a predvsem na podlagi zveznih in repu-
,skih zakonov o agrarni reformi in kolo-oUaciji. Na osnovi teh zakonov so bila ra-^asčena veleposestva, zemljiška posestva
ar,k, podjetij, delniških družb in drugih sebnih pravnih oseb, posestva cerkva, j.'fiostanov in drugih ustanov, posestva, So med vojno iz kakršnegakoli razloga l^ala brez lastnika in pravnega nasledni-. ' Presežek zemljiških posestev nekme-km' ^ niso bili veleposestniki, in presežek
dečkih posestev. Veleposestnikom so
°d posebnimi pogoji pustili razen hiše za ga"0vanje (za hiše se niso šteli dvorci in s adovj) še pet hektarov obdelovalne zem-^ >n del gospodarskih stavb, bankam, ^Hietjern, delniškim družbam in drugim
^sebnikom le del zemljišča, ki jim je bil potreben za industrijske, gradbene, znan-l e°e, kulturne in druge namene; cer-d am, samostanom in verskim ustanovam deset hektarov njiv, travnikov, vrtov, sadovnjakov in gozdov, večjim pa do 30
el(tarov obdelovalne zemlje in do 30 hek-v f°v gozda. Nekmetom, ki sicer niso bili n ,ePosetniki, vendar so zemljo obdelovali z
aJeto delovno silo ali so jo dali v zakup, so km ves presežek nad tremi hektari fj etijske zemlje oziroma nad petimi hekta-s^8ozdov, kmetom pa vse nad 45 hektari d0Upne površine kmetijske zemlje in goz-t*' Razlaščeno premoženje je prešlo v ^'Jiški sklad, v ta sklad pa so prešla tu-n- 2ernljiška posestva nemške države in .j| lih državljanov ter pripadnikov nem-Ocii ?arodnosti, ki so bila zaplenjena po ^'oku AVNOJ-a iz 1944 leta, posestva hodnih sovražnikov in zemlja, ki jo je teyVa 'zločila iz svoje lastnine za dodeli-Slromašnim kmetom in borcem.
<U| ??'40n 0 razlastitvi posestev, ki jih ob-n-uleJo koloni in viničarji, je brez odškod-(?ee r.azlastil zemljiška posestva nekmetov Me? -°' stavDe> naprave, inventar, vinske lih' '^-^ ^ so iz^o^ščali zemljo po kolo-'iiŠk'n v'mčarJih Zakon o kmetijskem zem-Že . r° skladu splošnega ljudskega premo-0iJa .'n 0 dodeljevanju zemlje kmetijskim let an'zacijam, ki gaje vlada sprejela 1953. f0r' Je bil podlaga za t.i. drugo agrarno resko P° kateri Je postala splošno ljud-t0v premoženje obdelovalna zemlja kme-h6L 1Znad zemljiškega maksimuma deset dobarov- Kmetje naj bi za odvzeto zemljo
Sa
u odškodnino, oblast pa naj bi jo plahih dvaJset let Zakon 0 agrarnih skup-
agr " 0947) je razlastil vse premoženje SoSerf^|n. skupnosti (podobčin, vasi, srenj, ra*gf ■za sP'°šn° ljudsko premoženje lih as?' tuCM Prav'ice do paše, lesa, gozd-Pndelkov in podobno. S tovrstnim
premoženjem (in pravicami) so upravljali krajevni ljudski odbori, zakon, ki je bil sprejet kasneje, 1965. leta, pa je to premoženje dodelil kmetijskim in gozdarskim organizacijam ter državnim organom.
Omeniti velja še dva zakona: zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča in zakon o kmetijskih zemljiščih, ki sta predstavljala pravno osnovo za množične arondacije kmetijskih zemljišč v času od 1957. do 1967. leta. Čeprav bi morali kmetom dati nadomestna zemljišča, so dobili le odškodnino v denarju, ki pa je bila tako skromna, da je mnogi niso hoteli prevzeti. Odškodnino so pustili na sodnem nalogu, po desetih letih pa je postala družbena lastnina.
Nacionalizacija
Prva nacionalizacija seje začela 1946. leta s sprejetjem zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, po katerem so bila v 42 gospodarskih panogah nacionalizirana vsa državno in republiško pomembna zasebna gospodarska podjetja -ne le stavbe, stroji in drugo premoženje, ampak tudi patenti, licence, služnosti, rudniške pravice, znamke, modeli...Podlaga za drugi del prve nacionalizacije je bil zakon o spremembah in dopolnitvah zakona iz 1946. leta, ki ga je oblast sprejela 1948. leta, in je razlastil kreditna podjetja in zavarovalnice, rudnike, elektrarne, ladje nad določeno nosilnostjo, bolnice, javna kopališča, zdravilišča, tiskarne, kino, gledališča, trgovska skladišča, industrijska, trgovska, prevozna, gradbena podjetja in hotele...S posebno uredbo so nacionalizirali tudi vse nepremičnine tujih državljanov na območju cone B.
Druga nacionalizacija je bila 1958. leta in je zajela najemne stanovanjske hiše, najemne poslovne stavbe in gradbena zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja (med drugim tudi poslovne prostore v zasebnih stanovanjskih hišah, zasebne poslovne stavbe, ki so bile namenjene za gospodarske, upravne, prosvetne, kulturne, zdravstvene in druge dejavnosti, "presežek" nad dvema zasebnima stanovanjema...) Za nacionalizirano hišo ali posamezni del hiše, za poslovne zgradbe, poslovni prostor ali stanovanjsko hišo, v kateri so bili poslovni prostori, pa tudi za nacionalizirana nezazidana gradbena zemljišča naj bi prejšnji lastniki dobili odškodnino, ki bi se izplačevala petdeset let v letnih obrokih, od 1. januarja 1959 dalje. Če "pravila igre" še veljajo, potem bi morali nekateri razlaščenci še danes prejemati odškodnino.
Zaplembe
Zaplembe so bile predvsem stranske kazni v kazenskih postopkih, izvajale pa so se tudi v upravnih postopkih. Med drugo svetovno vojno so s popolnimi ali delnimi zaplembami premoženja kaznovali zlasti tiste, ki so sodelovali z okupatorjem ali so se kako drugače prekršili zoper narodnoosvobodilno gibanje. Zaplembo so že 1942. leta uvedli Fočanski predpisi, v Sloveniji pa je istega leta izšel odlok Osvobodilne fronte, ki je omogočil zaplembo premoženja tujih in tudi slovenskih veleposestnikov, pomagačev okupatorja. Odlok so najbolj "občutili" na Dolenjskem, kjer so zemljo nekaterih graščin razdelili okoli-
škim kmetom. Narodnoosvobodilni svet je septembra 1943. leta tudi izdal odlok, po katerem so brez odškodnine razlastili italijanske veleposestnike na Primorskem, za
zemljo nemških Kočevarjev pa je OF sprejela poseben odlok.
Na podlagi odloka AVNOJ-a iz 1944. leta in kasneje sprejetega zakona je prešlo v last Jugoslavije in v splošno ljudsko premoženje vse premoženje oseb nemške narodnosti (ne glede na državljanstvo), tudi tistih, ki so med okupacijo samo izjavili, da so nemške narodnosti, čeprav to niso bili (izjeme so bili tisti, ki so sodelovali s partizani; tisti, ki so se poročili z Jugoslovanom (Jugoslovanko) in se niso pregrešili zoper NOB, itd.), nadalje - premoženje nemškega rajha in njegovih državljanov na območju Jugoslavije, vse premoženje vojnih zločincev in njihovih pomagačev.
Zakon, ki je izšel kmalu po koncu vojne, je odvzel državljanstvo oficirjem in po-doficirjem bivše jugoslovanske vojske, ki so odklonili, da bi se vrnili v domovino in so prostovoljno ostali v tujini, pripadnikom raznih protinarodnih poltičnih organizacij in vojaških enot, ki so služile okupatorju, vsem, ki so pobegnili v tujino po osvoboditvi...Izguba državljanstva je po tem zakonu pomenila tudi zaplembo celotnega premoženja.
Slovenska revolucionarna oblast je po vojni ustanovila posebna sodišča, ki so po določilih zakona po vsem slovenskem ozemlju sodila zločine in prestopke zoper slovensko narodno čast. Med prestopke in zločine so šteli politično, gospodarsko, kulturno, umetniško, propagandno sodelovanje z okupatorjem ali domačimi izdajalci, prijateljske stike s pripadniki okupatorske vojske in oblasti, delovanje na odgovornih mestih 1941. leta, ko je Jugoslavija priznala kapitulaciji)...Sodišča so poleg kazni izgube narodne časti ter lahkega in težkega prisilnega dela izrekale tudi kazen popolne ali delne zaplembe premoženja.
Na koncu omenimo še zakon o konfiskaciji imovine, ki je izšel 1945. leta. Po tem zakonu je prešlo v državno last premoženje tistih vojnih zločincev in narodnih sovražnikov, ki so bili med vojno ustreljeni, ubiti, so umrli ali zbežali, pa jim imovina ni bila zaplenjena ali je bila zaplenjena le delno. Domneva se, da je bilo tako zaplenjeno tudi premoženje ustreljenih, umrlih in pobeglih, ki niso bili vojni zločinci ali narodni izdajalci.
Drugi načini
Navedli smo le najpomembnejše zakone in odloke, ki so bili osnova za podržavljanje, načini pa so bili tudi drugi. Omenimo le nekatere! Ustavni zakon iz 1953. leta je v Jugoslaviji ukinil zadružno lastnino. Lastnina, ki je nastala iz sredstev zadružnikov, je postala družbena lastnina, odtujena zadrugam in zadružnikom. Zakon o odkupu zasebnih lekarn, sprejet 1949. leta, je preklical vsa dovoljenja za javne lekarne in omogočil državi, da odkupi vsa zdravila, opremo in ostali material, ki je bil v zasebnih lekarnah. Lastniki lekarn, mlajši od 60 let, so se po odkupu lekarn morali zaposliti v državnih lekarnah. Zasebno premoženje je prehajalo v državno lastnino tudi na podlagi darilnih pogodb, ki so sicer formalnopravno veljavne, vendar so bile sklenjene pod prisilo ali grožnjo. Za podržavljenje premoženja se lahko šteje tudi vojna odškodnina, ki je bila državi plačana, ne pa tudi oškodovancem. Veliko je bilo tudi ropov in tatvin, odvzema premoženja brez pravne osnove, za katerim so "stali" s svojim vplivom oblastniki ali njihovi aktivisti. • C. Zaplotnik
Leto velikih sprememb?
Kako velike spremembe se obetajo v kmetijstvu, kaže že to, da se za (nadaljnjo) skupščinsko obravnavo pripravljajo številni zakoni, ki neposredno ali posredno zadevajo življenje in delo na kmetijah. Osnutek zakona o zadrugah je slovenska skupščina že sprejela, pričakovati je bilo že predlog zakona in odločanje v skupščini, vendar se zdi, da kmetijsko-gozdarsko ministrstvo čaka s predlogom zakona predvsem zato, da bi načela in merila za vračanje zadružnega premoženja uskladilo z določbami zakona o denacionalizaciji. Osnutek zakona, ki naj bi omogočal vračanje premoženja, podržavljenega z agrarno reformo in nacionalizacijo ali odvzetega z zaplembami ali kako drugače, je že zagledal "luč sveta "; v petek so ga dobili člani skupščinskih "lastninskih komisij". Kmetje pa tudi drugi, ki so občutili posledice poseganja države v lastninske odnose, si od zakona veliko obetajo. Kako tudi ne! Če bo Demosova koalicija izpolnila predvolilne obljube, se bo marsikatera gorenjska kmetija gospodarsko okrepila, morebiti katera celo tako, da sama ne bo zmogla vsega postoriti in bo (tako kot nekdaj) potrebovala "hlapca in deklo".
Nova davčna zakonodaja že velja, za kmeta se ni veliko spremenilo. Novo je predvsem to, da bo davek, ki ga bo kmet tako kot doslej plačeval štirikrat na leto od katastrskega dohodka, le akontacija za dohodnino. Kar zadeva gozdarstvo, je osnutek sprememb sedanjega zakona o gozdovih že pripravljen. Tisti, ki so ga že videli, z njim niso posebej zadovoljni, še zlasti jih moti, da se odvečna gozdarska "birokracija" prenaša z gozdnih gospodarstev na republiko. Sicer pa tudi kmetje o nekaterih gozdarskih vprašanjih niso povsem enotni: medtem ko večina soglaša, da bi poleg davka na promet z lesom imeli še davek od hektara gozda, pa iz drugih koncev Slovenije, z Goričkega, na primer, poročajo, da naj davek plačujejo le tisti, ki sekajo, prodajajo in imajo od gozda koristi. Tudi glede obveznega odkazila so mnenja deljena: večina mu nasprotuje, peščica pa brani gozdarje in pravi, da gre za strokovni ukrep in da ga je treba ohraniti. Kako se bo o tem odločil parlament, je težko napovedati, mogoče pa je ugibati in se vprašati, kdo bo nagnil tehtnico na to ali ono stran: bodo to Zeleni, morda zbor združenega dela, v katerem Demos nima večine...
Novosti se obetajo tudi v lovstvu. Bo divjad spet dobila znanega lastnika: bodo ob tem, ko bo lastnik znan, tudi kmetje lažje in hitreje prišli do pravične odškodnine, ki jo divjad povzroča na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih - sta vprašanji, ki se med drugim zastavljata ob tezah za pripravo novega zakona o lovstvu. q 2
Iz (kmetijske) preteklosti
V Žabnici so se lotili "velikega dela"
V Kmetijsko delovni zadrugi Žabnica so se v začetku petdesetih let lotili "velike akcije" - arondacije kmetijske zemlje. Čeprav je oblast razglašala, da gre "za velik in pomemben korak k naprednejšemu gospodarjenju", "za borbo z zaostalostjo" in "za revolucijo na vasi", kmetje niso bili najbolj navdušeni - ne nad zadrugo in ne nad arondacijo. "S skupnim obdelovanjem ni nič. Prvo leto smo bili organizirani po skupinah, pa največkrat še ob osmih ali devetih nismo vedeli, kaj naj bi kdo delal. Začeli smo spet vsak po svoje in na svojem...," je dejal eden od žabniških kmetov in poudaril, da zemlja na Sorskem polju ni primerna za skupno obdelavo in da so za to možnosti v Ukrajini ali v Banatu, kjer ni treba toliko gnojiti. Čeprav so oblastniki kmalu spoznali, da bo kmete težko ločiti od lastnine in da bi tudi vsak žabniški kmet najraje imel vse svoje - svoj hlev, svojo živino in svoj traktor, so bili prepričani v uspeh ko-lektivizacije in arondacije. "Trda bo," so govorili. "Še se bodo tolkli, nas naganjali z informbirojevci, kakor se je to zgodilo oni večer v gostilni. Toda pot, ki so si jo začrtali naši narodi, se iz dneva v dan spreminja v stvarnost. Tudi, ko so delavci prevzemali tovarne, so naši sovražniki govorili, da ne bodo sposobni voditi tovarn itd. Danes pa so umolknili, ker so jih zasuli plazovi uspehov. Tudi na področju kmetijstva bo prišlo do tega. In nekoč bodo žabniški zadružniki lahko ponosni in dajali zgled ostalim po Sloveniji, ker bodo med prvimi, ki se bodo lotili tako velikega dela, kot je arondacija," je razlagal "jasno-vid".
• • •
Namesto komentarja: ko je zmanjkalo velikih besed in nestvarnih iluzij, so žabniški kmetje nabavili vsak svoj traktor, zgradili (obnovili) vsak svoj hlev in v svoj hlev privezali svojo živino...Tisti "nekoč", ko bodo žabniški zadružniki lahko ponosni, je že tu - le da niso ponosni na kmetijsko delovne zadruge in na posledice neumne politike, ampak na svoje kmetije in na rezultate svojih rok.
GLAS
Starosvetne šege, navade in modrosti
Svetnica - važen vremenski dan
Svečnica (2. februar) ni znana samo po šegah in navadah (svečniško koledovanje, valjanje sveč itd.), ampak je tudi pomemben vremenski dan. Splošno je znano, da na svečnico "pride medved iz brloga vremena pogledat: če je megleno, ostane zunaj; če pa sonce sije, še enkrat zaspi".Na Gorenjskem tudi pravijo, da če na svečnico prej od strehe kane kakor od sveče, medved zunaj ostane, sicer pa se vrne v brlog. Ponekod prerokujejo tudi brez medveda in pravijo: "če bo svečnica zelena, bo cvetna nedelja snežena": pa tudi: "kolikor dni pred svečnico ptiči žgolijo, toliko dni po svečnici molčijo ". V Poljanski dolini, na primer, prerokujejo po vremenu na svečnico tudi letino in zatrjujejo: "svečanov dež pride po češnje in rž".
No, letos je bilo na svečnico lepo vreme! Ste že ugotovili, kakšna bo letina, kakšna cvetna nedelja... ?
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
UREJATA: DANICA DOLENC IN HELENA JELOVČAN
Krhki flancati
Potrebujemo 60 dkg bele moke (pol naj bo ostre), sol, pol zavitka pecilnega praška, 8 dkg sladkorja v prahu, 5 rumenjakov, približno 2 del kisle smetane, 2 žlici ruma, sok polovice limone ali belo vino; maščobo za cvrtje, sladkor za posipanje. Iz naštetih sestavin zamesimo mehkejše testo in ga pustimo počivati pol ure. Nato testo razvaljamo, s koleščkom zrežemo pravko-tnike, vanje napravimo nekaj zarez, prepletemo in ocvremo v vroči maščobi. Se vroče potresemo s sladkorjem v prahu.
Ocvirkovica aH špehovka
Testo napravimo kot za potice. Potrebujemo 60 dkg bele moke, kvaseč iz 3 do 4 dkg svežega kvasa, 2 žlici mlačnega mleka, 2 žlici moke in 1 žličko sladkorja, 1 rumenjak, 5 dkg kuhanega masla ali 7 do 8 dkg margarine ali prav toliko masti ter 2,5 do 3 dl mleka.
Nadev: 1/2 kg ocvirkov, na kolesca narezana suha klobasa.
Moko pokrijemo in postavimo na toplo. Medtem postavimo kvaseč: kvas zdrobimo, prilijemo mleko, dodamo moko in sladkor, zmešamo in postavimo na toplo. Ko vzhaja, penasto umeša-mo maščobo in rumenjake ali cela jajca. Mleko pogrejemo, da je mlačno, ga osolimo in dodamo pripravljenemu umešanju. Mleka ne primešamo vsega, nekaj ga prihranimo in ga po potrebi pozneje dodajamo. Iz vzhajanega kvasa, moke in pripravljene tekočine zamesimo ne pregosto testo, ki ga na drobno stepamo s ku-halnico tako dolgo, da se loči od posode. Testo pokrijemo in ga denemo vzhajat na toplo. Ko naraste za dvakratno količino, ga razvaljamo za prst na debelo in nadevamo.
Ocvirke segrejemo in z njimi enakomerno namažemo testo. Potresemo narezano klobaso. Ocvirkovico zvijemo v potico in denemo v namazan, z drobtinami potresen model. Postavimo vzhajat na toplo. Vzhajano namažemo povrhu z mastjo in denemo v pečico. Pečica naj bo precej topla. Pečemo približno eno uro. Ponudimo še toplo, je pa dobra tudi mrzla ocvirkovica.
Kvašeni flancati
Potrebujemo kvaseč iz 3 dkg kvasa, 4 žlic mlačnega mleka in žličke sladkorja, malo soli, žlico surovega ali kuhanega masla, 65 do
70 dkg moke, 2 jajci, približno 1/2 1 mlačnega mleka, olje za cvrenje, sladkor za posipanje.
Najprej postavimo kvas. V mleku razžvrkljamo jajci, dodamo sladkor, sol, maslo in nazadnje še vzhajan kvas ter z moko zamesimo testo, ki ga dobro stepemo s kuhalnico, da se loči.od posode. Pokritega postavimo na toplo, da vzhaja. Vzhajanega razvaljamo za 1/2 cm na debelo in izrežemo 10 cm široke in 14 cm dolge krpe. Vanje naredimo 2 do 4 zareze in jih med seboj prepletemo. Flancate ocvremo v olju in še tople potresemo s sladkorjem.
Krofi
Nekajkrat smo vam tule že napisali, kako naredimo dobre pustne krofe. Enim gospodinjam se posrečijo, drugim spet ne in potem čisto same "pogruntajo " svoj recept.
No pa tokrat poskusimo še Oetkerjeve krofe. 5oo g mehke bele moke presejemo v skledo za mešanje, jo skrbno zmešamo z 1 vrečko suhega kvasa Digo in ji dodamo še 30 g sladkorja, 1 vrečko vanilijevega sladkorja, 1 zravnano žličko soli, 2 jajci, 1 rumenjak, 125 ml (1/8 1) mlačnega mleka in 100 g stopljenega in ohlajenega masla ali margarine.
Vse sestavine pregnetemo z gnetilnima kavljema ročnega me-šalnika, najprej pri najnižjem in zatem pri najvišpjem številu vrtljajev, da dobimo gladko testo. Če se lepi, mu dodamo še malo moke (a ne preveč, da ostane mehko).
Dobljeno testo postavimo na toplo za toliko časa, da vidno naraste, nato pa ga pri najvišjem številu vrtljajev znova dobro pregnetemo in razvaljamo približno 1/2 cm debelo. Z okroglim modelčkom (premer približno 7 cm) izrežemo okrogle pogačice, premažemo polovico pogačic ob robu na tanko z beljakom, damo na sredino malo marmelade, položimo nanje preostale pogačice in dobro stisnemo robove. Zatem postavimo krofe na toplo, kjer naj vzhajajo, da vidno narastejo.
V kozici razgrejemo maščobo za cvrenje, ocvremo v njej krofe z obeh strani, jih poberemo s penovko na cedilnik, da se odteče-jo, nato pa jih potresemo s sladkorjem.
Kotiček za sladkorno bolne
Krhki flancati kot cvet ali rožice
Sestavine za 4 osebe: 20 dag moke, 15 dag masla (ali margarine), sol, 2 rumenjaka, 1 žlička sladila Natreen, 1 žlica kisle smetane, 1 žlica limoninega soka, 1 žlica belega vina, 1 žlička ruma, olje za cvrenje.
Iz vseh sestavin na hitro zamesimo testo v obliki hlebčka, ki naj v hladilniku počiva 30 do 40 minut.
Testo razvaljamo na debelino 2 mm in z modeli izrežemo različne oblike. Oblike cvetov izrežemo s kolescem. V sredini jih premažemo z jajcem in položimo enega na drugega. Stisnemo jih samo v sredini in v olju previdno ocvremo. Ocvrte položimo na serviete, da se maščoba odcedi. Rožice bodo še lepše, če jih okrasimo z jagodami, višnjami ali z drugim sadjem.
1 porcija vsebuje 2348 KJ ali 550 kcal. Prihranek kalorij z na-treenom po porciji: 805 KJ (190 kcal).
In še to: Nekatere bralke ste spraševale kje dobiti knjižico z Natreen recepti. Kranjska Živila so se pozanimala zanjo in te dni jo boste lahko dobili v njihovi samopostrežbi na Zlatem polju.
Helena Križaj
Njeni učenci so nas povabili na obisk s prijaznim pisemcem. "Odkar je na naši Šoli, imamo prav njo in njen zemljepis najraje", so med drugim zapisali. Helena Križaj je prišla na osnovno šolo Matija Valjavec v Preddvoru pred dobrimi osmimi leti neposredno s študija na Pedagoški akademiji. Prva leta je poleg zemljepisa učila še zgodovino in spoznavanje družbe. Pravi, da je njena prva naloga otroke čimveč naučiti. V veliko pomoč pri spoznavanju metod poučevanja in nabiranju prakse ji je bila že akademija, tako da ji z delom v razredu ni bilo težko začeti.
Otroci imajo radi pošten, odkrit odnos s strani učitelja, radi vidijo, da se nekako spusti na njihov nivo, da jih posluša in da se od njih tudi uči. Z njimi se je treba veliko pogovarjati, razumeti njihove probleme, v vsakem iskati tisto dobro in med njimi ne delati razlik. Ni se jim težko približati, saj so še zelo iskreni, pristni in nepokvarjeni. Res pa je treba vzpostaviti red in disciplino, da se lahko dela. Tudi spoštovanje do učitelja mora biti in kljub prisrčnim odnosom jih vendarle ne kaže pustiti preblizu. Potrebna je prava mera v vsem.
Pri njenih urah zemljepisa učenci radi veliko rišejo, še raje
M®DA
Resice, resice...
Iščemo dobre, prijazne učitelje
poslušajo pripovedovanje z njenih potepanj po svetu, najraje pa bi videli, da bi z njimi še in še hodila v naravo in na izlete. Nekaj možnosti imajo sedmošolci pri izbirnem predmetu turizem, ki ga Helena Križaj tudi uspešno vodi.
Kes sem za delo dobila že precej pohval, a vendar, če nekaj delaš z veseljem, mora biti dobro. Lepo je delati z mladimi in mislim, da je to lep poklic. Doslej še nisem bila razočarana, čeprav je včasih, posebej kadar sem preobremenjena, tudi težko. Takrat misel na to, da bi vse skupaj pustila, odženejo prijetna doživetja. Dober občutek je, če osnovnošolec na valeti, ko je pravzaprav že vsega konec, reče: Hvala, ker ste me toliko naučili!" Helena Križaj pravi, da mora človek imeti rad svoj poklic in ga ne le opravljati, na primer zaradi denarja. Z mladostnim optimizmom in elanom ter vedrino, ki jo kar izžareva, ni čudno, da ji gre to dobro od rok. • T. J., foto: J. Cigier
Vabimo učence, nekdanje učence in starše učencev, pišite in predlagajte, koga naj predstavimo v rubriki Iščemo dobre, prijazne učitelje.
No, tole sicer niso resice, ampak kar velike rese. Moda jih prinaša in ujele so se tudi v fine volnene mohairje, ki so jih nalašč za to zimo pri Suknu izdelali za zimska oblačila. Gre za volnene jope posebne sorte, nepodložene, ki jih oblečemo po smučanju, za prosti čas, mladi pa bodo verjetno še raje posegli po priljubljenih pon-čih, ki se prav tako končujejo z resami. Pri Suknu so jih tokrat že kar ukrojili in boste tako jope kot ponče lahko kar oblekle. Za tiste, ki pa rade same šivajo, so pripravili blago z resami na metre in preskrbeli tudi kroje, da si boste jopo ali pon-čo same ukrojile in sešile. Kje vse boste nosile rese bo torej vaša stvar. Na sejmu mode so suknove modne kreatorice pokazale tudi torbico, okrašeno z resami in kombinacijo gladkega in kara blaga. V kranjski prodajalni Sukna smo v petek izvedeli, da še tisto uro pričakujejo iz tovarne blaga za jope
in ponče v sedmih (!) modnih barvah. Kdor je bil na sejrn" mode v Ljubljani, jih je lah*0 videl. Ena lepša kot druga, *a'
gotovo pa vam bodo najb°jj všeč rdeča, rumena, violet-še to: če niste ne za jopo ne z8 pončo, se odločite za ruto. In)e' nitno se bo podala na plašč. I3'
kno, ali pa pod ovratnik. Re!*e pa morajo gledati ven! • Dolenc - Foto: J. Cigier
Čaj ob petih
Šipkov čaj z vinom
(za 4 osebe)
3 vrečke Podravka šipkovega čaja, 6-8 dl vode, 3 dl črnega vina, 1 limona, 8 klinčkov, sladkor v kockah
Filtrske vrečke prelijte z vročo vodo in pokrito pustite stati pO' bližno 10 minut. Vrečke nato poberite in dolijte pogreto vino (vt' na ne smete kuhati).
Ponudite s kockami sladkorja in limoninimi rezinami, ki ste ji& prebodli s po dvema klinčkoma.
klopi
Muca
Pri nas imamo muco, na soncu rada spi, veselo zamijavka. ko kje zagleda me. Rada pije mleko, še rajši je meso, za miško hitro skoči, če le zagleda jo. Se s psičkom ne razume, nagaja rada mu, če ji je za petami, brž smukne na drevo. Če le mi čas dopušča, se rada z njo igram, zato pa muce svoje nikomur jaz ne dam. Tina Bergant, 4. r. OŠ Kokra
Ali je dobra knjiga res zlata? Za marsikoga je. Za tiste, ki radi berejo, je dobra knjiga res zlata. Obogati jim besedni zaklad in še mnogo drugega. Ko ti berejo knjigo, se vanjo poglobijo, kot bi se potopili globoko v vodo. Stvari, ki so okoli njih, jih ne zanimajo. Zanje je takrat važna le ena stvar - knjiga. V njej preberejo vse, ne izpustijo niti ene besede.
Boštjan Eržen, 7. c r. OŠ Lucijana Seljaka Kranj
Vsaka domovina ima svoje nebo
Slonim na ograji in opazujem pokrajino pred seboj. Čutim se nebogljeno v tej neizmerni planjavi, pa vendar sem delček vsega tega, drobcen delček narave, manjši kot proton v atomu. Toda oblikujem to naravo, dajem ji svoj pečat, kot ga daje proton celotnemu atomu.
Ljubim to deželo, ki se razprostira pred menoj. Ljubim jo v vsej njeni raznoterosti. Ljubim jo. ker tukaj živijo moji ljudje. Preprosti v svoji preprostosti. Govorijo moj jezik, po njih se pretaka naša kri, kri, ki oblikuje vse to, kar je in kar je kdaj bilo.
Ljubim to naše nebo, simbol vsega svobodnega. Preliva se v tisočerih modrih odtenkih, le na obzorju se razprostira konček zarje, rdeče kot kri.
Nebo, ti nema priča tisočletne zgodovine kratke svobode in težkega jarma, povej mi, se bliža boj za našo deželo, naš jezik? Bo zopet moril brat brata?
Noč
Noč.
Tiha in spokojna. Le čas jo gloda. A ona čaka. Čaka, da se zdani. Izgine. Brez sledi. Odšla je. Več je ni. Vstane dan. Nov in svež...
Mojca Špan, 8. b r. OŠ bratov Zvan Gorje
ŠELE PO SVOJI SMRTI UVIDI MOJ NAROD. KAJ SEM STORIL ZANJE.
france prešeren
Povodni mož
Povem ti. nebo, četudi bo boj in čeprav bo zarja na obzorju še tako žarela, bomo mi ostali trdni, neizprosni, jekleni, kadar treba bo braniti časti in pravde naši deželi, našim ljudem. (Tu-gomer)
Misli mi zdrami veselo šče-betanje ptic. Ali vedo, da letijo nad mojo deželo? Ali vedo, da ravno tako, kakor one svobodne ljubijo svobodne višave, tudi jaz svobodna ljubim svobodno zemljo?
Odgovarja mi razburjen ščebet...
Vedo, vedo... Helga Dobrin, 8. a r. OŠ heroja Grajzerja Tržič
Kako dolgočasna je ta slovenščina!
Že neštetokrat smo prebrali Urško. Kar na spanje mi gre.
Nenadoma se znajdem na bregu Ljubljanice. Pri trobenti s*1" raj nimam pojma, kam naj piham, a vseeno kar igram. Glas P^h®. sam od sebe. Tam na drugem koncu stopi mlado dekle. Ne vem, sicer je, a vidim, da je zelo lepa. Še vedno ne umaknem oči z nje. ^ obleki lahko sklepam, da sem nekje v preteklosti. Kmalu pri zagledam - koga? Našega največjega pesnika - niste uganili • Pršema. Vendar je tudi njemu, kot drugim, dala košarico. Ko to ^ dim, se mije skoraj zaletelo.
Premišljujem, kje sem.
K Urški pristopi urejen mladenič in takoj ugotovim, kje sen*-Saj sem vendar v pesmi POVODNI MOŽ!
Sklepam, da bosta zdaj. zdaj zaplesala. In res. zavrtela sto
kot vriavka, vedno bliže vodi. Sklenem, da bom kaj ukrenil, veti fL. se ne morem niti premakniti. To pomeni, da ne morem narediti *lC; sar, kar ni v pesmi. Saj bi bil že tako prepozen. Vrtita se ravno e rob. Trobenta kar sama od sebe neha igrati. Kmalu od iskrivih P\ salcev ostane le še vrtinec. Kako čudno! Pa nisem mogelpomaga11 Naenkrat zaslišim: "Primož, beri naprej!" Kaj! Saj sem ravnokar gledal v Ljubljanico in bil globoko Z mišljen. Sedaj naj pa vem, kje smo. Pred sabo opazim berilo- " slim. da sem le z mislimi opazoval Urškino smrt. Na, zdaj pa imC1 L še cvek bom dobil. Tovarišica že drži žepno redovalnico. Začt*e kar nekaj govoriti o Urški. Tovarišica me začudeno gleda. .
Na srečo se ni zgodilo nič hudega. In vse to le zaradi n(,selt največjega pesnika Franceta Prešerna! • Primož Lipar, 7. b r. " Matije Valjavca Preddvor
3555
7^21875504
5. februarja 1991
ZANIMIVOSTI
11. STRAN »IMmKSGLAS
skušnje vvaldorfske šole primerne tudi za nas
Spodbujajo ustvarjalnost otrok
ivrzenci vvaldorfske pedagogike so imeli tudi letos priložnost prisluhniti seminarju profesorjev vvaldorfske 0,e' kj ga je januarja v Ljubljani priredilo društvo Kortina. TATJANA ŠTULAR, učiteljica prvega razreda Podružnične šole Lucijana Seljaka na Orehku, je s strani našega časopisa že lani predstavila javnosti svoje ,se o tej ustvarjalni in svobodoljubni šoli, letos pa skuša nekatere njene elemente uvajati tudi v pouk.
Tudi letos je seminar vvaldorf-s*e pedagogike vodil tamkajš- , nJ' profesor, sicer pa glasbeni % strokovnjak gospod Findeisen, i "avzoča je bila tudi evritmistka § Margit VVagner, ki že 25 let f Poučuje v vvaldorfski šoli. Gla- | Vr>a tema je bilo 12 čutil v ražnju pedagogike.
.»Zanimiv je bil začetek sekana,« je razlagala Tatjana ^ular. »Prvega dne nas je go-sPod Findeisen pozval, naj namesto predstavitve vsak udele-Zenec seminarja pove, kakšne kušnje, pričakovanja in teža-Ve 'mamo v pedagoškem pokli-Cu- Slišali smo številne izjave, °d ^ga, da je v naših razredih Preveč učencev (v vvaldorfski ?li pa si želijo razredov z več-Jlrn številom učencev), do ukidanja vzgojnih predmetov v |!aših šolskih programih in podobnega. Ko smo vsi povedali, ?ar nam je ležalo na duši, kak-5n°. šolo imamo in kakšno si belimo, je izjavil: Takole pa so ldeti naše pedagoške konference. Vsi povedo svoje misli Qo konca, ne pa da si skačemo J" besedo, se prepiramo, zadnjo Desedo pa ima vodja konferen-Ce< udeleženci pa gremo nara-*en nedorečenih misli in navadno še skregani. Pri njih so Pedagoške konference izmenja-e mnenj, čutiti je sozvočje mi-
l' čeprav seveda pride tudi do renj- Toda njihova tedenska !ire^anJa dajo vsakomur čutiti,
.aje pomemben, da se mu pridne,   obvladajo umetnost
u'turnega pogovarjanja. Člo-je enostranski, toda to eno-^anskost znajo uporabiti za l^voj mnogostranskega člove-
a- Naš šolski zakon bi tudi .?.rr> moral dati možnost to raz-v'Jati.
, Kontrast temu pa je bil ve-^ r 2 našim šolskim ministrom J- Vencljem, tip pedagoške onference, kakršno poznamo j/1 nas. Ministru smo na pri-, er Predlagali, da se v novi za-bod Vnese moznost izbire svo-II dne šole, vendar smo nalete-d na komentar, kje bomo vzeli
Ustav1-'        P" denarju se vse
Jema o 12 čutilih je bila hu-
0 zahtevna. V vvaldorfski šoli po le
^teg nam znanih petih čutil l.menda se kot šesto priznava še Jutilo ravnotežja) poznajo še £utilo volje, čutilo za življenje, AUt 'astnega jaza, čut misli... ^ut tipa na primer vzpostavlja a Povezanost z zunanjim sve-°m- Če bi vzgojitelj vedel, ko-!Ko je v volni, lubju ali kakem J^gem  naravnem materialu 'ka s svetom, ne bi otroku ni-<CT dal plastične igrače. Ali jrumo čut za besedo: vsi smo Prijeli za grlo in on je nekaj
zavpil. Dobili smo občutek, da z njim vred govormo. Če govori s hripavim glasom, imamo z njim vred občutek, da smo hri-pavi, če z nežnim, to tudi nas "ozdravi" hripavosti.
V prvem razredu pri mater-nem jeziku vzamejo besedo miza in ugotavljajo, kaj ta beseda komu pomeni: pogrnjena miza, lesena miza, štiri noge, rože, in podobno bogatenje besednega zaklada. Kaj vse si predstavljajo pod to besedo, v naši pisavi pa je to videti zelo pusto. Na primer prva beseda, ki jo otrok zna, tudi napisati, je mama. Mama, to je tako bogat čustven odnos, z našo pisavo pa je to na tabli videti kot par žic. Otroku se mora narediti razpoka v duši, ker je mama napisano tako, kot če bi napisal dimnik.«
Velik vtis na slušatelje seminarja je napravila tudi izkušnja, kako pišejo spričevala. Razrednik, ki vseh 12 let spremlja isti razred (40 otrok), napiše spričevala, ne z ocenami, pač pa z opisnimi mnenji, kje je otrok dosegel pričakovanja, kje jih ni.
Gospod Findeisen, ki je tudi sam razrednik, napiše mnenja za vse v svojem razredu, enako pa tudi za učence, ki jih v višjih razredih uči glasbo (pri nas pišejo karakteristike le razredniki in to za vse predmete, čeprav denimo kot slavist ne veš, kako otrok dela pri likovnem pouku, fiziki ipd). Gospod F. napiše mnenja za 200 učencev, da jih do zaključka leta dokonča, mora začeti okoli velike noči. Za vsakogar spesni tudi izrek, ki je
karakterističen za vsakega otroka. To so novi, originalni izreki, le malo jih je vzetih iz literature in večidel nastanejo v zad-
Tatjana Štular skuša izkušnje waldorfske pedagogike uveljaviti tudi pri pouku. Kako?
»Ta teden sem začela s slikanjem, z modro barvo. Sicer pa uvajam stvari, ki so za naše okoliščine dostopne, se pravi, angleščina, pletenje, slikanje na velike formate, naraven odnos do okolja. Po lanskem seminarju vvaldorfske šole sem se na primer odvadila kričati. V razredu ne zavpijem več, držim se načela - ko se učitelj umiri, se umiri tudi razred. Ta pa je nemiren zaradi slabo sestavljenega urnika, ki ne upošteva človekeovega bioritma (telovadba in glasba ne sodita skupaj, temveč iz-menjaje intelektualni predmet, potem evritmija ali drugi sproščujoči predmeti). Otroci so zelo dojemljivi za te novosti. Sproščeno uvajam eksperimentalni pouk, toda po počitnicah poj dem z ocenjevanjem, kar bo za otroke precejšen šok.«
nji noči pred koncem šolskega leta.
»Gospodu Venclju je vvaldorfski profesor predlagal model slovenske šole. Ko se pri nas rojevajo temelji demokracije, ne moremo dopustiti, da šolo vodi država. Šole naj se samo odločajo, na čem bodo gradile svoje pedagoško poslanstvo, na jezikih, vzgojnih predmetih... Delovati bi morali šolski sveti. Treba je vključiti starše. Sveti so koordinatorji med šolami. Pri nas naj bi direktorja šole imenovala občina, da bi politika vplivala na izobraževalni sistem. Gospod Findeisen pa pravi, da šola uspeva šele tedaj, če upravni del šole zraste iz pedagoškega. Tega v prihodnjem šolskem zakonu ni. Šola bi na primer lahko sama izbirala ravnatelja med svojimi ljudmi, druga se odloči, da ga sploh ne bo imela, tretja da ga bo vsako leto menjala. Te možnosti bi morala imeti tudi naša šola. Država sicer drži roko nad principi in delom šole, tudi ji mora pomagati. Minister Vencelj je naše pobude za svobodno šolo razumel, kot da hočemo vvaldorfsko šolo. Predlagal je iniciativno skupino, ki bo delala na pripravi zakona in to možnost vnesla v osnutek.«
Sicer pa so se sluštaleji seminarja veliko ukvarjali tudi z glasbo: pravijo, da če ne znaš do 3. razreda ritmizirati, potem nikoli ne ločiš dela od celote, kasneje tudi ne znaš ulomkov. Učili so se šteti po japonsko, tega se otroci hitro nauče. Ponazarjali so predstavljanje črke s celim telesom, tako usmerjajo razvoj organov. Do 7. leta starosti ne puste otrokom, da berejo in pišejo. Imeli so denimo fantka, ki je v prvem razredu že pisal, bil pa je organsko slabo razvit in močno slabe drže. To so mu popravili s tem, da je s telesom oblikoival črko K, v mogočni drži, ko je predstavljal kralja. Postopoma si je držo popravil. Peli so petglasno -Mozartovo Čarobno piščal. Tokrat so tudi slikali, z njimi je bila učiteljica Branka, prva slovenska diplomantka vvaldorfske šole, ki je vodila tečaj slikanja in risanja form. Pri likovnem ustvarjanju otrok v nič ne prisiljujejo, ne skicirajo jim na tablo, pač pa jim dajo možno sti ustvarjati, packati, risati, snovati na velike formate, dati poleta  otroški   fantaziji. Ne odobravajo  pobarvank. Spoštujejo otrokove predstave o tistem, kar je narisal: če reče, da njegova risba predstavlja konja, potem mora biti to tudi za nas konj... • D. Z. Žlebir, Foto: J. Cigier
Uspehi slovenskega alpinizma
Visoka vrednost v svetu
Ljubljana, 2. februarja - Lani je minilo trideset let od naše prve alpinistične odprave na Himalajo, sicer pa segajo naši obiski tamkajšnjih gora še malo dalj v preteklost. Posebno uspešno je bilo lansko leto, ko je naš alpinizem zavzel sam vrh svetovnega športa. Najzaslužnejšim alpinistom, med katerimi so tudi Gorenjci, so konec januarja podelili priznanja v Cankarjevem domu, na tiskovni konferenci v Planinski zvezi Slovenije pa so včeraj predstavili tudi letošnje alpinistične cilje.
^Uzejska dejavnost se je združila
Jeseniški muzeji pod eno streho
^javn06' ^" 'e'>ruarJa - Na Jesenicah so se odločili, da muzejsko Kil , 2dr«žijo pod eno streho. Do ustanovitve se muzej imenuje
nI f,senice v ustanavljanju. Sredstva zagotavlja občina na pod-
vred|oženih programov dela.
dediščini ni bilo strokovne organizacije, ki bi delovala v skladu z zakonom. Na Jeseni-'cjaVnn *,.*v>»*ui vse iuu^cjskc  cah imajo dovolj muzejskega 0 ali d   m tUdi tiste' ki se ta"  Sradiva'tako v Tehniškem mu-'°van;JLrU8,ače ukvarjajo z va-  zeju, kjer je kar 4750 predme-
ražn^vn.ekaj let so na Jesenicah da h' ustanovili obiti tau muzejsko organizacijo dei.>.     združili vse muzejske
iU(j-nj.ern kulturne dediščine. $trjn- lzyšni svet se je s tem slcUnV i.n obenem posredoval g°rn h"1 elaborat s predlo-
rjei  8a sPreJme. kajti   -8ati so Pobudo sprejeli, ?akon.Jesen'ški občini po izidu a o naravni in kulturni
tov ali enot, od zgodovine železarstva do orožja in arheološke zbirke, zgodovine delavskega gibanja, paleontološke zbirke z 970 enotami in objektov kot so Ruardova graščina, Marijina cerkev, kasarna, mlin in ostanki fužin, plavž... Nadalje je v
Mojstrani Triglavski muzej z gradivom iz zgodovine planinstva triglavskega območja, zbirka v Liznjekovi hiši v Kranjski gori, Finžgarjeva hiša v Do-slovčah, Prešernova hiša, Ajd-na. Zbirko bogati skupaj 7213 enot, dopolnjujejo pa jo še privatne zbirke.
Na Jesenicah ocenjujejo, da bi za ustanovitev muzeja imeli dovolj prostorskih možnosti, z ustanovitvijo pa bi morali zaposliti takoj ravnatelja, dva kustosa in dokumentalista - knjižničarja in administratorko. Muzejsko dejavnost v občini so doslej financirali iz proračuna,
Železarna Tehniški muzej, Planinsko društvo Dovje - Mojstrana pa Triglavsko muzejsko zbirko. Ocenjujejo, da ne bi bistveno povečali sredstev za muzejsko dejavnost, prišlo bi le do prerazporeditve sredstev v okviru finančnega načrta kulturne dejavnosti.
Do ustanovitve se muzej imenuje Muzej Jesenice v ustanavljanju, ustanovitelj Muzeja Jesenice pa je Občina Jesenice. Kot organ upravljanja Muzeja Jesenice se oblikuje svet, sredstva pa zagotavlja v svojem proračunu Občina Jesenice na osnovi predloženih programov dela. • D. Sedej
Kranjčanka Marija Štremfelj je lani kot prva Jugoslovanka stopila na streho sveta - Foto: A. Štremfelj
Slovenski alpinizem, ki ima svoje velike junake že v predvojnem obdobju, je sledil razvoju tega športa v svetu. Ko so bližnja gorstva postala prenizka za vedno višje cilje, so tudi naši alpinisti začeli stopati v svet Himalaje. Sprva so bili njihovi koraki sicer previdni in počasni, toda glede na skromne možnosti v primerjavi s tujci jim je treba priznati dobršno mero samozavesti in smelosti. Kot je na nedavni slovesnosti ob podelitvi priznanj v Cankarjevem domu dejal načelnik komisije za odprave v tuja gorstva Tone Škarja, bodo zgodovinarji in sociologi morali povedati, kako se je tako majhen narod mogel obdržati na neusmiljenem trgu prostora in časa, da je sledil vsem sodobnim tokovom, bil del sodobnega sveta, a hkrati ohranil svoj jezik, kulturo in posebnosti. Odgovoriti bodo tudi morali, kakšna mešanica poguma in previdnosti, moči in šibkosti, zanesenjaštva in preračunljivosti, odpornosti in prilagodljivosti pa odkritosti in zaprtosti je bila potrebna, da smo preživeli kot Slovenci.
Slovenski himalaizem se je začel pravzaprav že v letu 1954 z Bertoncljevim vzponom v Daulagiriju. Prva naša himalajska odprava leta 1960 sicer ni dosegla načrtovanega sedem-tisočaka, vendar se je vzpela na tri stranske vrhove Trisulov in zbrala prve izkušnje. Tudi druga odprava leta 1965 ni povsem uspela na Kangbačenu, kjer pa je opravila prvi pristop na zahodni vrh. Tretja odprava leta 1969 je osvojila drugi in četrti vrh Anapurn, četrta odprava leta 1972 je v deviški južni steni Makaluja odnehala le slabih 300 metrov pod vrhom, peta odprava leta 1974 pa je opravila drugi pristop na Kangbačen. Naslednje leto je bila šesta odprava uspešna na osemtisočaku Makalu. Potlej so se odprave vrstile vse pogosteje in segale po vse bolj zahtevnih ciljih. Na najvišji vrh sveta, Everest, sta kot prva Jugoslovana leta 1979 stopila Kranjčana Štremfelj in Za-plotnik.
Vrh upravičuje napore
Številnih poznejših odprav in prvenstvenih vzponov naših alpinistov v Himalaji ni moč na kratko našteti. Gotovo pa je, da so imeli velik odmev v svetu prvenstveni vzponi prek južnih sten Makaluja in Daulagirija, po zahodnem grebenu Everesta, prek severne stene Jannuja in še zlasti prek južne stene Lotseja. Slednji dosežek so na slovesnosti v Cankarjevem domu razglasili za naš najboljši alpinistični vzpon lani, Tomu Česnu pa so prisodili prvo mesto med alpinisti. Med alpinist-kami je bila prva Marija Frantar, druga pa Marija Štremfelj. V športnem plezanju sta si naslova zmagovalcev priborila Miran-da Orta- in Tadej Slabe.
"Vrednost slovenskega alpinizma v svetovnem športu je gotovo visoka", je med drugim naglasil na svečanosti Tone Skarja, ki je še ocenil, da seganje na ta vrh upravičuje napore v preteklosti, sedanje žrtvovanje pa utemeljuje uspehe v prihodnosti. Kot je prepričan, se lahko Slovenci še naprej uspešno predstavljamo svetu z alpinizmom, če bo zanj dovolj široko razumevanje; saj če bomo vsi sedeli na tribunah, nas bo premalo za boje v areni. In uresničitev letošnjih alpinističnih načrtov bo resnično boj za visoke cilje! Izpolnili naj bi jih kar na osmih odpravah, od katerih bo največja krenila proti Kang-čendzengi že marca 1991. • Stojan Saje
»MgKyj©SC/GLAS 12. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: JOŽE KOŠ NJE K
Albin Štern, mladi kranjski motociklist
Za dirkanje je potrebno veliko volje
Čeprav je sezona za motociklistični šport še precej daleč, imajo naši najboljši dirkači kar precej opravil s pripravami motorjev, iskanjem sponzorjev in organizacijskimi zadevami. Lani so nas v državnem prvenstvu zelo uspešno zastopali kar štirje Gorenjci, med njimi tudi 22 letni Kranjčan Albin Štern, ki je v kategoriji 125 ccm poleg 6. mesta za pokal Jugoslavije, osvojil odlično 3. mesto v pokalu Alpe Adria. Albin se je z dirkanjem resneje začel ukvarjati pred šestimi leti, zmagal pa je že na svoji prvi dirki za državno prvenstvo v kategoriji 50 ccm junior.
Kaj te je pravzaprav napeljalo k dirkanju?
Ko sem še hodil v višje razrede osnovne šole niti nisem hotel slišati za motor. Z dirkanjem se je najprej hotel ukvarjati moj starejši brat, vendar pa mu starši tega niso dovolili. Začel sem tako, da sem pomagal Janezu Pintarju pri pripravi motorja, potem pa me je potegnilo. Začel sem v juniorski kategoriji do 50 ccm. To mi je dalo precej volje za vnaprej. Z bratom sva takrat doma sama izdelala tri motocikle, razen motorja. V sezoni leta 1986 sem tekmoval v odprti kategoriji 50 ccm in takrat sem tudi osvojil naslov republiškega in tudi državnega prvaka. Ko začneš dirkati, je dobro, če ti nekdo stoji ob strani, pri meni je bil to Janez Pintar.
Motociklizem najbrž ni ravno poceni šport. Kolikšna sredstva si moral vložiti, da si sploh lahko začel dirkati?
V razredu 125 ccm, v katerem sem vozil minulo sezono sem za motor odštel 13.000 mark, to pa še zdaleč niso vsi stroški. Potrebno je nabaviti še dva para koles in gume za celo sezono dirk in treningov, ter nekatere dele, ki jih je treba med sezono menjati. Ocenjujem, da meje lanska sezona, ko sem vozil tudi na dveh dirkah za evropsko prvenstvo, stala okoli 50.000 mark. Nekaj malega sem dobil od sponzorjev, vse ostalo pa sem si moral prislužiti sam. Če ne bi imel veselja, tega ne bi zmogel. Preseliva se od denarne plati na samo dirkanje. Ali imaš pred dirko kdaj tremo, ali te je celo kdaj strah nevarnosti tega športa? Sam strahu ali treme pred dirko ne poznam. Opažam pa to pri nekaterih drugih tekmovalcih. Nekateri doživijo kakšen grd padec in to se jim pozna na naslednjih treningih in dirkah. Če pozorno opazuješ njihovo početje, vidiš, da je slabši kot pred padcem. Potem traja nekaj časa, da pridobijo nazaj rutino in zaupanje v motor. Čeprav sem že nekajkrat tudi sam hudo padel, se mi to kasneje ni poznalo. Glede nevarnosti pa menim, da obstaja tudi pri drugih športih, recimo pri smučanju. Malokdaj se nesreče zgodijo zaradi napak dirkačev, pogosteje gre za napake organizatorjev. Nasplošno bi rekel, da dirkanje ni nevaren šport, ker vozijo samo profesionalci.
Mogoče še nekaj besed o tvojih načrtih za letošnjo sezono?
Rad bi čimveč nastopal na dirkah evropskega prvenstva, ki so za vsakega dirkača velika izkušnja. Veliko bo odvisno od sponzorjev. Trenutno se pogovarjam z avtokleparjem Ahčinom in z Renduličem, da bom videl, koliko bo sploh denarja. Veliko je storjeno že s tem, da imam že skoraj pripravljen motor, nekaj pa bo treba še urediti. Glede državnega prvenstva upam, da se bom uvrstil nekje v vrhu, upam pa tudi, da se bom na dirki za evropsko prvenstvo na Grobniku uvrstil med prvih dvajset, kar bi bil že velik uspeh. # M. Gregorič, foto: Katja Premru
Mali nogomet
Kranj — V nedeljo, 27. 1., seje v športni dvorani na Planini končala zimska liga malega nogometa 1990/91. Nastopilo je 56 ekip in to 12 v veteranski in 44 v mlajši kategoriji.
Med veterani je bila najboljša ekipa Ljubljanske banke, ki je v tekmi za prvo mesto premagala ZTKO Kranj s 4 : 1. Tretji je bil Ikos, ki je premagal Kmetijstvo Kepic 2:1.
V mlajši kategoriji so bili prvi Marakuja, ki so v finalu pregamali Erotiko s 2 : 1, v tekmi za tretje mesto pa je Picceri-ja Orly premagala mladince Britofa 3:1.
Najboljša strelca sta bila pri veteranih Rade Radosavlje-vič (LB) in pri mladih Edo Krnic (Marakuja) - mladi; najboljša vratarja pa Janez Valant (ZTKO) in Matjaž Likar (Marakuja), najbolj simpatična Jože Rastihar (Ikos) in Brano Božorič (Erotika), najstarejši igralec pa je bil Branko Polak (ZTKO).
Občinska šahovska liga
Kranj — Kranj razpisuje občinsko šahovsko ligo za člane. Za ekipo nastopajo štirje tekmovalci. Prijave se zbirajo na naslov: ZTKO Partizanska 37 Kranj ali tel.: 21-176, gospod Milan Čadež vsak delavnik od 7. - 9. ure do 11. 2. 1991.
J. Marinček
GLAS
Škofjeločani so srebrni Nataši pripravili prisrčen sprejem
Še bomo zmagovali
V nedeljo zvečer so številni ljubitelji smučanja iz Škofje Loke in okolice na Mestnem trgu pozdravili del naše ženske smučarske reprezentance, posebno domačinko Natašo Bokal, ki je iz svetovnega prvenstva prinesla srebrno slalomsko medaljo.
Škofja Loka, 3. februarja - Ko so pred tremi tedni na škofjeloškem
"placu" domači ljubitelji smučanja in Turistično društvo pripravili prvi sprejem za slalomsko zmagovalko in srebrno veleslalomistko kranjskogorske Zlate lisice je Nataša Bokal obljubila, da jim bo prvo tako veselje pripravila spet po vrnitvi iz Salbach - Hintregle-ma. Obljubo je držala tako Nataša, ki je z odličnim nastopom Jugoslaviji prismučala srebrno medaljo, pa tudi Škofjeločani, ki so se kljub mrzlem nedeljskem večeru še bolj množično kot pred tremi tedni zbrali, da bi pozdravili junakinjo belih strmin. Na čelu s škofjeloškim županom Petrom Havvlino in predsednikom škofjeloškega smučarskega kluba Alpetour Matjažem Hafnerjem, so ji zaželeli veliko uspehov na preostalih letošnjih tekmovanjih in olimpijskihih igrah prihod je leto.
Sicer pa je bila minula nedelja pomemben dan za naše tekmovalno smučanje. Na zadnji tekmi svetovnega prvenstva so mladi tekmovalci dokazali, da so vse bliže svetovnem vrhu. V veleslalomu je bil mladi Mitja Kune odličen šeti, zelo dober dvanajsti je bil Gregor Grilc , pa tudi Jure Košir je dokazal, da naša moška reprezentanca dobro dela in da bodo v prihodnjih letih naši smučarji še mešali štrene najboljšim. Tako je celotno svetovno prvenstvo za našo smučarijo minilo nad pričakovanji, saj so domov prinesli medaljo, pa tudi dobre uvrstitve smučark in smučarjev, ki nas bodo na naslednjih tekmah prav gotovo še razveseljevali.
Takole pa je naša najboljša smučarka, triindvajsetletna Na-
nisem naredila tistega kar sem pričakovala. Delni vzrok je prav gotovo tudi ta, da sta bili tekmi ena za drugo in po sla-lomski tekmi sem bila v cilju še do večera v pancerjih. V soboto sem bila tako precej utrujena in nisem odpeljala tako kot znam in bi lahko. Tudi ostale -na primer Vreni Schneider, ni-
jjčin. {
Takole je Nataša odprla šaml* pV.1*'01 njec in poškropila najbližje. ^ „Jro,a stilničar iz loškega Hrama p*' Ni vse povabil na pijačo. Zašto«) * r»», t v čast Nataši. Verjemite, 0 M Hramu ni bilo praznega 1,1 »y centimeterčka prostora. 5«želir
■ pre
Nataša Bokal s srebrno medaljo iz svetovnega prvenstva.
taša Bokal, razmišljala po nedeljskem sprejemu v Škofji Loki :" Na svetovno prvenstvo sem šla z namenom, da osvojim eno od medalj. To mi je uspelo, čeprav v veleslalomu
L .
Na škofjeloškem Mestnem trgu so domači smučarski delavci 'n trr^ev ristično društvo srebrni Nataši pripravili prisrčen sprejem na k» J°VS| rem se je zbralo več kot dva tisoč Ločanov.Prisrčno so ji stiskalij: l ]n ko in marsikomu se je utrnila solza sreče. Ker pa ima škofje'0* jriajln smučarski klub Alpetour vrsto mladih perspektivnih tekmoval^ Pra so ob sprejemu najbolj odmevale besede : Še bomo zmagovali 1 ^ k e.° kaj let Nataša, nato pa njene naslednice in nasledniki..
Trener naše ženske repjfoai d« v.
Tek treh dežel
Kranjska Gora - V nedeljo, 17. februarja bo že tradicionalni Tek treh dežel, ki ga organizirajo Turistično društvo Kranjska Gora, Rateče in Trbiž ter organizacijski komite SKI Tour - 3 Podklo-šter. Start smučarskega teka bo ob 9.30 uri izza hotela Kompas v Kranjski Gori, proga pa bo nadalje potekala proti Ratečam, čez jugoslovansko-italijansko mejo mimo Bele Peči, pred Trbižem bo zavila proti avstrijski meji do vasi Selce nad Podkloštrom na Koroškem, kjer bo tudi cilj. Vsak udeleženec, ki bo na cilj prišel v najmanj štirih urah in pol, bo tudi uvrščen. Vsi udeleženci Teka treh dežel boste štartne številke lahko dvignili pred startom in sicer od 8.00 do 9.15 v pisarni Teka v osnovni šoli Kranjska Gora. Za tek se lahko prijavite do 10. februarja osebno v prostorih Turističnega društva, štartnino (250 din) pa lahko plačate tudi s poštno nakaznico na naslov TD Kranjska gora, Tičarjeva 2, 64280 Kranjska gora. Vsak udeleženec bo prejel značko teka treh dežel, diplomo, vrečo za obleko in okrepčilo, v štartnino pa so tudi všteti stroški za avtobusni prevoz na relaciji Podklošter - Trbiž -Kranjska Gora ter prevoz garderobe iz Kranjske Gore v Podklošter. S seboj ne pozabite vzeti tudi potnega lista. Vse dodatne informacije lahko dobite v TD Kranjska Gora ali po telefonu (064) 88 - 768. • I. K.
w
Člansko prvenstvo Gorenjske v šahu
Na gorenjskem članskem šahovskem prvenstvu sta bili odigrani četrto in peto kolo.
Rezultati 4. kola: Sušnik - Drinovec 1 : 0, Hribar - Jeraj remi, Dimitrijevič - Savovič remi, Marušič - Simončič 0 : 1, Koko-šar - Pazlar I : 0, Golja - Bajd 1 : 0, Nonne - Rogelj 0:1, Planin-šek - Ivanovič 1 : 0.
Rezultati 5. kola: Hribar - Sušnik 0 : 1, Drinovec - Jeraj remi, Savovič - Kokošar 0:1, Simončič - Golja 1 : 0, Rogelj - Dimitrijevič 1 : 0, Planinšek - Marušič 0:1, Pazlar - Nonne 1 : 0, Bajd - Ivanovič 1 : 0.
Stanje po 5. kolu: 1. Sušnik (4.5) 2.-5. Jeraj, Drinovec, Kokošar, Simončič (3.5), 6. Rogelj (3), 7.-10. Hribar, Marušič, Savovič, Pazlar (2.5), 11.-13. Dimitrijevič, Golja, Bajd (2), 14. Planinšek (1.5), 15. Nonne (1), 16. Ivanovič (0).
Pari 6. kola: Sušnik - Kokošar, Simončič - Drinovec, Jeraj -Rogelj, Marušič - Hribar, Pazlar - Savovič, Golja - Planinšek, Nonne - Bajd, Ivanovič - Dimitrijevič.
V soboto, 9. 2. 1991 bo ob 9. uri na Osnovni šoli Lucijan Seljak v Stražišču šahovsko prvenstvo občine Kranj za mlajše pionirje in pionirke. Sodeluje lahko po 5 učencev in učenk iz vske šole v kranjski občini.
A. Drinovec
Kurirski smuk v Javorniškem rovtu
Jesenice - Krajevna organizacija zveze borcev Javornik
- Koroška Bela in občinska borčevska organizacija Jesenice organizirata v nedeljo, 10. februarja tradicionalni Kurirski smuk, ki se bo začel ob 9.30 uri na Pristavi v Javorniškem rovtu. Tekmovalo se bo v treh kategorijah in sicer v prvi osnovnošolci, v drugi krajani Karavanških občin nad 30 let in v tretji člani borčevskih organizacij. Veleslalomska proga naj bi bila dolga 500 m s 40 m višinske razlike in 10 vratci. Hkrati pa bo tudi tekmovanje v smučarskih tekih, kjer bodo tekmovalci razdeljeni v pet starostnih skupin. Pismene prijave pošljite do petka, 8. februarja na naslov: Organizacijski odbor, Cesta B. Kidriča 37, 64270 Jesenice. Borci NOV pa se lahko prijavite tudi preko svojih občinskih organizacij. • I. K.
so mogle v soboto pokazati vsega kar znajo zaradi napornega prejšnjega dneva, ko smo morale biti najboljše na smučišču ves dan. Letos me čaka še pet veleslalomskih in dve sla-lomski tekmi za svetovni pokal. Upam, da bo šlo v veleslaomu tako kot doslej. Zaenkart sem v skupni uvrstitvi tretja. Moj cilj pa je, da bi bila med prvimi petimi. Nobene možnosti za visoko skupno uvrstitev pa nimam v slalomu, saj sem prevečkrat odstopila. Upam pa, da se bom na preostalih dveh tekmah uvrstila med prve tri."
en dan, nato pa bodo FIS lt me doma. Osmega februaflfntra
zentance Jože Drobnič pa JeJTeČ te jal:" Dekleta bodo prosta s^e^ji FIS tj L £
E?
odpotujemo na veleslalom * °nec svetovni pokal za katerega r^re g ne vemo kje bo. Nato bodo žavna prvenstva od štirinaj*f ga do dvajsetega februarja,s J > di trening, tretjega marca (j; najbrž cela ekipa, vseh pet & movalk, odpotuje v Ameriki kjer se nadaljuje svetovni P, <j 'J kal." • V. Stanovnik, Slike: J' Cigier
Tržiški šport v letu 1990
Najuspešnejši alpinci in skakalci
Tržič, 25. januarja — Vsako leto se najboljši tržiški športniki, Pre4'^ niki klubov in društev in najbolj zagnani telesnokulturni delavci 'be na novoletnem srečanju.
Predsednik skupščine in IO Športne zveze Tržič Janez Kikel I
uvodu srečanja najprej na kratko povzel športni utrip 1990 leta dejal, da med panogami, ki imajo status tekmovalnega in vrhuns* športa zadovoljivo delajo v Smučarskem klubu, kjer imajo kljub t ■ vam še vedno pet reprezentantov med alpinci in sedem med skak ^ Rokometaši se nekako ne morejo potegniti iz krize, zastavljeno n3 „ no delo z mladimi s profesionalnim trenerjem in močnim stI?«^ nim štabom pa vzbuja upanje. Med individualnimi športi je v Tr. prav gotovo v ospredju, alpinizem, kjer ni moč prezreti drug^ osemtisočaka Jožeta Rozmana v Himalaji, številnih težkih smeri ^ sičnih alpinistov ter velikih uspehov mladih prostih plezalcev. " vse bolj uveljavljajo. Izjemno lepe uspehe za tržiške razmere d°s^i jo tudi kegljači in balinarji, sploh pa sta to panogi, ki imata tud>_s ji največje število res dobro organiziranih rekreativcev. Prav tak ■ močno razvit rekreativni duh med atleti in še posebej tekači, kjer omeniti uspeh tržiške reprezentance na krosu Dela v Velenju, kj ^ bila tretja. Ta trend visokih uvrstitev te ekipe traja že vse od 1980, od krosa v Radovljici.
Kot je dejal predsednik Janez Kikel, se dobro dela tudi vSi>^jJ posameznih manjših klubih po krajevnih skupnostih, kjer pripra ^ številna uspela tekmovanja z množično udeležbo tekmovalce vsepovsod. .
Za dolgoletno delo na športnem področju so prejeli najvišja^ činska priznanja, Bloudkove značke - zlato Karel Štucin, za vec^ 30 letno aktivno športno udejstvovanje v rokometu, nogometu skem smučanju, kjer je aktiven še danes, srebrni Franc Nunar za j prispevek k razvoju kegljaškega športa v Tržiču in Peter Meg1'. I pomoč pri razvoju in uveljavljanju šahovske igre v občini in tu.^f ven nje ter bronaste Viktor Jekovec za delo z mladimi smučarji. ^ kalci, Janez Ude za delo v smučarskem športu in pri organizacij' j dicionalnega Bergantovega memoriala kot avtor ideje o teku pf'^i nikov TO in Janez Primožič za delo in predsednikovanje v TVU tizan Križe. nj
Poleg njih so podelili še vsakoletna priznanja športnikom ^ j* hove tekmovalne dosežke v letu 1990. Ta so prejeli: Vojko Lap M Primož Jazbec, Maja Škerjanc, Izidor Jerman in Andrej Jerman ^ alpsko smučanje), Dejan Jekovec, Robi Meglic, Franci Jekovec, J Mohorič, Matija Stegnar, Jaka Grosar in Klemen Eržen (vsi siti ^ ski skoki), Andreja Grašič in Tomaž Globočnik (tek na smučeh)- ,jr Studen (kolesarstvo), Jože Rozman, Aljaž Anderle in Slave Rož'£, fn< nizem), Boštjan Vizjak in Grega Spendov (sankanje), Matjaž H in Saša Ličen (rokomet), Cveto Zalokar (kegljanje), Anica Jerro« J letika), Jože Bohinc, Milena Dolčič (športnika rekreativca) m Rener in Tina Kramarič (športnika SŠD). J- *
»!Je v, jati.
se &KV,n
•mi H.
Kra
do c
m
*čih stile
tko,
ske
*ki|
dre
kiti
nec
nia!
8o2
na i
Prj
kov
«krj
K1
%
hot 8o2
Pra nih *ni lih nitj
šPe
io7
KRONIKA
UREJA: HELENA JELOVČAN
On
esnaženost zraka v Sloveniji
Zaskrbljujoče razmere Iterjajo ukrepe
■4 7^**.' februarja - Član slovenskega predsedstva in predsed-... klenih Slovenije dr. Dušan Plut je zaradi kritične onesnaženo-
sti
Sx*r*k* v vrsti slovenskih mest sklical sestanek s predstavniki več T.IB- Ob osvetlitvi vzrokov za probleme so skupaj z delavci sekre-
f J*'»tov za varstvo okolja in energetiko ter strokovnih institucij, Z   * in K""voprodaje, iskali možne ukrepe za izboljšanje raz-
' to-' !NfuJno 00 strožje kaznovanje kršilcev in osveščanje porabnikov
»I 5"r,v, obenem na trdnejše energetsko načrtovanje z ustrezno ceno-
» VHo Politiko.
w\
Se IX slovenskem predsedstvu ^ Ze»mo seznaniti s konkretni-"i* Pr°blemi nekaterih mest v Jj/?'.z onesnaževanjem zraka, 01 se lažje dogovorili o po-
Bfe -h ukrepih za izboljšanje J^tnih razmer. Ne delamo si *ratr' da DO moć onesnaženost «?*a odpraviti v kratkem, vse-~£ Pa si moramo natočiti či-jjj;8a vina in ugotoviti, kaj se 'T'narediti takoj,« je v uvodu *lanka  naglasil  dr. Dušan
ut.
Nbl • ^ot Je zbrane seznanil K t  8* Dusan Hrček iz Hidro-Hije  ro|oškega zavoda Slovenk podatke o onesnaženosti tijk a Za8otavlja mreža meril T^rajiJ681' ki Pokriva okrog 50 ■•""JovsekSloveniJi-Povečini mero sa ,n Rnost žveplovega dvoki-^kraiihd'ma v zraku, v osmih le*'" Dr Pa tudi kislost padavin pjftirež    ate de,ce- S sodoDno ItrajjL  av'tomatskih  postaj v vSa|  s slabim zrakom zbirajo e Pol ure podatke o ones-
V kako onesnaženem okolju živimo, opozarjajo tudi tile podatki! Na 1 kvadratni meter tal v Sloveniji padejo na leto 3 grami žvepla, v zrak pa ga izpustimo še enkrat toliko, to je 6 gramov, za kar je v največji meri kriva šo-štanjska termoelektrarna. S to izkaznico ne moremo v Evropo!
več ,'0st'- Mejne vrednosti že ^Wžpfdnov presegajo v posa-
nih količin onesnaženosti izgledajo še bolj akutne, ker od avgusta 1990 naprej velja nov odlok o onesnaženosti zraka z nižjimi mejnimi vrednostmi imisij od poprejšnjih.
Izboljšanje ni odvisno le od občin
te* *ne
Predsednik škofjeloškega izvršnega sveta Vinko Demšar je kot prvi vprašal, zakaj ni povsod  avtomatskih  postaj za
njh krajih, poprečne dne ln maksimalne urne kon-
fjjjF?Cije pa so narasle zlasti t ec januarja. Letošnje raz-u re glede preseganja dovolje-
----
OTmični pregledi tudi v Škofji Loki
fj.ko Ja Loka, 7. februarja - Vozniki iz škofjeloške občine bo-fcije .J lahko opravili redne tehnične preglede in registra-(jYafV° v prostorih Alpetourovih Mehaničnih delavnic na '• Občinski izvršni svet je podjetju odobre 250.000 dinar-i!°v est/nes(-*čnega posojila za preureditev poslovnih prostorjah a Up informacijske opreme ter zakup PTT voda. Nalo-P%° S'Cer Stala Pribl'žno 700.000 dinarjev. Z rednimi tehni-t| j|l Pregledi bodo pri Alpetouru začeli predvidoma marca.
«£A SONČNI STRANI ALP
Gozdovi (ni)so smetišča
Kr
dova • ^'bruarja - Dejstvo, da so naši gozdovi najbolj poško-d0 1J alpskem pasu, bi moralo vplivati na spoštljivejši odnos v'jai L8 V na*' okoucl- se dogaja prav nasprotno, ugota-šCji, I4ranjski gobarji, ki imajo podatke o številnih odlagali-s*'lci        ov P° 8oz<'ovm' Nerazumljivo je tudi, da so edini či-
nesnage v gozdu le krokarji. t|(0v zakonski predpisi terjajo od gozdarjev zbiranje poda-ske l° negativnih dogajanjih v gozdu. Zato spremljajo rastlin-skjh °'ezni, škodljivce dreves, škodo zaradi divjadi, vremen-drev;!lesie^ 'n požarov v gozdu ter tehnološke poškodbe na
, evJu.
Že štiri leta opazujejo v GG Kranj, kot pojasnjuje nt za gojitev ir jremenitve gos
g0^~Jede slednjega so svojo pozornost najprej usmerili v
riec aJšnji referent za gojitev in varstvo gozdov France Pola-nja' Q^ne so obremenitve gozda zaradi človekovega ravna-
na D na Sorskem polju, ki hrani zaloge podtalnice. V tujini, prjV^'n^r, v takih gozdovih ne dovolijo dela z mehanizacijo, k0v as Pa smo dopustili celo odlaganje raznovrstnih odpad-$krjv, ,°Puščene gramoznice. Tudi grabni v škofjeloški občini P0|jdJo.razno navlako, kar so v preteklosti zabeležili tako v Krijt ' kot Selški dolini. Podobna slika je v gozdovih ob lora   J1 P0.'JU v trziški obč
ini in gozdovih od Lahovč do Bri-
kranjski občini. go2J ^aJbolj onesnaženi so robovi gozdov, zaradi odprtosti notr.0v^ s številnimi potmi pa mnogi dovažajo odpadke tudi v go2(jdnj0st gozda, ugotavlja Marjan Štempihar iz oddelka za ljiJ(jjno8ospodarsko načrtovanje. Kot pripominja, imajo naši liih rad' 'ePe m ^'ste vrtičke, kaj kdo odvrže malo proč od Prav' Pa J'vm ni dosti mar. Zato je največ odpadkov in smeti t'h »V dr^avnih gozdovih, za kar so krivi vsi, od motorizira-kn1etUr'stov, izletnikov in lastnikov vikendov do obrtnikov, nin n°v.ln ^e'o gozdnih delavcev. Žal se nihče ne zaveda možni^ 0sledic onesnaževanja niti za živa bitja na površju danes .v. 8?zdu jutri.
taže ^l0s J mso zalegla opozorila gozdarjev lastnikom ones-bj|a ln gozdnih parcel in krajevnim skupnostim. Enaka je špgj^oda obvestil kranjski občinski skupščini in upravi in-^?HClJ!ik'n služb. Zato so zaenkrat edini čistilci nesnage v ,u krokarji. Ali bodo zdržali? • S. Saje
stalno spremljanje onesnaženosti zraka in zakaj ni tudi podatkov o onesnaženosti zraka na Gorenjskem. Zatem, ko je v odgovoru inž. Hrčka zvedel, da za postavitev dragih postaj v mreži ANAS ni dovolj denarja, podatke iz drugih pa ni moč zbrati in obdelati tako hitro, je udeležence sestanka seznanil s prizadevanji za izboljšanje zraka v škofjeloški občini. Kot je dejal, se je njihov izvršni svet že zavzel za uporabo kvalitetnejšega premoga, po njegovi oceni pa bi morali prepovedati kurjenje s premogom v vseh krajih, ki so bogati z lesom. Odločili so se tudi za nadaljnjo plinifikacijo, vendar bi morali spodbuditi interes za priključevanje na omrežje s primerno ceno plina. K izboljšanju zraka naj bi pripomogel tudi strožji nadzor nad emisijami, posredno pa bo veliko odvisno od odstranitve prometnega zamaška v centru mesta z obvoznico za Poljansko dolino. Spomnil je še na dolžnost, da občina izdela celovit sanacijski program; pri tem gotovo ni v pomoč pomanjkanje zdravstvenih podatkov o škodljivih vplivih livarne v mestnem naselju in nejasnost načrtov o usodi RU2V.
O položaju v svojih okoljih so se medsebojno informirali tudi predstavniki zasavskih občin, Novega mesta, Ljubljane, Celja ter Šaleške in Mežiške doline. Ocenili so, da izboljšanje razmer ni odvisno le od občin, ampak še veliko bolj od reševanja perečih problemov z odločitvami v republiki. Kot je dejal namestnik republiškega sekretarja za energetiko Srečko Kokalj, se s Svetovno banko dogovarjajo o  150 milijonih
DEM posojila za hitrejšo plinifikacijo Maribora, Domžal in Kranja. Mitja Bricelj iz republiškega seretariata za varstvo okolja pa je naštel, da bodo ekološki dinar usmerili zlasti v preventivo, podpirali bodo to-plifikacijo in plinifikacijo, predlagali bodo tisočkratno povečanje kazni za onesnaževalce, zavzeli pa se bodo tudi za prepoved prodaje avtomobilov brez katalizatorjev. S projektom za enotno ravnanje z odpadki bodo rešili tudi problem sežiganja odpadkov v eni centralni napravi.
Na sestanku so predstavili nekatere koristne zamisli, med katere gotovo sodi načrtovano formiranje službe za energetsko svetovanje pri strojni fakulteti. Predstavnik te ustanove je predlagal, naj bi posodobili dimnikarsko službo s strokovnjaki za nadzor emisij pri izvoru, predstavnik Kurivoprodaje pa je naglasil potrebo po izobraževanju prebivalstva za pravilno uporabo ogrevalnih naprav in primerno izolacijo stavb; učinek prvega bi bil hiter, drugo bi se poznalo na daljši rok. Da bi lažje zadihali vsaj prihodnjo zimo, se bodo udeleženci sestanka letos še srečali in se dogovorili za ukrepanje v prihodnosti. • Stojan Saje
Gasilci na Planini
Po poskusni vožnji z gasilskim vozilom skozi stari del mesta so kranjski poklicni gasilci pogledali še, kako bi lahko gasili požar in reševali ljudi na Planini. Začeli so na ulici Juleta Gabrovška, kjer sta že ob vstopu njihovemu avtu z lestvijo zaprli pot dve betonski oviri. Potem ko so ju ročno odstranili, jim je uspelo s 30-metrsko lestvijo doseči streho bloka (na sliki). Bolj ali manj neuspešni so bili potem tudi pri poskusih dostopov do stanovanj v naslednjih ulicah, kjer so jih ovirale bodisi betonske zapore, previsoki robniki, preozke ulice, drogovi za stepanje preprog, parkirani avtomobili ali previsoke zgradbe. Z lestvijo so zaman poskušali doseči najvišje nadstropje v ulici Gorenjskega odreda. Vaja - na srečo je šlo res samo za vajo! - je pokazala na vrsto projektantskih in gradbenih napak v stanovanjskem naselju na Planini. • H. J., Foto: Jure Cigier
Odslej tudi v Sloveniji
Gozd Martuljek, 31. januarja - Mednarodno policijsko združenje IPA deluje v 52 državah po celem svetu. Zaradi dobrega sodelovanja z avstrijskimi mejnimi organi so bili v začetku leta 1990 v sekcijo IPA za Avstrijo - deželno grupo Koroške prvič sprejeti tudi trije slovenski policaji. To so Boštjan Sladic, Vinko Otovič in Andrej Zemva, pobudniki za ustanovitev slovenske sekcije IPA.
V okviru stikov z avstrijsko sekcijo so stekle priprave za sprejem večjega števila slovenskih policistov v to mednarodno organizacijo. Mednarodni statut IPA namreč omogoča ustanovitev nove sekcije najmanj 20 članom, ki so prej pridruženi drugi sekciji. Zato so januarja letos prvič v Sloveniji organizirali sprejem 16 novih članov v avstrijsko sekcijo IPA. Sprejema v hotelu Spik v Gozd Martuljku so se udeležili predstavniki varnostnih organov Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. S tem dejanjem je bil izpolnjen pogoj za ustanovitev samostojne slovenske sekcije IPA, kar naj bi uresničili februarja ali marca. • Lojze Kerštan
Streli v naselju
V preteklosti je bilo moč večkrat prebrati ali slišati obtožbe gozdarjev na račun lovcev, da so gozdovi prepolni divjadi, kar je povzročilo več škode na mladih drevescih. In lovci so prav tako vztrajno ponavaljali, da se dosledno držijo lovsko-gojitvenih načrtov, torej, da postrelijo vsako leto predvideno število posameznih vrst divjadi.
Po dogodku, ki sem ga pred nedavnim uzrl na lastne oči - pa tudi slišal na svoja ušesa, bi lahko celo sodil, daje ponekod že na začetku leta lovcem zmanjkalo za uplen dovoljenih gozdnih živali. Kako bi si sicer lahko razlagali, da so nekateri lovci zamenjali lovišča v gozdu s tistimi, ki so kar sredi nase-tij?
Da. res je, lovci streljajo tudi tam! Neko januarsko nedeljo sem v bližini hiš najprej slišal pok. Kdo in kaj je streljal, je mojemu pogledu zastiral star skedenj ob poljski poti, na katerem je stal temnosiv golf. Čez kratek čas sem lahko opazil skritega junaka s povešeno puško v roki, ki se je hip zatem vsedel v avto in odpeljal naprej. Žal sem bil predaleč, da bi lahko s prostim očesom prepoznal osebo ali registacijo vozila. Dogodka ne morem zamolčali, ker ni bil prvi v tej vasi, najbrž pa bi lahko kdo drug opisal take pojave še drugod.
Ne glede na to, kaj je bila tarča "avtomobilskega lovca", bi zanj veljalo preverjanje znanja iz lovskih predpisov. Tisti star izgovor lovcev o nevarnih psih in mačkah izven dvorišč pa tako že poznamo! # S. Saje
NESREČE
Spet krvava brniška cesta
Na brniški cesti sta se v kratkem času na podoben način zgodili že dve hudi prometni nesreči. Drugo je 1. februarja ob 8.05 povzročil 20-Ietni voznik opia corse Aleš Može iz Ljubljane, ki je vozil od Sp. Brnika proti Kranju. V blagem desnem ovinku pri priključku lokalne ceste z Zg. Brnika je dohitel avtobus in ga začel prehitevati. Tedaj je pravilno po svojem voznem pasu iz nasprotne smeri pripeljal s "katrco" Fikret Bešič, roj. 1960, iz Kranja. Može je sicer močno zaviral, kljub temu pa sta vozili silovito trčili. Oba voznika sta bila huje ranjena. Prometni inšpektorji UNZ Kranj bodo za ta del ceste predlagali prepoved prehitevanja. • Foto: J. Cigier
Zadel pešakinjo
V soboto, 2. februarja, ob 5.45 je Janez Peternelj, roj. 1945 iz Podlubnika, z lado peljal proti Titovemu trgu. V bližini stanovanjske hiše 137 je začel prehitevati jugo, ko mu je prišel vštric, pa je z levim sprednjim blatnikom zadel pešakinjo Marijo Klobučar, roj. 1962 iz Veštra, ki je hodila pravilno po levi strani vozišča. Hudo ranjeno Klobučarjevo so odpeljali v UKC.
Izliv jekla v Železarni
V soboto ob 17.58 je talina iz peči v jeseniški Železarni začela iztekati v ponovco. Ko je odteklo 80 ton jekla, je na dnu oziroma na sredini ponovce prišlo do predora, zaradi česar je talina zalila voz za ponovce, ostala pa je odtekla v jamo oziroma v jašek. Talino so ohlajali in gasili domači gasilci. Škoda še ni ugotovljena, namerna krivda pa je izključena. • H. J.
KRIMINAL
Iz družbene v zasebno firmo
Kranjski kriminalisti so ovadili tožilstvu Dušana J. zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic odgovorne osebe. Dušan J. je kot komercialist Gorenjskega sejma utemeljeno osumljen, da je podjetjem, ki so sodelovala na lanskem Sejmu civilne zaščite od 5. do 8. junija, v imenu Gorenjskega sejma zaračunal razne storitve, kot postavitev paviljonov in podobno, zaslužek pa speljal na svoj račun v zasebno firmo Gambit d.o.o. v Kranju. S tem je Gorenjski sejem oškodoval za 114.000 dinarjev.
Pijačo prodajal zase
Dejan K., predsednik bivše osnovne organizacije ZSMS Huje, ki se je organizirala kot pravna oseba, je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja poneverbe. Za mladinski klub Turbo v Kranju je Dejan K. z naročilnicami kupoval pri Živilih pijačo in jo prodajal v klubu, izkupiček pa zadržal zase. Na ta način si je na škodo Živil in kluba Turbo prisvojil 28.000 dinarjev.
Zaseženi colt
O tem, daje orožje in strelivo lani postalo eno najdonosnejših tihotapskih poslov, smo že ničkolikokrat pisali. Zdaj so prekupčevalci "izumili" nov, legalen način uvoza orožja. Ker ima Slovenija glede tega precej stroge zakone, "priseljenci" v naši republiki za krajši čas odjavijo stalno bivališče in se prijavijo v Srbiji, kjer brez posebnih težav dobijo dovoljenje za uvoz in uporabo orožja. Tako je storila tudi "Kranjčanka" L S., ki so ji pred dnevi na Ljubelju zasegli sicer legalno uvožen revolver colt. Preseneča predvsem to, da si je ženska za "osebno varnost" kupila kilogramsko orožje, v primerjavi s katerim je pištola kriminalistov prava igračka. • H. J.
ZOPET NEKAJ NOVEGA
V SEBENJAH PRI TRŽIČU JE ODPRTA NOVA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA
PRI
MATEJU
POSEBNOST PONUDBE; BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM (do 5 km) VSAK DAN SVEŽI ŠAMPINJONI IN DOMAČ KRUH
TRGOVINA PRI VAS PRIČAKUJE
MATEJU
PRIDITE, IZKORISTITE UGODNOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
ExpIeo G&A
Staneta Žagarja 39, Kranj RAČUNOVODSKI SERVIS
ZAUPAJTE NAM VODENJE POSLOVNIH KNJIG IN IZDELAVO ZAKLJUČNEGA RAČUNA!
Zakaj nam?
Ker vam bomo v našem računovodskem servisu prihranili veliko več denarja, kot pa vas bo stalo plačilo storitev, ki jih bomo opravili za vas!
Zakaj poklicati za zaključni račun že danes? Ker vam do 10, februarja nudimo 10 % popust! tel.: 24-971
od 10. do 12. in od 17. do 19. ure
MALI OGLASI
H> 27-960 Cesta JLfl 16
APARATI STROJI
Novo 1.200-litrsko, rostfrei, hladilno OMARO, ugodno prodam. Ur 47-830 _986
Prodam ŠIVALNI STROJ Overlook Brother 760 DE, 4-nitni. ® 39-870 __1497
Prodam barvni TV, še v garanciji. Adamovič, Šorlijeva 4, Kranj, ^ 25-601__ 1511
Prodam oljni GORILEC. Trebušak, Moša Pijade 17, Kranj 1519
Prodam SKRINJO za sušenje mesa. «52-051 1546
Občina Tržič
komisija za stanovajske
zadeve objavlja
JAVNI RAZPIS
za oddajo poslovnega prostora v Tržiču, Trg Svobode 31, v izmeri 16 nv
Dejavnost v poslovnem prostoru mora biti v skladu z odlokom o namembnosti poslovnih prostorov in poslovnih stavb v občini, ne dovoli pa se opravljati gostinske dejavnosti in trgovine s prehrambenimi izdelki. Interesenti naj v vlogi navedejo tudi program dejavnosti.
Poslovni prostor se lahko prevzame takoj. Javni razpis traja do 15. februarja 1991.
Vloge pošljite na naslov: Občina Tržič - oddelek za prostor in okolje z oznako »Razpis poslovnega prostora.«
"AVTO ŠOLA" HUMAR
organizira tečaj CESTN0PR0METNIH PREDPISOV
v kranjski gimnaziji PRIČETEKTECAJABOV PONEDELJEK, 11.2. OB 18. uri
PRAKTIČNA VOŽNJA -TAKOJ NA SODOBNIH VOZILIH R-5 CAMPUS
INFORMACIJE ® 11-035
NOVO ODPRTA TRGOVINA STAVBNEGA POHIŠTVA V KRANJU
Partizanska 26 Tel.:N. C. (064) 21-232 (obrat Jelovice poleg stadiona)
Del. čas.: od 7. -15. ure, sreda od 9. -17. ure, sobota od 7.-12. ure
JELOVICA ^JELOVICA
P0SEZ0NSKA RAZPRODAJA
DO
50°/«
o
v prodajalnah Šport, Babv, Pepelka in Na klancu
od 5. do 19. februarja!
petek, 8. 2. nastop ansambl
SUM
sobota 9. 2. pustovanie, bogate
nagrade za na|bol|še maske
Prodam ROŠTILJ za peko odojkov in EXPRESS APARAT za kuhanje kave, 3 ročke, Gagia. Kočevar, Hrušica 58/c, Jesenice 1520
Prodam AVTORADIO in 4 ZVO-ČNIKE Galaxis, informacije po 1&337-327, po 16. uri
Prodam ŠIVALNI STROJ Ruža Best, star 2 leti, še nerabljen. ^ 621-313 1536
HCREII1R vabi na veselo
PUSTOVANJE
V PETEK, 8. 2. od 21. - 1. v soboto 9. 2. od 21. do 3. ure
Vstopnina v petek 70 din in v soboto 100 din IGRA ANSAMBEL OBVEZNA SMER
NAJBOLJŠE 3 MASKE BODO NAGRAJENE Rezervacije in informacije na 23-650.
Prodam trajno žarečo PEČ, rablje-•ia 1 sezono ali zamenjam za rabljen REGAL. Jožica Miličić, Hraše 10, Lesce 1553
Prodam samonakladalno PRIKOLICO Sip 15. Peternelj, Globoko 2/a, Radovljica 1562
ŽIVALI_
Prodam 150 kg težkega BIKCA. ® 65-107_1427
Prodam tri male PUJSKE, tri mesece staro TELIČKO in PRAŠIČA za zakol. Česen, Pod slemenom 5, Križe_U98
Prodam 2 meseca staro TELIČKO frizijko, za nadaljno rejo. Janez Jeraj, Valburga 47, Smlednik, «3? 061/627-057_1502
Prodam lepega plemenskega KOZLA, star 8 mesecev. ® 51-050
_1504
Prodam BIKCA simentalca, star 10 tednov. Sebenje 69, Križe, ^ 58-353_1524
Prodam tri tedne staro TELIČKO. Šparovec, Zg. Duplje 26 1567
Prodam KRAVO po teletu. Brezni-ca 18, Žirovnica 1568
STANOVANJA
V opremljeno SOBO, z možnostjo kuhanja, sprejmem sostanovalko. Britof 369, Kranj_1506
Prodam 4-sobno etažno STANOVANJE + 18 kvad. kleti, kjer je tudi peč za centalno ogevanje. 9 621-965,popoldan_ 1528
Mamica, z dvema otrokoma, nujno išče kakršnokoli STANOVANJE, v območju: Radovljica - Bled - Jese-nice. Šifra: SLOVENKA 1530
Prodam 2-sobno STANOVANJE v Škofji Loki. « 621-451 1548
RAZNO PROPgjj
Ugodno prodam
VVARTBUftf muzina, letnik 1982, registriranj oktobra 1991 ter KROMPlBJfJ jedilni in semenski kg.® 061/613-305
po 3-50 di^
GRADBENI MATERIAL
Prodam suh smrekov OPAŽ. macije na ® 74-336, zvečer Ugodno prodam 5 OKENToTUJJ tec, dim. 120 x 120 cm. Zupan. ^ hartov trg 5, Radovljica 1
Z AKUPUNKTURO DO ZDRAVJA IN VITKOSTI!
Tel.: 25-050
MOTORJI KOLESA
Prodam APN 6, 38-620
letnik 1987. J
POSESTI
Prodam PARCELO, 870 kvad> na Javorniškem rovtu - Jesenic-^j gradbeno dokumentacijo; zgrajen do prve plošče. Koc^J Hrušica 58/c, Jesenice ^
OBVESTILA _J
Solidno in po tržnih cenahj'1 nudimo vsa SLIKOPLESKA^ DELA.® 23-143
RofleO
IMEWS
DISPLAV
v centru Kranja
Naročila tel.:35-534
VIDEOTEKA
TEL064/81296
JESENICE, Titova 18 a
NOVO
PRVI NA GORENJSKEM
VELIKE STVARI!
Pravočasno se pripravite na gradbeno sezono-V MERKURJEVIH prodajalnah smo februarja za 10 % znižali cene večine GRADBENEGA MATERIALA.
Znižanje velja pri nakupih nad 500,00 din in sicer za gotovinske nakupe in člane stanovanjskih zadrug.
K0UČINE SO OMEJENE.
Dodatne informacije dobite pri prodajalcih v MERKURJEVIH prodajalnah.
Torek, 5. februarja 1991
MALI OGLASI, OGLASI
15. STRAN
GLAS
jjjo in kvalitetno Vam IZDELAJO » MONTIRAMO vseh vrst po-
a po meri. Informacije na _
]}J___1523
fejmem naročila za ZIDARSKO FASADERSKA DELA. kamnite
^arpe in keramične obloge. Cene *ekv ugodne, kvalitetna in hitra izplava. M. Savo, Hraše 10, Lesce 1552
p0PRAVUAM vse vrste hladilnih "JPrav. Brane Čadež, Poljane W/a» 65-817 _1558
^ & J TV - VIDEO - HI-FI SERVIS ^'edniška 80, Kranj. POPRAVLJAMO vse vrste TV, video in au-^aparatov <g> 39-886 69 SiVALK °čist
Prodam Z 101, letnik 1978. Milan Zgaga, Titova 53/b, Jesenice 1509 Prodam FIAT 126 P, letnik 1980, re-gistriran, potreben popravila. Cena 600 DEM. 77-317, popoldan _1510
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, ohranjena, registrirana do januarja 1992.-» 37-059 1516
ALNE STROJE vseh vrst hitro Poiii*      p°Prav'm- Možnost tudi ucevanja o delovanju vašega r°ia. Informacije na * 42-805 ---- 485
OSTALO
ADNE KOSTIME, nove,
j ^KER
I las r   14 let' po želji 2 dodatki " U'jami, prodam - pošljem po
» 061/266-940, od 9. ure
_780
A kMASKERADNE KOSTIME, za otro-i SOO.OO din, lahko naročite jj jl*06l/448-475_1291
Šfftnik Potrebuje POSOJILO -u°0 DEM, za dobo dveh mese-J     Nudi 50 odstotne obresti. širi   Garancija 1514
VIDEOTEKA MAVRICA
LAZAR DUŠAN MAVČIČE 59
Del. čas:
°d 16.30 - 20. ure
jar,?dam GOBELIN t ■ d|m. 160 x 5< fei U, Železniki
Zadnja večer-50 cm. Jović, Na 1526
°dam DRVA (hrast). « 622-535
V.__ _1532
Ndajam GRABUE, različnih veli-•"°8ti. 2a obratom Iskra, Lipnica
w 1550
---_--
A^lam globok in športni VOZI-l3 Pe9 za dvojčke. Ogled v so-t>l° in nedeljo. Oman, Zg. Duplje 5____1556
J^fsrnučarske ČEVUE Nortika, model, velikost štev
75-838
95, 1559
zelo ugoden VRSTNI *a AMC posodo. Informacije ^*J4-37Q, dopoldan 1563
Bhta»l otroški športni VOZIČEK. 54 "k» Julhar, Ul. XXXI. divizije s>>^rani,» 24-370 1565
Poznanstva
seh-' Star 31 let- že,i SP0ZNATI vi: 1 Primerno dekle, za skupno ži-I        Šifra: SPOŠTOVANJE IN
^BEZEN_1502
bfeProst in pošten fant, star 36 let, ^     Po tej poti spoznal , dekle
ZeliTamico' do 35 let ^e si tudi Ti čim Ustvariti topel dom, se mi pR?^ei oglasi, ne bo ti žal. Šifra: ™'Dt K MENI 1531
OPREMA
r5?7- dva JOGIJA in TROSED, * 83 i!* v posteljo, Jola Meblo. ^IJPJL._1512
*£l> francosko POSTEUO. 9
P^--__ _1517
^j^. SEDEZNO GARNITURO z
cBn'n PREPROGO, dim. 2x3
KaJuhn.a 2a vse 6 000 DEM Valter. ^°va 44, Bled 1555
ZOŽILA
Na°tČubT0Y°TA COROLLA 1.3
Kfani r ACK XLI< letnik 1990-s^Golniška 56.
"Oc^------._
5-4 r-ri prodam dobro ohranjen kofja Lokatn'k 87' Podlubnik 292'
t> - ni prodam dobro i3!^oka
LADO Riva 1300 £^*_26;449
*™*TlS0, letnik
stara 2 1499
1979. 9
1500
Vv^IJSj__J500
in2iJfVRG kar«van, letnik 1986 "leni««! etnik 1988< prodam ali za-,a™ za boljši avto. 9 38-948
*r^-—______1503
VbIJlV01 Konfort< letnik 1982
1505
Brod£° 1-4 GL C|VIC, letnik 1990, S^LgJ5~922 1507
'"i NoD lU,G0 55< letnik Hrušica 122, J
1989. Mi-Jetenice
IB08
SERVIS AVTOGUM
Klemene Vinko Cerklje
Menjava, popravila, centriranje in prodaja vseh vrst gum.
Se priporočamo!
Prodam JUGO 45, letnik december 1984. Cena po dogovoru. 9 89-066_1518
LADO Riva 1300, stara 14 mesecev, v voznem stanju, prodam. Bi-tevič, Kajuhova 14, Bled 1522
R 4 GTL, letnik 1983/84, prevože-nih 49.000 km, prodam za 3.600 DEM. « 50-571, int. 336, dopoldan_1525
Ugodno prodam JUGO 55 A, letnik 1986.« 74 373 1527
Prodam Z 128, letnik 1986, prevo-ženih 27.000 km, dobro ohranjena.
g 58-221_1540
Prodam FORD FIESTA 1.1, letnik 1987, prevoženih 40.000 km. Ven-čka Kuralt, Zg. Senica 41/a, Medvode^_1542
Prodam Z 128, stara 2 leti, dobro ohranjena.« 21-486 1545
FORD ESCORT 1.3, letnik 1984, ze-lo dobro ohranjen, prodam. 9 74-359_1549
Prodam Z 101 L, letnik 1977 in Z 128 CL, letnik 1981. Nartnikova 2, Kranj 1554
Prodam Z 850, letnik oktober 1985, prva registracija maja 1986, prevo-ženih 49.000 km. ■g 633-036 1560 Prodam OPEL KADETT karavan, letnik 1978, registriran celo leto. Informacije na flp 42-352, popoldan 1564 Prodam R 4 GTL, letnik 1981. Fin-žgarjeva 5, Lesce 1566
EKSKLUZIVNO ZASTOPNIŠKO DELO!
K oblikovanju prodajne mreže vabimo izkušene zastopnike in vodje skupin. Zaslužek izreden.
Tel.: 50-714 ali 51-491
ALFO Romeo 33, 1.3, letnik 1987, metalne barve, 64.000 km, pro-dam.     35 865_1529
Prodam R 4 GTL, letnik decemrber 1985, lepo ohranjen. 9 802-079
_1533
Prodam Z 750, letnik 1980, registri-ranado 16.6.1991.« 38-014 1534
Nujno prodam JUGO 55, letnik 1985 ali zamenjam za manjši avto ter prodam kamp PRIKOLICO Bra-ko.g 73-616_1537
126 P, letnik februar 1980, nujno prodam. 9 26 250, popoldan 1538
Prodam VW, letnik 1974, celega ali po delih. Aljaževa 1, Mojstrana
1539
Komisijikj Irguvina
METULJ
Uncu Puharja 1 KRAN|
T«L|(MU*-o6i EDINA VlDEOTfKA ODPRTA MED PRAZNIH
Odprto vwlc din od
Prodam Z 750, potrebna manjšega popravila. Cena po dogovoru. _f 77-888 1557
ZAPOSLITVE
Ste nezaposleni ali prejemate nizek OD? Javite se za TERENSKO PRODAJO otroškega programa ■g 35-712, zvečer_857
ARTIKEL, uspešen doma in v tujini, čaka na Vas! «46-205, popoldan 1168
K sodelovanju vabimo sposobne in dinamične SODELAVCE, s srednjo izobrazbo in lastnim prevozom. Pisne ponudbe pošljite na naslov: "Euro hiša" - G. R. C. Italija - izvoz - uvoz. Partizanska 37/a, 66210 Sežana 1395
Če bi radi odlično ZASLUŽILI, zato zagotavljamo prodajo najnovejšega otroškega programa. Jože Štete, Trstenik 51, Golnik 1561
Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil
DOMINIK BOGATAJ st.
Od njega se bomo poslovili v sredo, 6. februarja 1991, ob 15. uri na pokopališču v Kranju.
Vsi njegovi
Delo, skromnost in poštenje, tvoje je bilo življenje, tvoj dom ovila je črnina, ostala je tišina, ki močno boli.
V SPOMIN
6. februarja mineva leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ata in stari ata
JOŽE VOLČJAK
Tvoje pridne roke zdaj počivajo, a tvoja dela so ostala, hvala ti za vse. Zahvaljujemo se vsem, ki se ga s toplo mislijo spominjate.
Vsi njegovi
Virmaše, 5. februarja 1991
V SPOMIN
Minilo je leto dni.
odkar si nas tiho zapustila Ti,
srca so polna žalosti
in solza na licu se ne posuši.
Pridne bile so Tvoje roke
in zlato Tvoje srce.
naši mamki
MARIJI PETERNELJ, roj. Mohorič
Strojarjevi mami iz Gor. vasi, 29. 1. 1990—29. 1. 1991
Hvala vsem, ki ji prižigate svečke, prinašate cvetje in jo ohranjate v lepem spominu.
NJENI: Francka, Boris, Rado in Andreja
Gorenja vas, 29. januarja 1991
ZAHVALA
Prisrčna zahvala vsem, ki ste v torek, 29. 1. 1991 na Trsteniku pod Storžičem tako slovesno pospremili k večnemu počitku našega dragega
strica
gospoda EVSTAHIJA KRISTANCA, duhovnik
salezijanec v pokoju roj. 20. 9. 1911 na Sp. Brniku
Obenem se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali, mu v njegovi dolgi bolezni pomagali in zanj molili. Za vso lepoto zadnjega slovesa pa vsem in še vsakemu posebej BOGU HVALA!
družini Kristane in Žugec
Sp. Brnik, Šenčur, 29. januarja 1991
OSMRTNICA
Sporočamo, daje umrl
VIKTOR ERMAN
višji referent v prodaji
V trajnem spominu ga bomo ohranili kot vestnega in prijetnega sodelavca
Kolektiv podjetja Iskra Instrumenti Otoče
ZAHVALA
Eno samo misel ohrani zame v svojem molku, o Svet ko umrem: »Ljubil sem.«
(Tagore)
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica
RUDIJA KAMINA, st.
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja. poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti, pevcem, g. kaplanu in g. župniku Fortuni, hvala za tolažbo in lepo pogrebno svečanost. VSI NJEGOVI Lahovče, 29. januarja 1991
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA ZAVRLA
p. d. Rihtarjev
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste mu podarili vence in cvetje! Posebej se zahvaljujemo dr. Bajžlju za njegovo dolgotrajno zdravljenje, patronažni službi iz Kranja — posebej sestri Čadeževi, DO Ikos za podarjen venec in sodelavcem za denarno pomoč in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala za še zadnjo pozornost do našega očeta!
ŽALUJOČI: žena, sin in hčerka z družinama
Sr. Bitnje, Prebačevo, 29. januarja 1991
V SPOMIN
Žalostni so naši dnevi, kar zapustil si nas Ti, eno leto že mineva, ker Te več med nami ni.
V tihem grobu zdaj počivaš, a večna lučka Ti gori. spomin na Tebe ne ugasne in solze se ne posuše.
FRANCU FRELIHU
Hvala vsem, ki se ga spominjate!
ŽALUJOČI: žena Francka, sinova in hčerka z družinami ter vnuki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta, tasta in strica
PETRA VALJAVCA
se iskreno zahvaljujemo sosedom in vaščanom za nesebično pomoč, vsem darovalcem cvetja in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste nam izrekli sožalje, sočustvovali z nami in ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat hvala!
VSI NJEGOVI
Tupaliče, 17. januarja 1991
NOVICE IN DOGODKI
Predpustna nedelja v Podljubelju
Veselje na drsalkah
Podljubelj, 3. februarja - Lepi dnevi in ves travnik na kampu poln ledu so krajane Podljubelja spodbodli, da z maškarami in zabavo ne čakajo na samo pustno nedeljo. Z zabavo so začeli kar teden prej.
Kdo ve, kakšno vreme bo takrat?! Vremenarji napovedujejo spremembe, sneg, zato je tre-
ba izkoristiti to naravno drsališče. Rečeno, dogovorjeno: to nedeljo so se krajani Podljube-
Pak je naš!
Dobro je ogenj zakuril Javornikov Jože
"Pripravljeni, na startu..." in drsalka velikanka se je s trojcio zapeljala po ledu.
"No poglejte, kako malo je treba, da se združi vsa vas," je bil zadovoljen predsednik krajevne skupnosti Jože Hladnik.
lja pa tudi številni Tržičani našli na zaledeneli plošči ob Mo-šeniku in se zadrsali v lep son-čnen dan. Kaj vse se da narediti, če le ljudje hočejo. Mimogrede so organizirali tekmovanje v hokeju med "zajci" in "medvedi", postavili tekmovalno progo za hitrostno drsanje in kot posebnost, tekmovanje v drsanju z drsalko velikanko, ki je v Podljubelju ostala od prvih
Kompasovih in Delovih zimskih iger v Podljubelju. Dva zgrabita za roče, eden v sredi balansira, vsi trije pa skušajo kar najhitreje priti v zavojih do konca zaledenelega travnika in nazaj.
Mraz je bilo, vražje mraz, posebno še, ker je kamp pozimi ves čas v senci. A so šentan-čani poskrbeli tudi za gorkoto. Za zunanjo je skrbel Javornikov Jože, ki je pridno kuril velik ogenj, za notranjo pa Dragan iz gostilne Ankele s kuhanim žganjem in čaji. Za lačne so bile preste...
Kdo je bil prvi in najboljši, vam ne vemo povedati. Tudi ni šlo za rezultate. Daje bila le lepa in vesela nedelja! Podlju-beljčani so še enkrat pokazali, da se znajo zabavati, da pri njih družabnost tudi v težkih časih ne pojenja. Nasprotno. Še bolj jih združujejo. Mislijo pa tudi na svoje sokrajane, ki se takihle vaških veselic ne morejo udeležiti. Ves izkupiček te predpustne nedelje bo šel za invalidno dekle tam pri Tomin-čevem slapu...
• D. Dolenc
TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA
Predavanje alpinista Česna
Žiri, 4. februarja - V petek, 8. februarja 1991, ob 19. uri bo v kinematografu Žiri zanimivo alpinistično predavanje. Obiskovalcem bo Kranjčan Tomo Česen predstavil film Katedrala-Lhotse, ob katerem bo opisal svoja doživetja med samostojnim vzponom na to goro. • S. S.
Pust za najmlajše v kinu Center
V soboto, ko se začnejo pustne norčije, bodo vsi malčki lahko sproščeno uživali.
V soboto, 9. februarja, bo v kranjskem kinu Center ob 11. uri dopoldne zanimiva pustna prireditev. Romana Krajnčan bo pod pokroviteljstvom in ob sodelovanju kranjskega Merkurja pripravila pestro otroško pustovanje. Pela bo pesmice, pomagali pa ji bodo pevci zborčka šole iz Predoselj, nastopila bo plesna skupina Mojce Horvat, na odru bosta Romani nagajala volk (Pavle Rako-vec) in Rdeča kapica (Bernarda Oman). Posebno pustno pesmico bo Romana naučila vse otroke v dvorani.
Otroci, našemite se v maske, ki so zamišljene po likih iz Ro-maninih pesmic: mravljica, bolha, kavboj, medvedek, putka Čopka, pujske, Rdeča kapica, volk. Najlepše maske, ki jih bo izbrala komisija v kinu Center, bodo nagradili z nagradami. Te bodo prispevali: Živila Kranj, Slovenijaturst iz Kranja, otroška trgovina Medo iz Kranja in Peko iz Tržiča. Če pa ne veste, kako bi našemili svoje otroke, stopite v otroško trgovino Pedenjped v Kranju, kjer bodo pripravili prav takšna pustna oblačila in maske, kakršne Romana predlaga.
Predprodaja vstopnic je v kinu Center Kranj in po šolah! • D. S.
Dobimo se vsak prvi četrtek
V četrtek, 7. februarja, bodo zopet odprta vrata Rdečega križa v Radovljici, Gorenjska c. 27, za žene po operaciji dojke in vse, ki jih karkoli zanima ali jih je strah. Dobimo se v okviru sekcije Žene po operaciji dojke Ljubljana.
Vabi sekcija
Koliko dela zaradi spremembe davkov
Se ena inventura
Kranj, 2. februarja - Trgovci so minuli petek imeli precej dela, pa ne zaradi kakšnega hudega na* vala na trgovine, pač pa so zaradi novih davčnih stopenj morali popisati blago in spreminjati cene. Takšno delo so letos enkrat že opravili, saj so morali v prvih dneh letošnjega leta spreminjati cene zaradi odprave davka za JLA, vendar so se takrat nekateri trgovci znašli in so si za 3 odstotke, kolikor je znašal davek za armado, enostavno povečali marže.
Sicer pa bodo tokratnih sprememb davčnih stopenj verjetno najbolj veseli otroci, saj so se občutno pocenili artikli po katerih najraje segajo, to so čokolada in sladkarije. Precej cenejše so tudi alkoholne in brezalkoholne pijače, kar pa žal ne velja za gostince. Po našem hitrem obisku nekaterih lokalov smo ugotovili, da so nekateri gostinci svojim uslugam celo nekoliko zvišali cene. Nekoliko manj bodo sprememb cen veseli kadilci, saj je ta razvada sedaj bistveno dražja. Spremembe davčnih stopenj bodo prizadele tudi družine z otroki, kajti vse potrebščine za otroke vključno z obleko in obutvijo so od petka dalje obdavčene, tako da sedaj stanejo skoraj toliko kot za odrasle.
Kot smo že omenili, so tokratne spremembe davkov trgovcem naložile lepo količino dodatnega dela. Po odloku so morale biti vse trgovine odprte, zato so trgovci z okrepljenimi ekipami delali tudi ponoči, delo pa so morali zaključiti včeraj.
Marjeta Kovač, Živila NC Čirče: "Spremembe davčnih stopenj so nam povzročile ogromno dela, saj smo morali spremeniti vse cene. Ponekod gre samo za malenkostne razlike, 20 par in podobno. Enkrat smo cene že spreminjali, ko smo morali odpraviti davek za JLA, tokratne spremembe pa so hujše od inventure. Danes smo nalepili že več deset tisoč nalepk, delali pa bomo tudi ponoči."
Tomo Gregorčič, SP Zapravljivček: "Dela zaradi spreminjanja cen imamo precej. Včeraj smo, na primer, delali do treh zjutraj. Cene smo popravljali že na začetku leta, ko je bil ukinjen davek za vojsko. Razen kruha nismo tokrat podražili ničesar, vse cene
so drugačne zaradi davkov. Trgovci imamo zaradi nenehnih sprememb dvojno delo."
Marija Perko, trgovina Kaja: "Zaradi spremenjenih davkov smo en ves dan porabili za spreminjanje cen in popis, ekipo pa smo tudi okrepili. Ker sta se obleka in obutev za otroke močno P0' dražili, se bojimo, da nam bo promet upa" del. Marže si nismo povečali niti, ko je bil ukinjen davek za JLA če bo potrebno, jo bomo tudi znižali."
Špela Vidic, trgovsko podjetje Vidic: "2a spreminjanje cetl sem porabila celo noč. Po novem bom morala tudi odvajati davek za časopise-Trenutno imam največ dela s pisanjem računov, saj je pO' trebno za vsako naj; manjšo stvar izdati račun."
Po novem je treba za vsako kupljeno stvar (tu* di za en sam žvečilni gumi) napisati račun, k*' povzroča še dodatno pisarijo. • M. GregoriC« foto: Jure Cigier
V četrtek se v Val di Fiemmu začenja svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah
Naše najboljše zastopstvo
do sedaj
Begunje, 4. februarja - Pred odhodom na svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah je vodstvo naših tekaških in skakalnih reprezentanc pripravilo tiskovno konferenco. Nekako simbolično so jo pripravili v begunjski tovarni Elan, saj tako tekači kot skakalci še vedno nastopajo na elanovih smučeh. Posebno veseli smo bili tako tekmovalci, kot vodstvo reprezentanc in novinarji tudi zato, ker v Elanu pravijo, da se spet normalno delajo in se vračajo v smučarski šport.
ko psihična kot fizična pr'P v vljenost   smučarjev   teka c Naši reprezentantje so tre" . no v dobri formi, pa tudi staw v ekipi je dobro, tako da prl kujejo solidne rezultate.
Naša ekipa skakalcev bo pot odšla v četrtek, sestavil' r so jo na podlagi zadnjih na* pov in treningov. Tako s° _ ekipi:  Franci  Petek, P''"1*, Ulaga, Miran Tepeš in J**J Debelak, ki bodo nastop'1' 5
Kot je povedal direktor naših nordijskih reprezentanc Lojze Gorjanc, bo naše zastopstvo na svetovnem prvenstvu v Val di Fiemmu sestavljeno iz petih smučarjev tekačev in šestih skakalcev. Že med tednom so se odločili da bodo v smučarskih tekih tekmovali : Jože Kavalar, Robert Kerštajn, Matej Kordež, Borut Nunar in Sašo Grajf , ki bodo na prizorišče
svetovnega prvenstva odpotovali jutri. V vodstvu nordijskih reprezentanc pa so se tudi odločili, da na svetovno prvenstvo ne pošljejo ženske ekipe, ki je zelo mlada in bodo zato več pozornosti posvetili pripravam na mladinsko svetovno prvenstvo. Kot je povedal trener Jaroslav Honcu pa je svetovno prvenstvo pač posebna priložnost, na kateri je odločilna ta-
ti*
prvi tekmi v soboto. Na os1 tekmah pa bodo, glede na mo, izbirali še med JatieiM Štirnom in Goranom Janu*4".
Lojze Gorjanc je tudi dej^ da je posebno tekačem, kl y sodijo v sam svetovni vrh, P'i pa pričakujejo rezultate o* petindvajsetega mesta za ?°^ meznike, velika spodbuda, bo vse discipline prenašala ša televizija, saj je bil srnllL tV ski tek v medijih večkrat z3^ stavljen. Višje cilje pa imaj.0 jj veda smučarji skakalci, ki ^ bi se uvrstili vsaj enkrat d° ^ stega mesta (z orientacij0.^ medaljo), še dvakrat pa n3-' f se uvrstili do petnajstega -sta. Glavni adut skakale^ ^ je po besedah trenerja J* J
pripra
vil"
Grosa odlično Franci Petek. ; ,c
Na tiskovni konferenci s°uji za sodelovanje zahvalili f kranjskemu Merkurju , mu sponzorju in član YL! POOL -a. Tako bodo tel valci poleg napisov Videm, -jj per in Mura, nosili tudi Merkur. • V. Stanovnik ? ka: J. Cigier