Koprsko podjetje Istra-benz bo pri križišču jeseniške in blejske ceste v Lescah odprlo novo bencinsko črpalko. Gradnja, ki jo opravlja splošno gradbeno podjetje Sava Jesenice, naj bi bila končana v treh mesecih, vendar se bodo dela po vsej verjetnosti zavlekla na konec leta. — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 66 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 27. 8. Cena: 1 din 1974 List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V soboto popoldne je prišel na obisk v Slovenijo kubanski zunanji minister dr. Raul Roa Garcia. V blejskem hotelu Golf ga je sprejel član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj. V nedeljo pa je filipinskega in kubanskega zunanja ministra na Brionih sprejel tudi predsednik republike Josip Broz-Tito. — A. Z. — Foto: F. Perdan Filipinski zunanji minister Carlos Romul, ki je na uradnem obisku v naši '!'"'<< i'i, je V soboto dopoldne prispel tudi rut krajši obisk v Slovenijo. Na brniškem letališču ga je pozdravil član slovenskega izvršnega sveta Miran Goslar, nato pa gaje sprejel član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj — .4. Z. ~~ Foto: F. Perdan ''Urmli neprevidnega pešca, ki je v petek, 23, avgusta, pri radovljiški bencin-ki črpalki stekel čez cesto, je moral voznik Gracej iz Ruš zavirati, pri tem ga je zaneslo v nasproti vozeći avtomobil. — Foto: F. Debeljak Pripravljajo srednjeročni družbeni načrt Izvršni svet skupščine občine Radovljica je na peti in šesti seji razpravljal o pripravah za izdelavo in sprejem srednjeročnega družbenega načrta za obdobje 1976—1980. Sklenil je, da bodo v občini do konca tega meseca imenovali 15-člansko komisijo za družbeno planiranje in razvoj. Člani komisije bodo hkrati predsedniki podkomisij za področje industrije, za turizem, gostinstvo in trgovino, gozdarstvo in kmetijstvo, za družbeno obrt, gradbeništvo, komunalno in stanovanjsko dejavnost, za vzgojo in izobraževanje, za kulturo in telesno kulturo, zdravstvo in socialno varstvo, za prostorsko planiranje in urbanizem in za kadrovsko ter demografsko področje. Priprave in usklajevalni postopek pri oblikovanju družbenega načrta bo vodil izvršni svet skupščine občine, ki bo predlog potem tddi predlagal v potrditev občinski skupščini. S pripravami bodo začeli prihodnji mesec. JR Komemoracija na Pokljuki V počastitev na herojsko borbo II. bataljona Prešernove brigade s sovražnikom bodo člani KO ZB NOV Plavž Jesenice 1. septembra imeli komemoracijo pri spomeniku in grobišču na Pokljuki. Spominski govor bo imela Vera Jelinčič, borbo pa bo opisal pisatelj Tone Svetina. Po kulturnem programu bodo v bližini Sport hotela pripravili tova-riško srečanje. — B. B. Oče in sin prvaka SFRJ Na letošnjem državnem prvenstvu v streljanju s pištolami v Ljubljani sta se izkazala Kranjčana Peter-nela. Franc Peternel st. je državni prvak z maloka-librsko hitrostrelno pištolo, ki je za nameček s 587 krogi postavil tudi nov državni rekord. Njegov 16-letni sin Franc pa je prvak s 568 krogi v disciplini MK pištolo serijske izdelave drulov. -dh Ludvik Perko delegat gorenjskih OK ZMS Na petkovi seji sveta gorenjskih občinskih konferenc zveze mladine so za delegata sveta na IX. kongresu zveze slovenske socialistične mladine, ki bo prve oktobrske dni v Murski Soboti, izvolili delavca Ludvika Perka iz Tržiča. Občinske konference pa so svoje delegate za kongres izvolile že prej. Kranjska OK bo imela na kongresu 9 delegatov, radovljiško mladino bo zastopalo (5 delegatov, prav toliko jeseniško, tržiiko 1 in škofjeloško mladino "> delegatov. -11) Ze nekaj dni si Ločani in številni turisti, ki se te dni mudijo v mestu pod Lubnikom, z zanimanjem ogledujejo obnovljeno zunanjost ene od hiš na škofjeloškem mestnem trgu. Strokovnjaki restavratorskega oddelka ljubljanske akademije za likovno umetnost ter zavoda za spomeniško varstvo so namreč restavrirali fresko na pročelju nekdanje mestne hiše — rotovža. Za vse, ki jih zanima nastanek umetnine, bodo Ločani ze v kratkem pripravili posebno brošurico z najzanimivejšimi podatki, (-jg) — Foto: F. Perdan Nov turistični prospekt Kranja Kranjsko turistično društvo je pred kratkim izdalo nov turistični prospekt Kranja. Prejšnji prospekt, ki so ga pred petimi leti založila turistična društva iz kranjske občine, je namreč pošel. Novi šestdelni prospekt na 12 straneh prikazuje športne in rekreacijske objekte v Kranju, kulturne znamenitosti in turistično gospodarske objekte. Zanimiva je naslovna stran prospekta, kjer so V svojstvenem kolažu nanizane turistične, kulturne, zgodovinske in geološke značilnosti Kranja. Idejni osnutek za ta del sta napravila Nejc Slapar in Franc Dolinar. Sicer pa je idejni osnutek za celoten prospekt naredil podpredsednik turističnega društva Franc Dolinar. Zelo pregleden je v prospektu tudi tloris kranjske občine. Spremni tekst v prospektu je tiskan v štirih jezikih: slovenskem, nemškem, angleškem in italijanskem. Avtorji slik v prospektu so J. Fink, L. Hribar, J. Zaplotnik, A. Vole in S. Tavčar. V 100.000 izvodih ga je natisnilo Časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. A. Z. Srečanje invalidov pri Trnovcu Kranjsko društvo invalidov bo v soboto, 31. avgusta, pripravilo pri Trnovcu v Dupljah srečanje težjih invalidov. Na tem tradicionalnem srečanju se bo zbralo okrog 70 invalidov iz kranjske občine. Pokrovitelj srečanja je kranjska podružnica Ljubljanske banke, materialno pa ga bodo podprle tudi KZK Kranj — obrat klavnica, Projekt, Kokra, Elektro in Komunalno podjetje Kranj. Sodelovala bo tudi reševalna ekipa Zdravstvenega doma. Na srečanju bodo v programu sodelovali tudi organizacija slepih iz Kranja in mladi taborniki, ki so že doslej obiskovali težje invalide v občini. . A. Z. VII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME od 11. do 20. OKTOBRA Naročnik: Slovenci postajamo stari Slovenci smo bili prvo leta po vojni med tistimi evropskimi narodi, ki so se z manj kot 6,5 odstotka ljudi starejših od 65 let uvrščali v skupino »zrelih narodov«. Leta 1971, po popisu prebivalstva, pa smo ze prešli v skupino »starih narodov«, saj imamo 9,4 odstotka prebivalcev starejših od 65 let. Na to so vplivali naslednji vzroki: industrializacija dežele, večji kulturni in zdravstveni nivo, medicinska znanost in drugi. Povečala se je tudi življenjska doba, tako da 80- do 90-letniki niso nobena redkost. Kongresni dokumenti Časopisno založniško podjetje Komunist je izdalo dokumente X. kongresa ZKJ. Na približno 650 straneh brošure v lični opremi so objavljeni: sklepni referat in uvodne besede predsednika ZKJ Josipa Broza-Tita, uvodne besede pri vseh kongresnih komisijah in poročila o njihovem delu, vseh 18 kongresnih resolucij, novi statut ZKJ in tri poročila X. kongresu: o delu Z K in predsedstva ZKJ med devetim in desetim kongresom, o delu komisije za statutarna vprašanja ter. o delu nadzornega odbora. Na koncu so poimensko objavljeni tudi vsi novo izvoljeni organi ZKJ. Nova tovarna CZ? Naš največji proizvajalec avtomobilov Crvena zastava se je odločil, da bodo že v bližnji prihodnosti sestavljali avtomobile Lada in 125 PZ tudi v Vojvodini. Pričakujejo, da bo dogovor o tem, kje bo stala nova tovarna, kmalu sprejet. Veliko bolje kot lani Tovarna rezilnega orodja iz Čačka je v prvem polletju letos prodala na tuje za 38 milijonov dinarjev svojih izdelkov. To je za 60 odstotkov več kot lani. Največji kupci so firme iz Italije, ZR Nemčije, ZDA in Irana. Precej pa izvažajo tudi na Kitajsko, Japonsko, Poljsko in Češkoslovaško. 5000 brucev Na desetih fakultetah ljubljanske univerze se je za novo šolsko leto prijavilo skoraj 5000 kandidatov. Po natečaju za vpis je bil sprejemni rok od 15. junija do 10. julija letos, vpis prijavljenih študentov pa bo od 15. do 30, septembra. Na fakultetah ljubljanske univerze ni sprejemnih in kvalifikacijskih izpitov. Izjema so le medicinska fakulteta in fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Največ študentov se je vpisalo na ekonomsko fakulteto. 6 milijonov ton pšenice Po najnovejših podatkih smo v naši državi letos pridelali okrog 6 milijonov ton kvalitetne pšenice. To je precej nad rekordno letino 1971. leta, ko smo jo pridelali nekaj nad 5 milijonov ton. Kaj vse je omogočilo tolikšen pridelek? Po mnenju strokovnjakov so nekoliko povečane površine, ki so jih jeseni zasejati s pšenico, le malenkosten prispevek k rekordni proizvodnji, čeprav ga ne gre zanemarjati. Uporaba agrotehničnih ukrepov in so dobna obdelava posevkov pa sta bila pomembna prispevka k rekordni žetvi. Ne smemo pa pozabiti tudi na zelo ugodne vremenske razmere. Po splošnem mnenju kmetijskih strokovnjakov je letošnji rekordni pridelek zmagoslavje domačih selektorjev. Domače sorte pšenice so letos pokazale vse svoje dobre lastnosti. T o potrjujejo visoki hektarski donosi na njivah, ki so bile f>osc-jane z domačimi sortami. Najbolje so se obnesle sorte >>sava«, »zlata dolina« in »biserka«. Kranj Sekretariat aktiva komunistov pri občinski konferenci mladine Kranj, sklicuje sejo aktiva. Za dnevni red predlaga razpravo o delu aktiva v preteklem obdobju in poteku razprav za IX. kongres ZSMS v občini, izvolitev novega sekretarja aktiva in pregled priprav na sprejem novih članov. Seja bo jutri, 28. avgusta, ob 17. uri v sejni dvorani občinske skupščine Kranj. ' Danes popoldne ob 17. uri bo v sejni dvorani občinske skupščine Kranj seja predsedstva konference mladih iz krajevnih skupnosti. Predsedstvo se bo pogovarjalo o pripravah na srečanje mladih iz krajevnih skupnosti in o pripravah na programsko konferenco. -lb Seminar za dijake in študente pedagoških šol 33-dijakov in študentov iz tržiške občine, ki so se odločili za pedagoške poklice, bo letošnje šolsko leto prejemalo štipendije temeljne izobraževalne skupnosti Tržič. Dodatno družbenopolitično in marksistično izobraževanje teh deklet in fantov, seznanjanje z značilnostmi našega družbenega sistema in z nalogami ter odgovornostjo, ki jo bodo imeli kot bodoči delavci v vzgoji in izobraževanju, so bile že nekajkrat teme razprav komisije za idejna vprašanja pri občinskem komiteju ZKS Tržič ter aktiva komunistov, pedagoških delavcev. Ugotovitve, da nudijo pedagoške šole premalo tovrstne izobrazbe, ki je nujna za uspešno delo v vzgojnoizobraževal-nih ustanovah, niso bile redke. Omenjena slabost hromi po sodbi Tržičanov vključevanje pedagoških delavcev v zvezo komunistov, hkrati pa zavira kadrovsko krepitev organizacij ZK na osnovnih šolah. Da bi začeli odstranjevati vrzeli na tem področju, se je komisija za idejna vprašanja pri tržiškem komiteju ZK odločila organizirati vsako leto pred začetkom šolskega leta seminar za štipendiste temeljne izobraževalne skupnosti, dijake in študente pedagoških šol. S posebno anketo je komisija tudi ugotovila, kakšna je bila izvenšolska aktivnost teh dijakov in študentov. Prvi seminar za štipendiste se bo začel jutri in se bo končal v petek. Program seminarja je obširen in kvaliteten. Dijaki in študentje pedagoških šol se bodo najprej seznanili s sklepi 7. kongresa ZKS in K), kongresa ZKJ ter resolucijama obeh kongresov, ki obravnavata vzgojo in izobraževanje. Sledila bo razprava pred mladinskimi kongresi, ki jo bo vodil sekretar C K Z MS Zdenko Mali. Razprave se bodo udeležili tudi člani predsedstva občinske konference ZMS Tržič. Seminaristi bodo nato razpravljali o delegatskem sistemu, temeljnih organizacijah združenega dela, delovanju in organizaciji krajevnih in interesnih samoupravnih skupnosti itd. Ob tem bodo največ časa posvetili temeljni izobraževalni skupnosti. Tridnevni seminar bosta zaključila predavanje in pogovor o liku pedagoškega delavca in test, s katerim bo organizator skušal preveriti pridobljeno znanje ter zbrati mnenja o novi obliki izobraževanja bodočih pedagoških delavcev. J. Košnjek Prek 400 mladih v Vikrčah V nedeljo se je v Vikrčah pri Ljubljani začela tretja mladinska poletna politična šola, ki jo je tudi to pot pripravila republiška konferenca mladine. Za šolo se je prijavilo prek 400 mladih aktivistov iz vse Slovenije. Z Gorenjske sodeluje v- razpravah, posluša predavanja in razpravlja na javnih tribunah 30 mladincev, in sicer iz Kranja devet, z Jesenic 5, iz Radovljice 6 in iz Škofje Loke in Tržiča prav tako po pet mladincev. Za šolo so jih predlagale občinske konference mladine, ki so izbirale kandidate med najbolj prizadevnimi mladimi aktivisti v temeljnih organizacijah združenega dela, šolah, krajevnih skupnostih in v izvršilnih organih občinskih organizacij. Tridnevno delo, ki poteka v dveh plenarnih zasedanjih — prvo je bilo v nedeljo in drugo teče danes — ter v komisijah, je posvečeno dopolnjevanju resolucije in statuta ZSMS in statuta ZSMJ. Pomeni še eno temeljito pripravo na bližnji kongres zveze slovenske mladine. Udeleženci šole so sodelovali tudi na dveh javnih tribunah. Na prvi, ki je bila v nedeljo zvečer, je razpravljal z mladimi o družbenoekonomskem razvoju Jugoslavije do leta 1985 Miran Potrč. Na drugi, ki je bila sinoči, pa je o aktualnih nalogah po X. kongresu ZKJ in VIL kongresu ZKS spregovoril France Popit. Delo tretje mladinske politične šole v Vikrčah se bo sklenilo drevi. -lb Seja odbora za srečanje gorenjskih vezistov NOV V začetku avgusta je imel sejo pripravljalni odbor za srečanje gorenjskih vezistov NOV. Na njej so člani odbora razpravljali o zadnjem srečanju vezistov NOV za področje Gorenjske. Najprej je bilo govora o uspehu prvega in načrtih za prihodnja srečanja, ki naj bi bila še bolje pripravljena. Prisotni so pri tem menili, da bi morala imeti tovrstna snidenja borcev v prihodnje precej več finančne podpore. Program srečanja je bil dobro pripravljen, so menili na seji, pa tudi prireditveni prostor pri članu odbora Vinku Bercetu. Za ves trud so se prizadevnemu odborniku ve/isti najlepše zahvalili. V nadaljevanju je odbor vezistov soglasno sklenil, da se področna odbora vezistov NOV Jesenice in Radovljica priključita področnemu odboru vezistov NOV Gorenjske, ki poleg omenjenih dveh občin zajema tudi občine Kranj, Škofjo Loko in Tržič. Namen prvega srečanja, zbrati predvsem čimveč podatkov o borcih vezistih NOV z Gorenjske, je bil v celoti dosežen. V knjigo vezistov, ki jo je pripravil odbor, se je že doslej vpisalo ">() borcev, poleg tega pa je bilo izpolnjenih še 40 evidenčnih kartonov. Pričakovati pa je, da se bodo prijavili še novi ve/.isti, ki se prvega srečanja niso mogli udeležiti. Na srečanju vezistov je bilo poudarjeno, da so bili leti vedno dokaj skromni v besedah. Prav zato je o njih, predvsem tistih z Gorenjske, znanega zelo malo. Zato bi bilo prav, da bi v najkrajšem času dragocena Spremljanje izvajanja ustave Minulo sredo se je v Radovljici sestala na prvi seji koordinacijska komisija za spremljanje m izvajanje ustave. Seje komisije, ki jo vodi Jože Bohinc, so se udeležili tudi predsednik občinske skupščine inž. Polde Pernuš, predsednik izvršnega sveta Franc Podjed in sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Martin Košir. Imenovali so tri delovne skupine: za samoupravno konstituiranje v OZD, za krajevno in komunalno samoupravo in za samoupravne interesne skupnosti. Sprejeli so tudi okvirni akcijski program in delovni program vseh skupin do konca leta. pričevanja še živečih vezistov zapisali, ker se bodo le tako kar najbolj verno njihovi podvigi prenesli na mlajše rodove. Ob koncu sestanka se gorenjski vezisti NOV niso pozabili zahvaliti vsem tistim, ki so jim pomagali pri pripravi prvega srečanja: sekciji vezistov NOV Slovenije iz Ljubljane, občinskim odborom ZZB NOV Kranj, Radovljica in Jesenice, gradbenemu podjetju »Sava« ter Železarni z Jesenic in Verigi iz Lesc. F. Gracer /O ljubljanska banka podružnica Kranj razpisuje za svoje poslovne enote naslednje štipendije: — za sedež podružnice v Kranju: 3 štipendije na ekonomski fakulteti ali visoki ekonomsko komercialni šoli Maribor — prednost bančna smer 1 štipendijo na pravni fakulteti 6 štipendij na ekonomski srednji šoli ali upravno administrativrvi šoli — prednost 3. in 4.letniki za poslovno enoto Jesenice: 2 štipendiji na VEKŠ — bančna smer 2 štipendiji na ekonomski srednji šoli in 4. letnik — 3. — za poslovno enoto Radovljica: 1 štipendijo na ekonomski fakulteti 3 štipendije na ekonomski srednji šoli — za poslovno enoto Skofja Loka: 1 štipendijo na ekonomski fakulteti 1 štipendijo na ekonomski srednji šoli Kandidati naj najkasneje do 4. septembra 1974 vložijo na gorrtji naslov prošnje na obrazcu DZS 1,65 in priložijo dokazilo o končani šoli v šolskem letu 1973/74. Dopisna delavska univerza bo v šolskem letu 1974/75 skupaj s Tehniško šolo za lesarstvo v Ljubljani pričela z dvoletno tehniško šolo za lesno stroko. V šolo se lahk*o vpišejo tisti, ki so končali triletno poklicno šolo za lesarstvo. Predmetnik je prilagojen znanju absolventov poklicne šole za lesarsko stroko. Pouk bo organiziran v obliki seminarjev za posamezne predmete, kar predstavlja najsodobnejšo in najuspešnejšo obliko izobraževanja zaposlenih. Šola bo pričela delati oktobra 1974, do takrat pa traja vpisovanje. Vse informacije v zvezi s šolanjem dobite na Do-pisni delavski univerzi Ljubljana, Parmova 39. Razpisna komisija Ključavničarstva Radovljica razpisuje delovno mesto: direktorja podjetja Pogoji: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene z zakoni, samoupravnimi in družbenimi dogovori; — je K delavec ključavničarske stroke z 10 let prakse, od tega 5 let na vodilnem delovnem mestu; — je moralno in politično neoporečen. Kandidati morajo pismeno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela poslati v 15 dneh po objavi, na naslov: Ključavničarstvo Radovljica, 64240 Radovljica. Predpisi postajajo Pojem »davek« je — kot ugotavljajo jezikoslovci — izpeljan iz glagola »daviti«. Tej značilni resnici ustrezna so tudi gledanja pretežne večine ljudi, ki za davkarijo zlepa ne najdejo izraza naklonjenosti. Slovenci kajpak nismo nobene izjeme, saj je konec koncev normalno, da človek benti in godrnja, kadar prejme osovraženo položnico. Le malokdaj pomisli, kako pomembno vlogo v mehanizmu sodobne države igrajo uzakonjene dajatve, brez katerih bi vedno obsežnejši programi javnih del kaj hitro padli v vodo. Še redkeje pa se zave pomembnosti davčne politike kot »postranskega« ekonomskega instrumenta, ki pomaga bodisi spodbujati bodisi brzdati posamezne gospodarske veje in ki posredno uresničuje interese določene skupnosti občanov. In prav o slednjem bo tekla beseda v seriji treh zapisov, sestavljenih ob sodelovanju in nasvetih načelnika škofjeloške davčne uprave Milana Cadeža. Dasi bi bilo vseeno, ako bi informacije iskali kje drugje, recimo v Kranju, Tržiču, Radovljici ali na Jesenicah (povezava med njimi, povezava znotraj gorenjske regije je namreč izredno tesna, poslovanje usklajeno ter ukrepanje poenoteno, kajti težave in stremljenja petih naštetih komun so si močno podobne), smo vendarle izbrali Škofjeločane. Naši odločitvi je botroval sklep, da bomo skozi prizmo finančnih obveznosti do občin prikazali dve gospodarski »branži«, ki sta v zadnjem obdobju deležni znatne pozornosti načrtovalcev družbenega razvoja: kmetijstvo in obrt. Loška občina je najbolj »kmečki« kos Gorenjske, obenem pa obrtništvo tamkaj tiči v globoki kri/.i. Pričujoči članek pripoveduje o ukrepih davkarjev zoper dokončno izumrtje rokodelstva in zasebnega storitvega sektorja, prihodnji petek nameravamo spregovoriti o problemih kmetijstva, da bi naposled skušali osvetliti nikdar dorečeno vprašanje, kam je šel in kam gre denar, nakapan iz žepov različnih kategorij davčnih zavezancev. Teme so, upamo, dovolj aktualne ter zanimive in če bodo prisilile k razmišljanju vsaj peščico bralcev, smo zadeli v črno. Ohraniti in poživiti obrt, dvigniti vencev. Pozno, a ne prepozno smo jo na dostojnejši nivo ter prilagoditi spoznali, da so obrt no-rokodelske odnose današnjim razmeram — to je storitve V pogojih moderne veliko-ena izmed perspektivnih nalog Slo- serijske proizvodnje blaga nepogrefcj 1 j ive, podobno kot je nepogrešljiv transport ali, denimo, razvejano trgovsko omrežje in učinkovita reklama. »Pastorek gospodarstva« polagoma prerašča v svoje nasprotje, čeprav mu zaradi čvrsto zakoreninjenih predsodkov marsikje nočejo priznati enakopravnega mesta V sodobnih ekonomskib procesih. Drži se ga pečat privatništva, do privatnikov pa smo že tradicionalno nezaupljivi. Vendar bo treba s škodljivo prakso 5im prej obračunati, saj si obrtništvo v sedanjih, zanj skrajno neprijetnih razmerah, ne meril samo pomagati, (V vprašate greave-ga tesarja, zakaj obupava in tarna, je odgovor zmeraj isti: ne dobi po sojil, da bi obnovil in izpopolnil opremo; ne dobi ustreznib poslovnih prostorov; ne najde strokovno usposobljenih kadrov oziroma pomočnikov, ki v skladu s splošno psihozo raje izbirajo bolj »perspektivne« poklice. In ker postaja betežen, bo čez štiri, pet let sekiro in žago postavil v kot ter nepreklicno opustil vir zaslužka več generacij prednikov. SEZNAM ZAŽELENIH Kaj storiti? Gorenjske skupščine so uvidele resnost položaja ter v okviru obstoječih republiških zakonov sprejele več davčnih olajšav. Deležna jih je predvsem storitvena pa tudi proizvodna obrt, zlasti kadar nastopa kot podaljšana roka domače industrije. Zavezanci zadnje čase Žiri dobile sodobno trgovino Novo samopostrežno trgovino v Žir eh je zgradila kmetijsko gozdarska zadruga »Sora« — Bogat izbor blaga — Velika privlačnost za Žirovce Kmetijsko gozdarska zadruga »Sora« Žiri je začela graditi moderno samopostrežno trgovino v Zireh avgusta lani. Po predvidevanjih naj hi hil lokal odprt že pred dobrim mesecem, za dan borca, 4. julija, vendar je bilo to takrat neizvedljivo, ker so bila gradbena dela končana šele nekaj dni prej. Nov moderen market pa je bil odprt ob koncu prejšnjega tedna, torej v izredno kratkem času po dokončanju gradbenih del. »Zakaj smo se odločili za gradnjo?« pravi direktor KGZ ,Sora' Žiri Viktor Maček. »Tudi mi se sprašujemo, bi lahko dejal, in to predvsem zato, ker nismo trgovska organizacija. Več razlogov nas je vodilo k temu. Trgovina je za nas dopolnilna dejavnost, panoga, ki nas razbremenjuje režijskih 8troškov. To pa je pri sedanjem poslovanju izredno pomembno. No, na drugi strani pa so Žiri potrebovale sodobno trgovino. Vsi dosedanji trgovski lokali so v neustreznih prostorih. Zdi pa se mi, da bi za to že kdaj morale poskrbeti trgovske organizacije in ne mi!« Vrednost novozgrajene trgovine z opremo je 3 milijone din. V njej je mogoče najti vse prehrambene izdelke in proizvode: od kruha, mesa, zelenjave, do drugih živil in gospodinjskih pripomočkov. Urejen je tudi manjši gostinski del — bife. Skupna površina zgradbe znaša 330 kvadratnih metrov, prodajnih in skladiščnih prostorov pa je 300 kvadratnih metrov. Poleg gostinskega dela je kuhinja, kjer bo mogoče dnevno pripraviti blizu sto malic. Znano je namreč, da je bila v Zireh družbena prehrana doslej velik problem. »Želeli smo zgraditi še večjo trgovsko hišo, a nismo uspeli. Lokacijsko smo bili izredno utesnjeni. Želeli smo urediti tudi oddelek s konfekcijo, pa nismo našli skupnega jezika. Potem se menda v kraju ne bi splačalo graditi novega trgovskega centra. Osnovni namen sedanje prodajalne pa je: nuditi kupcu vsakdanje potrebščine. Market je predviden za 3000 prebivalcev, trenutno pa jih živi na tem področju okrog 1000. Seveda se število vztrajno veča. In še eno Prednost bo imela naša nova trgovina! Vanjo bomo dostavljali žirovski krompir in zelenjavo, kot kmetijska organizacija pa bomo lahko višek naših pridelkov zamenjali za pridelke, ki jih imajo na razpolago zadruge na Primorskem — predvsem za sadje in nekatere vrste zelenjave. Vse to bo potem na voljo našim kupcem.« J. G. Komisija za medsebojna razmerja delavcev Veletrgovine Živila Kranj TOZD Maloprodaja Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. delavca v Blagovnici Cerklje 2. delavca v samopostrežni prodajalni »Pri nebotičniku« 3. dveh priučenih kuharic Pogoji: poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati za navedena delovna mesta izpolnjevati še: pod 1.: prednost pri izbiri bodo imeli delavci s končano osemletko in s stanovanjem v bližini pod 2.: polkvalificirana kuharica Kandidati za navedena delovna mesta naj pošljejo pismene ponudbe v kadrovsko službo Veletrgovine Živila Kranj — Cesta JLA 6 v 15 dneh po objavi. X© ljubljanska banka ENTRAL GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE • KRANJ Na Jezerskem je odprto novo štiri-stezno avtomatsko kegljišče. Sprejemamo rezervacije. Kolektivi in posamezne družbe, rezervirajte čas za kegljanje v hotelu Kazina, tel. (064) 44 007. Zamrzovalne prijateljice gospodmjstv a tth naklonjeni obrtnikom plačujejo prispevke <*l osnov oseb n'h dohodkov (slednje so določene • samoupravnimi sporazumi) po ključu, ki je enak kakor pri občanih y rednem delovnem razmerju. Sele ce vsota preseže dogovorjeno mejo, S() viški progresivno obdavčeni. Zelo stimulativen je nadalje ukrep, da od denarja, vloženega v razširjeno reprodukcijo, občine pobirajo dajatve, Odmerjene po minimalni možni ■*Opnji, Kajpak se gornje pravilo ftftnala samo na obrtne panoge, ki so v posameznih pokrajinah deležne Posebnih ugodnosti. V Škofji Loki ta ^'znam zaobsega kovaštvo, pod-fpvno kovaštvo, ključavničarstvo, ■de-parstvo, avtomehaniko, precizno 'n,'baniko, avtokleparst vo, vozno '"'iistvo, optiko, urarstvo, elektro- ■nstalaterstvo, popravilo in vzdrže Vanje gospodinjskih strojev in tele-Vl/ijskih sprejemnikov, kolarstvo, jjMzarstvo, tapetništvo, pletilstvo. p'ojasi \<>, šivilstvo. Čevljarstvo, sed-'/"stvo, inštalaterst vo, pranje in cučenje oblek, frizerstvo, fotograf* sk<' storitve ter gostinstvo. 'n ko ravno naštevamo ugod-n°sti stimulativne narave, ne talemo spregledati določila o '5-odstotnem skrčenju davčne °»nove za novopečene gostilničarje in obrtnike storitvenih S|>ieri. Skrčenje prihaja v poštcv Prvih dvanajst mesecev poslovanju in v nekoliko skromnejšem °bsekru (50-odstotni »popust«) ■•deva tudi druge vrste obrtni- štva. Do »začetnikov« je torej oblast dokaj tolerantna. Podobnih znižanj (25 odstotkov) so deležni rokodelci, obdavčeni s pavšalnimi letnimi zneski, toda zgolj v primeru, ko izkazani dejanski dohodek ne presega 26.000 din in ko dolžnik ne zaposluje tuje delovne sile. Par pa se na slehernega vajenca odšteje 10 odstotkov, pri čemer mora skupna vrednost odbitka ostati pod limitom 1000 din. O TESARJU IN PLASTICARJU Poglavje zase so starostne in borčevske olajšave, ki v bistvu izvirajo iz nerazvesel jivega dejstva, da je med obrtniki precej priletnežev in da njihov delež nenehno raste (mlade, sveže moči bodo v nekaterih podvejah kmalu pravcata redkost i. Moškim nad 60 m ženskam nad 66 let predpisi gorenjskih občin priznavajo 20-odstotno znižanje ugotovljenih davčnih obveznosti, osebe, ki dopolnijo 70 let in ne zaposlil je jo nobene dodatne moči, pa so dajatev sploh oproščene (!). Udeležencem NOR je odobreno 10- do 30-odstot-no zmanjšanje izračunanega dolga oblastem, odvisno od trajanja aktivnega boja piot i okupatorjem Preden končamo, bi veljalo temeljiteje pojasniti, zakaj obrt ločujejo v dve skupini, na storitveno in proizvodno dejavnost. Storitvene dejavnosti so dopol- nilo širših, ponavadi industrijskih načinov zadovoljevanja po-trošnikovih hotenj, ki spričo razdrobljenosti delovnega postopka terjajo bodisi individualen pristop, bodisi sprotno prilagajanje spremenljivim okoliščinam in zahtevam strank. V primeri z njimi je proizvodna dejavnost mnogo bolj tipizirana in večinoma dovoljuje uporabo strojev. Običajno prinaša znatne dobičke, saj je usmerjena v produkcijo specifičnih, često luksuznih predmetov, ki gredo dobro v promet. Že uvodoma omenjeni tesar prodaja neposredno znanje in fizično spretnost, za katera ni dvoma, da sta družbeno potrebna. Popolnoma zgrešeno bi ga bilo postavljati ob bok plastičarju, ki ponuja kupcem obešalnike, pisane cokle, otroške igrače, krtače ali modne torbice. Razlika v storitvah je očitna, izravnavala pa naj bi se prek davčnih predpisov in odlokov. Trenutno so ti edini instrument vplivanja, kar nikakor ne zadošča. Uravnoteženost bo popolna, ko bodo v proces pritegnjene še banke, kajti edino pretehtana kreditna politika utegne odločilno zavreti negativne in poživiti pozitivne tendence v slovenskem obrtništvu. Ampak o njej kdaj pozneje. L Guzel j (Prihodnjič: S kmetovalci le še v rokavicah) podružnica Kranj vabi k sodelovanju nove sodelavce: — za delo na sedežu podružnice 2 z višjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri 2 z dokončano štiriletno srednjo šolo ekonomske smeri in 2 z dveletno administrativno šolo; — za dvoizmensko delo na poslih blagajne in likvidature v Hranilnici, Koroška cesta in v novem poslovnem mestu v Prešernovi ulici v Kranju 7 delavcev z dokončano štiriletno srednjo šolo ekonomske smeri. Kandidati naj oddajo ponudbe z dokazili o šolski izobrazbi na gornji naslov najkasneje do 9. septembra 1974. Podrobnejša pojasnila lahko dobijo v sektorju splošnih poslov na sedežu podružnice. Iniciativni odbor za sklenitev samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Radovljica sporoča da sprejema prošnje za štipendije iz združenih sredstev na visokih, višjih in srednjih šolah za šolsko leto 74/75 Za dodelitev štipendije iz združenih sredstev lahko zaprosijo tisti dijaki in študentje, ki ne morejo dobiti štipendije v organizacijah združenega dela ali interesnih skupnostih, pod pogojem, da poprečni mesečni skupni dohodek na družinskega člana v lanskem letu ne presega 1.800,00 din za srednješolce, oziroma 2.400,00 din za študente. Prijavi za štipendijo na obrazcih 1,65 DZS »Prošnja za štipendijo« je treba priložiti še: — overjen prepis ali overjeno fotokopijo dokazila o učnem uspehu (zadnje spričevalo, spričevalo o zaključnem uspehu, potrdilo o opravljenih izpitih) — dokazilo o vpisu (potrdilo o vpisu, frekventacijsko potrdilo) — dokazilo o dohodkih staršev oziroma lastnih dohodkih in otroškem dodatku kandidata za štipendijo — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov — pismeno izjavo, da še ne prejema štipendije pri drugem štipenditorju. Prošnje je treba poslati na naslov: Skupščina občine Radovljica, kadrovska služba, 64240 Radovljica, najkasneje 30 dni po objavi sporočila. lip bled lesna industrija Bled Svet za izobraževanje razpisuje za šolsko leto 1974/75 naslednja učna mesta vajencev: 1. več vajencev za poklic strojni mizar * Pogoj: dokončana osemletka 2. več vajencev za poklice ozkega profila Pogoj: uspešno zaključenih najmanj 6 razredov osn. šole Vloge s prepisom zadnjega šolskega spričevala sprejema splošni sektor podjetja do 15. septembra 1974. Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po ugodnih cenah: — stavbno pohištvo — parket — betonske mešalce L 100 — cement ruski a 1 din c Izkoristite ugoden nakup! Informacije dobite na tel. št. 21-611 SCHIEDEL-YU- Kamin dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC Kmečki dan na Bledu Klub za konjski šport in turistično društvo Bled bosta tudi letos pripravila prireditev z naslovom Kmečki dan na Bledu. Prireditev bo v nedeljo, 8. septembra. Podobno kot lani bo tudi tokrat dopoldne pri Klegariji na Bledu razstava in ocenjevanje kmečkih konj, tekmovanje v gozdarskih spretnostih in nastop športnih jahalnih konj. Popoldne pa bo po- vorka po blejskih ulicah, v kateri bodo sodelovali kmetovalci, folklorne skupine in posamezniki v narodnih nošah. Po povorki bo TVI) Partizan pripravil tudi veliko tombolo. Prireditelji vabijo, naj se za popoldansko povorko po blejskih ulicah prijavijo skupine in posamezniki v nar se podali: gost i/, kranjskega go* —KARIBSKA SKRIVNOST POMENKI O ŠENČURJU IN SOSEDNJIH VASEH (Hotemaže, Hrastje, Luže, Milje, Olševek, Prebačevo, Srednja vas, Visoko, Voglje in Voklo) V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Agathe Christie Karibska skrivnost. To knjigo so dobili za nagrado izžrebani naročniki knjižne zbirke za leto 1974. »Res?« je dejal. »No, ja, nič si ne delajte skrbi zaradi tega.« Le o čem mu je to drago staro bitje pripovedovalo laži, je pomislil; o svoji starosti? Toda kot se je spominjal, mu sploh ni bila omenila; koliko je stara. »No, povejte mi,« je dejal, ker je videl, da mu želi priznati. »Ali se spominjate, da sem vam pripovedovala o fotografiji svojega nečaka, ki sem jo pokazala majorju Palgravu in ki mi jo je le-ta pozabil vrniti?« »Da, seveda se spominjam. Žal mi je, da je nismo mogli najti.« »V resnici fotografije sploh ni bilo,« je z boječim glasom priznala Jane Marplova. »Prosim? Kaj ste rekli?« »Fotografija sploh ni obstajala. Vso zgodbo sem si izmislila.« »Izmislili ste si jo?« Dr. Graham je bil kar malo nejevoljen. »Zakaj pa?« Jane Marplova mu je začela pripovedovati — jasno, brez čebljanja. Kako ji je bil major Palgrave povedal zgodbo o morilcu in kako je bil ravno na tem, da bi ji pokazal njegovo sliko, ko se je nenadoma zme-del; nato je povedala zdravniku še o svojem lastnem nemiru in kako se je končno odločila, da bo skušala zadevo raziskati. »In tega nikakor nisem mogla storiti drugače, kot da sem povedala nekaj, kar sploh ni bilo res,« je končala. »Upam, da mi boste odpustili.« »Ali mislite, da je slika, ki vam jo je hotel pokazati, prikazovala morilca?« »Vsaj rekel je tako,« je povedala Jane Marplova. »Rekel je, da jo je dobil od znanca, ki mu je povedal zgodbo o moškem, ki je bil morilec« »Da, da. Oprostite vprašanju — ali ste mu verjeli?« »Res ne vem, ali sem mu takrat verjela ali ne,« je rekla Jane Marplova. »Toda, vidite, naslednjega dne je bil mrtev.« »Da,« je odgovoril dr. Graham, ki ga je nenadoma presunila jasnost tega stavka. »Naslednjega dne je bil mrtev.« »In fotografija je izginila.« Dr. Graham jo je pogledal. Ni vedel, kaj naj reče. »Oprostite, gospodična Marplova,« je nazadnje spregovoril, »kar mi zdajle pripovedujete — je tokrat resnica?« »Nič se ne čudim, da dvomite v moje besede,« je rekla Jane Marplova. »Tudi jaz bi na vašem mestu dvomila. Da, res je, kar vam pripovedujem, vendar pa se zavedam, da nimam nobenega dokaza. Kljub temu pa sem si mislila, da vam moram povedati, tudi če mi boste verjeli.« »Zakaj?« »Zato, da boste imeli kar največ podatkov v primeru . . .« »V kakšnem primeru pa?« »V primeru, če se boste odločili za preiskavo.« 10. ODLOČITEV V JAMESTOVVNU Dr. Graham je sedel v pisarni otoškega upravitelja v Jamestovvnu. Za pisalno mizo je sedel njegov prijatelj Daventrv, resen mož petintridesetih let. »Nekam skrivnosten si bil po telefonu, Graham,« je rekel Daventrv. »Je kaj narobe?« »Ne vem,« je odgovoril dr. Graham. »Vendar pa me skrbi.« Daventrv je pogledal prijatelju v obraz, nato pa pokimal, ko je vstopil služabnik s kozarcema, in začel pripovedovati o ribiškem izletu, katerega se je bil nedavno udeležil. Ko pa je služabnik spet zaprl vrata za seboj, se je Daventrv naslonil nazaj in pogledal Prijatelja. »No, čujmo,« je rekel. Dr. Graham je naštel dejstva, ki so ga vznemirjala. Daventrv je potiho zažvižgal. »Razumem. Misliš, da je s smrtjo starega Palgrava nekaj narobe? Nič več nisi prepričan, da je umrl naravne smrti? Kdo je izdal mrliško spričevalo? Robertson? On ni menda nič dvomil o vzroku smrti.« »Ne, vendar pa mislim, da je steklenička serenite mogoče vplivala na njegovo odločitev. Vprašal me je, če mi je bil Palgrave kdaj omenil, da ima visok krvni pritisk, in jaz sem odvrnil, da nisem imel z majorjem nikoli nobenega medicinskega pogovora, a da je Kot ovo pripovedoval o svojem pritisku drugim hotel-skim gostom. Oboje, tako tablete kot njegovo pripovedovanje, se je ujemalo; nobenega vzroka ni bilo, da bi >Umili kaj drugega. Zdravnikov zaključek je bil povsem normalen, vendar pa je prav mogoče, da je bil napačen. Ce bi moral jaz izdati mrliški list, bi tudi jaz brez pomišljanja napisal, da je major umrl zaradi "ložganske kapi, ker so vsi znaki kazali na to, da je bil to vzrok njegove smrti. Še pomislil ne bi več na ta printer, če ne bi fotografija tako skrivnostno izginila iz njegove listnice . . .« »Glej, Graham,« je rekel Daventerv, »če smem pripomniti, ali se ne zanašaš malce preveč na precej fantastično zgodbo, ki ti jo je povedala priletna dama? Saj vendar poznaš stare gospe: iz muhe delajo slona.« »Da, vem,« je z nesrečnim glasom odvrnil dr. Graham. »Vem. Sam sebi sem dopovedoval, da je to' bržkone res, pa se nisem mogel prav prepričati. Tako jasno in podrobno je razložila vso zadevo.« »Meni se zdi vse skupaj precej za lase privlečeno,« je rekel Daventry, »Neka stara gospa ti pove zgodbo o fotografiji, ki ne bi smela biti v — ne, zdaj sem pa že jaz ves zmeden — ravno nasprotno, kajne? — Toda edino, na kar se lahko zaneseš, je sobarica, ki pravi, da tablet, ki so služile oblastem kot dokaz, ni bilo v majorjevi sobi dan pred njegovo smrtjo. Toda to je kaj lahko razložiti. Mogoče jih je vedno nosil v žepu.« »Da, mogoče res.« »Mogoče je tudi, da se je sobarica zmotila in da jih kratko malo sploh ni opazila prej ...« »Tudi to je mogoče.« »Torej . . .« Graham je počasi spregovoril: »Sobarica je bila povsem prepričana.« »Tukajšnji domačini so zelo vzburljive narave. Zelo čustveni so in radi vidijo, več kot pa je res. Ali misliš, da sobarica ve več kot pa nam je povedala?« »Prav lahko da ve,« je počasi odvrnil dr. Graham. »Če je to res, bo najbolje, če jo pripraviš do tega, da ti pove. Nikakor si ne želimo delati nepotrebnega hrupa — razen, seveda, če bomo imeli kakšne zanesljive podatke. Če major ni umrl zaradi visokega krvnega pritiska, kaj je bil potem po tvojem mnenju vzrok njegove smrti?« »Dandanes je izbira vse prevelika,« je odvrnil dr. Graham. »Hočeš reči — izbira strupov, ki ne zapustijo nobenih razpoznavnih sledov?« »Vsi morilci niso tako neumni, da bi uporabili arzenik,« je suho odvrnil dr. Graham. »Razčistiva stvar — na kaj namiguješ? Da je nekdo zamenjal tablete ter da je' na ta način podtaknil majorju strup?« »Ne. Sobarica Victoria res misli tako. Vendar pa se moti. Če se je kdo hotel na hitro znebiti majorja, mu je podtaknil strup direktno — najverjetneje s pijačo. Nato pa je pustil stekleničko tablet proti visokemu krvnemu pritisku v njegovi sobi, da bi se tako zdelo, da je major umrl naravne smrti. In nato je tisti nekdo razširil govorico, da je major trpel za visokim krvnim pritiskom.« »Kdo je razširil govorico?« »To sem tudi jaz hotel ugotoviti, pa se mi ni posrečilo, morilec je bil vse preveč spreten. A pravi: Zdi se mi, da mi je to povedal B. Ko vprašaš Bja, pa pravi le-ta: ,Ne, jaz nisem trdil tega, vendar pa se spominjam, da mi je zadnjič C omenil nekaj tekega.' C pa pravi: ,Precej ljudi je govorilo o tem, zdi se mi, da med drugimi tudi A.' In tako si spet na začetku.« »Nekdo je bil torej zelo spreten?« »Da. In kakor hitro so našli majorjevo truplo, so naenkrat vsi govorili o majorjevem visokem krvnem pritisku in ponavljali besede drugih.« »Ali ne bi bilo za morilca dosti enostavneje, če bi majorja enostavno zastrupil in amen?« »Ne. To bi namreč pomenilo preiskavo — verjetno tudi obdukcijo — v nasprotnem primeru pa bi doktor verjel, da je smrt nastopila zaradi visokega krvnega pritiska ter izdal mrliški list, kar se je tudi zgodilo.« »In kaj naj zdaj storim? Naj grem na policijo in predlagam, naj izkopljejo truplo? Velika senzacija »Prav lahko bi poskrbeli, da se o tem ne bi preveč govorilo.« »Res? V St. Honoreju? Premisli no še enkrat! Ljudje bi govorili o tem, še preden bi se mi sploh lotili zadeve. Vendar pa,« je zavzdihnil Daventry, »vendar pa bomo menda morali nekaj storiti. Ampak po mojem mnenju je vse skupaj neumnost!« »Upam, da je res,« je dejal dr. Graham. 11. VEČER V »ZLATI PALMI« Mollv je hodila med mizami v obednici in preuredila nekaj pogrinjkov; odstranila odvečen nož, popravila lego vilic, premaknila kozarec ali dva, stopila nekaj korakov nazaj, da bi si ogledala učinek, nato pa se je odpravila ven na teraso. Ob tem času ni bilo tu nikogar in Molly se je počasi sprehodila do najbolj oddaljenega konca ter obstala ob ograji. Prešernova družba vas vabi med svoje člane. Člane vpisujejo zaupniki Prešernove družbe v vseh krajih in v delovnih organizacijah. Člani se vključujejo v akcijo za širjenje dobre knjige med našim ljudstvom, obenem pa dobijo konec leta 1974 letno knjižno zbirko Prešernove družbe, ki bo imela 6 knjig: Prešernov koledar 1975, roman Janeza Švajncerja KO ČLOVEK ZORI, povest Toneta Svetine UGASLO OGNJIŠČE, SPOMINI NA LENINA Nadežde K. Krupskaje, izbor starih slovenskih narodnih pesmi MLADA BREDA in priročnik Rastline in naše zdravje. Knjige stanejo broširane 55 din, v platno vezane pa 85 din. barskega društva Janko Cegnar, Predsednica loški' sekcije Fani Ber-['""elj, tajnik Matija Krajnik let Člani Matevž Krajnik, Franc Dolenc 1,1 Homan Alojz ter, seveda, moja fnalenkost (zdaj že tudi član sekcije)! *'<>1) letošnje suho poletje ni ve-rpO, to smo že povedali! Posebno, če " iskal samo jurčke in lisičke, bi £*°Vek lahko naravnost obupal. Pornov bi se skoraj vsakokrat vrnil s Prazno košaro. Pravi in izkušeni Kpbarji pa poberejo (skoraj) vse, kar '"" pride pod roko! Tako smo se (,(>govorili tudi mi! Postavili smo se v strelce in zakoračili med dokaj visoko travo, Praprotjo in nizkim grmičevjem! Ze nekaj korakih so padle prve »tro-(>J('«! Košare so postajale vse bolj Polno! Tale je užitna, tale strupena, j*le pogojno užitna, mi je razlagal Jfcbarski as Matev/ Krajnik, v ka-''i-'.a varstvo so me zaupali. Ni r''ba pripovedovati, da sem gledal J^kaj časa /. velikim nezaupanjem, 0 mi je kazal gobe vseh mogočih oblik in barv ter trgil. da so — užitne! S tole je mogoče pripraviti odlične palačinke, s tole božansko juho, te so »prima« za vlaganje, mi je pravil! No, nazadnje me je že kar prepričal, da je res tako! Seveda vedno stvar le ni tako enostavna! Včasih sta si dve gobi podobni kot jajce jajcu, včasih se morda barvi med seboj razlikujeta le za kako nianso . . . Potem pa naj neizkušeni gobar ugotovi »kaj je kaj«, kajne? Dobro uro in pol smo se potikali med drevjem, , nizkimi bodečimi smrečicami, med katerimi smo ugotovili, da je dovolj lisičk. Prvič zato, ker jim tako okolje ugaja, drugič zato, ker si le malokdo upa v tako, nič kaj prijetno goščavo. Potlej smo se /.brali pri avtomobilih, stresli na kup svoje zaloge in začeli izbirati . . . Mavelj, bisernica, mlečna pečenica, zelena, zelenkasta in vijoličasta golobica, lisička, žolčasti goban, krompirjeva prašnica, smrdljivi mavrahovec, jurček, zelena mušni- Ca . . . Skoraj same užitne, le zadnja, zelena mušnica, je strupena za vse. Tako strupena, da skoraj ne sme priti v dotik z drugimi gobami. Fantje so mi hiteli razlagati to in ono podrobnost o posamezni vrsti gobe, za kakšno jed je najbolj primerna, kako se najbolje pripravi, po čem se loči od njej podobne gobe . . . Za večerjo mi ni ostalo časa! Pa drugič, sem obljubil! Ampak brez gob me loški gobarji domov niso pustili. Izbrali so tiste užitne in mi še svetovali, kako naj jih pripravim, čeprav je bil ob pripravljanju pogled na toliko barv, vsaj zame, malo grozljiv, se je vse dobro izteklo. Gobarsko popoldne sem zaključil z okusno gobarsko večerjo! Brez zavijanja po trebuhu in kasnejše zdravniške pomoči, seveda! »Ce te zagrabi gobarska strast, ji ne moreš več ubežati,« mi je dejal ob koncu akcije eden od članov sekcije. »To je prav tak ,šport', taka privlačnost kot za nekatere lov in ribolov.« In najbrž, bo kaidržalo' Gobe nabiral. J. Govekar Slikal: V. Perdan (17. zapis) Navado imam, da pri krajepisih šele na koncu dodam delež vaščanov v narodnoosvobodilnem boju; pač zato, ker je to najnovejše v zgodovini nekega kraja. In seve, tudi naj-častnejše. Vendar pa me je pripoved o junaškem dekletu Anki Kokaljevi tako zanesla, da sem to pot dal delež Visokega za svobodo na prvo mesto v zapisu. HEROINI V.SPOMIN Ne bo napak, če v ta zapis vključim predlog za najvišje odlikovanje Anke Kokaljeve — za red narodnega heroja! Petnajstletno dekle je pokazalo toliko mero osebne hrabrosti in požrtvovalnosti, da njeno ime res zasluži vsaj posmrtno priznanje. Le zakaj tudi ne bi bila imenovana po njej kaka šola ali druga vzgojna ustanova? Ali pa kako društvo! Da bi tako ostal spomin na mlado lepotico, pogumnejšo od mnogih moških soborcev, za vselej med nami, ali vsaj na Visokem . . . Seveda moram brž dodati, da že nosi ime njenega .strica Valentina Kokalja visoško kulturno-prosvetno društvo. In še to: Kokaljev mlin ob Kokri se je po domače imenoval Zormanov mlin. Krajevni praznik Visokega slave domačini vsako leto T5r- septembra — to je dan prvega sestanka za ustanovitev krajevnega odbora OF v Kokaljevi hiši. USTRELJEN NA VRTU Sredi vasi, na hiši Visoko št. 44, je vzidana v pročelje spominska plošča iz hotaveljskega marmorja. Napis na njej pove, da je: dne 5. 10. 1942 na tem mestu padel kot žrtev okupatorjevih pomagačev Karun Janez. Janez Karun, roj. 1. 1913, domačin z Visokega, je bil po poklicu sodar. Že 1. 1941 je pričel sodelovati z OF, partizanom pa je prinašal orožje. Ker pa je bil izdan, so prišli na njegov dom gestapovci, da bi ga aretirali in odvedli. Da bi se rešil, je stekel čez vrt, a na begu je bil smrtno zadet. Njegovo mater, ženo in dva mala otroka so Nemci še isto uro odpeljali in poslali v internacijo. SPOMENIK PADLIM BORCEM Stoji pred zadružnim .domom na Visokem pri Kranju. Izdelan je iz belega istrskega kamna z vključeno kiparsko kompozicijo, 112 cm visoke bronaste plastike partizana na straži. Celotna višina spomenika je 254 cm, premer pa je 194 cm. V podstavek je vklesan napis: Osrednji spomenik padlim v NOB na Visokem O, vas, ki z žrtvami ste zajezili uničujoči plaz, nikoli, dokler ljudstvo bo živelo, zagrnil ne bo pozabe čas! Spomenik, ki velja za osrednjega na Visokem, je bil postavljen v spomin na trideset domačinov, ki so padli kot borci, bili ustreljeni kot talci ali umrli kot žrtve fašističnega terorja. Padli domačini so bili: 9 z Visokega, 7 z Olševka, 7 iz Hotemaž, 3 iz Milj in 4 iz Luž. Spomenik je postavil krajevni odbor ZB NOV Visoko; odkritje je bilo 25. 7. 1965. Avtor napisa je Miha Klinar. Kip partizana je zmodeliral akad. kipar Lojze Dolinar. Načrt za celotno spomeniško kompozicijo je napravil pred nekaj leti tragično umrli arhitekt Nande Jocif. PISATELJ PETER BOHINJEC Kot druge večje gorenjske vasi, tako se tudi Visoko sme ponašati s svojim velikim sinom, ki je marljivo kot čebelica znašal med v zakladnico slovenske literarne zgodovine. Bil je to Peter Bohinjec (roj. 21. februarja 1864 na Visokem, umrl 14. decembra 1919 v Dupljah) — pisatelj, zgodovinar, pisec gledaliških iger, potopisec, življenjepisec in prevajalec. Nekaj časa je veljal naš Visočan. celo za vodilnega pisatelja revije Dom in svet (okrog 1. 1890). Bohinjčevo delo, ki je preživelo čas, bodo slejkoprej obveljale njegove črtice iz Kmetiškega življenja. Bil je dober opazovalec, spreten pisec in trezen realist. Prijetno se bero tudi Bohinjčeve zgodovinske povesti (Zadnji gospod Kaurenski, Za staro pravdo idr.). — Bil pa je Peter Bohinjec tudi sloveč cerkveni govornik. Č. Z. Uspešna gobarska akcija podpredsednika loške gobarske sekcije Janeza Završnika in člana Matevža Krajnika mali oglasi • mali oglasi Mali oglasi: do 10 besed 20 din, vsaka .nadaljnja beseda 3 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam LIPOVE HLODE. Koza-mernik, Drulovka 22, Kranj 5381 •Zelo poceni prodam barvni TELEVIZOR Gorenje, pol leta star. Informacije na tel. 24-148 5407 Gradbeno KONZOLNO DVIGALO v brezhibnem stanju prodam. Cena 40(X) din. Naslov v oglasnem oddelku 5408 Prodam JARČKE, 4 mesece stare. Vidic, Lesce, Na Trati 16 5409 Prodam KRAVO in BIKA. Bizjak Franc, Predoslje 133 5410 Prodam rabljeno litoželezno BANJO. Krelj Lojze, Kranj, Stara c. 13 II. nadstropje. Ogled od 14. ure dalje 5411 Prodam TELICO ali zamenjam za KONJA, starega 7 do 8 let. Pod-brezje 6, Duplje 5412 Prodam 300 litrov VINA, domačega cvička, po 600 din liter, na Dolenjskem ter PEČ na olje po zelo nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku 5413 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Vprašajte na telefon 22-138 5414 Kranjčani! Vsem občanom Kranja sporočamo, da lahko tudi sami odlagajo nerabne predmete in odpadke na centralno odlagališče pri Tenetišah (odcep pred vasjo Tenetiše levo, na cesti Kranj—Golnik). Odlagališče je odprto vsak dan od 7. do 18. ure, razen ob nedeljah in praznikih. Nadzor opravlja Komunalni servis. Odlaganje je brezplačno. Turistično društvo Kranj Ugodno prodam nemški kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Mušič, Stražiška 31 Prodam KAVČ. Pintarjeva 8 a, Kranj, Čirčiče 5415 OPICO (čopičarko), velikosti polha, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 5416 Rabljen raztegljiv KAVČ ugodno prodam. Ogled vsak dan do 16. ure. Gradnikova 131 II, stanovanje 6, Radovljica 5417 Prodam komplet KOLESA z zavornimi bobni za gumi voz. Vprašati v trafiki Cerklje 5418 Prodam dve po dvanajst tednov breji SVINJI. Cerklje 26 5419 SPALNICO v zeid dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Krožna 18, Kranj 5420 Prodam klavirsko HARMONIKO s 60 basi. Černe, Skalica 9 a 5421 Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG 5KW. skoraj novo, po zelo ugodni ceni. Lavseger Lojze, Ročevnica 30, Tržič 5422 Prodam eno leto stare KOKOŠI — nesnice. Cegelnica 1, Naklo 5423 vozila FIAT 850 SPORT COUPE, prodam. Golnik 38 5386 Ugodno prodam ZASTAVO 750. Uranič Jože, Pšata 4, Cerklje 5424 Ugodno prodam kombibus FORD TAUNUS, letnik 1964, dobro ohranjen (za osebe in tovor). Vidic, Lesce, Na Trati 16 . 5425 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1960. Gabrič Boris, Kidričeva 21, Kranj 5426 ŠKODO, letnik 1967, poceni prodam, tlldi na obrok«-. Ogled in dogovor v Kranjski gori 69 5427 Prodam KATRCO, letnik 1964, tehnični pregled do avgusta 1975, cena 8500 din. Log 41, Železniki 5428 Prodam dober STROJ za ZASTAVO 750 za 1300 din. Naslov v oglasnem oddelku 5429 FIAT 125, letnik 1970, prodam Bizjak, Cesta kokrškega odreda 8 a, tel. 22-369, po 14. uri tel. 22-394 5430 Prodam TRAKTOR pasquali V Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mofte Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601 12591 — telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko I dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. dobrem stanju. Za rman, Breg 25, Preddvor 5431 ZASTAVO 750, letnik 1965, prodam za 3500 din. Ogled pri Čemažar, Zg. Bitnje 29 5432 Prodam FIAT 750, spredaj karam-boliran, še v voznem stanju, registriran do januarja za 4500 (lin in komplet stroj za moped T-12, rabljen za 700 din, vse ugodno za avtomeha-nike. Ogled od 10. ure dalje ali v nedeljo dopoldan. Gozd—Martuljk 57 5433 Poceni prodam ZASTAVO 750. Bistrica 169, Tržič 5434 stanovanja Miren in pošten študent išče STANOVANJE v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 5435 zaposlitve Zaposlim damsko frizersko POMOČNICO. Česalnica META, Bistrica 160, Tržič 5436 posesti Novo obstoječo BRUNARICO s površino 50 kv. m prodam. Možen odvoz s tovornjakom. Ponudbe pod »Brunarica« 5346 obvestila ZŠAM Tržič bo organiziralo v oktobru VEČERNO ŠOLO za strokovno usposobljenost poklicnih voznikov motornih vozil. Informacije daje in prijave sprejema Jože Goricam Ročevnica 35, Tržič 5357 Obveščam cenjene stranke, da bom imel ZAPRTO mizarsko delavnico od 29. 8. do 8. 9. 1974. OGRIS ANDREJ, jarjeva 9 mizarstvo, Kranj, Tro-5437 izgubljeno 50.000 SD dam najditelju SIAM-SKEGA MAČKA, ki se je izgubil na Brdu pri Ljubnem. Bertoncelj Janko, Brdo pri Ljubnem 5438 ostalo Trije avstrijski, koroški kmetje, želijo prek oglasa spoznati dobre gospodinje. Ponudbe pod »Lepa jesen« 5439 IGRALSKE SKUPINE! V zelo kratkem času vam pretipkam kakršno koli IGRO — v kolikor izvodih želite. Informacije vsak dan od 15. do 17. ure na telefon 41-004 5440 Kranj CENTER 27. avgusta špan.-ital. barv. film IME Ml' JE SVETI DUH ob Ki.. 1H. in 20. uri 28. avgusta špan.-ital. barv. film 1MK MU JE SVETI DUH ob 1«. in 18. uri, ital. barv. film LASTNINA NI VEC KRAJA ob 20. uri 29 avgusta ital. barv. film LASTNINA NI VEC KRAJA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 27. avgusta jug. barv. film RAZUMEŠ, STARI? ob 18. in 20. uri 28. avgusta amer. barv. film SIN REVOL-VKRA.ŠA ob 18. in 20. uri 29. avgusta amer. barv. film SIN RKVOLVK RA.ŠA Ob 18. in 20. uri Tržič 27. avgusta amer. barv. film SIN RKVOLVK-RASA OD 18. in 20. uri 28 avgusta amer. film TARZANOVA GROBNA TIŠINA ob 18. in 20. uri 29. avgusta amer. film TARZANOVA GROBNA TIŠINA ob 18. in 20 uri Kamnik DOM 27. avjuista japon. barv. film OICI, RDEČI MKC PRAVICE oh 18. in 20. uri 28. avgusta japon barv film OlCl, RDEČI MKC' PRAVICE Ob IS. m 20. uri 29. avgusta franc. barv. film VESELI RE-KRUTI ob 18. m 20. uri Škofja Loka SORA 27. avgusta ital. barv. film VIKING /. JUGA ob 20. uri 28. avgusta ital. barv film VIKING Z JUGA <>!> 18. in 20. uri 29. avgusta ital. barv. film PAST ob 20. uri Železniki OBZORJE 28 avgusta amer barv. film ŽRTVOVANI ob 20 uri Radovljica 27. avgusta amer. barv. film ZADNJA PRILOŽNOST ob 20. uri 28. avgusta nem. barv film NAVALITE, PODLEŽI! ob 20. uri 29. avgusta amer. barv. film ZADNJA PRI LOZNOSTnl>20. uri Jesenice RADIO 27 avgusta amer. barv. CSTilm DETEKTIV SHAFT 28. avgusta amer. barv ("S film IZKRCA NJE V ANG1JU Jesenice PLAVŽ 27. avgusta amer.-ital. barv. ("S film IŠCK SK HI VSI ŠERIF 29. avgusta Iranr. barv. CS film OSTRO STRELEC Z AŽURNE OBALE Kranjska gorn 29 avgusta amer. barv. CS film IZKRCANJ K V ANCIJU Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRAM J Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. šport med vikendom Izpuščen iz preiskovalnega zapora V Glasu z dne 13. avgusta smo pisali, da so bili zaradi tihotapljenja raznega tehničnega blaga iz Avstrije ovadeni javnemu tožilstvu Martin Kuralt, Ignac Mandeljc, Franc Sečen in Zdenko Vesel. Po vsestranski preiskavi ter izpovedih prizadetih je suni, da je tudi Zdenko Vesel z Jesenic sodeloval pri tihotapljenju blaga iz Avstrije v Jugoslavijo, odpadel. Preiskava o njegovem sodelovanju v skupini je bila ustavljena in Zdenko Vesel je bil izpuščen iz preiskovalnega zapora. -jk Osnovna šola Davorin Jenko Cerklje na Gorenjskem razpisuje naslednja prosta delovna mesta: UČITELJA RAZREDNEGA POUKA U ali PU za nedoločen čas VZGOJITELJICE ZA VVZ za nedoločen čas POMOČNIKA RAVNATELJA U, PU ali P za nedoločen čas ADMINISTRATORKE srednja šolska izobrazba, znanje strojepisja, določen čas BLAGAJNIKA polovični delovni čas, za nedoločen čas HIŠNIKA KV ali VK delavec, za nedoločen čas. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. *7 ZDO Iranslunsl TOZD TOVORNI PROMET proda na javni licitaciji dne 29. avgusta 1974 ob 10. uri več tovornih vozil TAM 4500 in TAM 5000 ter prikolico ITAS — nosilnost 10 t Ogled je možen vsak dan od 6. do 14, ure na dvorišču novih mehaničnih delavnic v Škofji Loki. MESNI IZDELKI 7%) E V . E PRODAJALNAH ŽIVIL.A Med sobotnim in nedeljskim vikendom so v drugi del tekmovanja startali košarkarji v SKL moški I A in I B, v novo prvenstveno sezono pa rokomctaši v slovenski moški ter ženski ligi. KOŠARKA — Kranjski Triglav, ki je bil skupaj z Vrhniko spomladanski prvak v I A SKL, je tokrat v ogorčeni borbi v Mariboru moral položiti orožje proti domačinom. V I B SKL pa so Jeseničani doma brez težav premagali Postojno. Izida: Maribor : Triglav 77:83 (38:26), Jesenice : Postojna 61:35 (28:17). Pari prihodnjega kola: (28. avgusta) Triglav : Marles, Zagorje : Jesenice. ROKOMET — Gorenjska predstavnika v moški slovenski ligi sta na domačem igrišču morala priznati premoč gostom. Tržič se je predal Slovenj Gradcu, Šešir-pa v Medvodah Ribnici Čast gorenjskega rokometa so resile igralke Save, ki so v ženski ligi v Brežicah premagale domačinke. > Izidi — moški: Tržič : Slovenj Gradec 1.1:17 (5:8), Šešir : Ribnica 18:21 (7:11); ženske: Brežice : Sava 7:10 (7:3). Pari prihodnjega kola — moški: Šešir : Jadran, Sevnica : Tržič; ženske: Sava : Borec. NAMIZNI TENIS — V Kranju, v Ravnah ter Radencih so bili pozivni turnirji nami/not (niskih igralcev mladincev II. skupine, mladink I. in II. skupine ter mladincev I. skupine. V Kranju je bil najboljši Zorman (Olimpija) pred Zverom (Sobota) ter Kovačem (Sobota), medtem ko je bil Triglavan Zupan 12. Na Ravnah je med mladinkami I. razreda zmagala Triglavanka Zakojčeva pred Štrucevo in Rižonjo (obe Fuzinar). V II. skupini je bila najboljša Sovičeva (Fužinar), Kranjčan k a Potočnikova je 8., Štucinova (Sava) pa 9. Kranjčan Novak je zmagovalec mladincev I. razreda v Radencih. ATLETIKA — Na posamičnem atletskem prvenstvu Slovenije v Mariboru so nastopili tudi atleti kranjskega Triglava. V moških disciplinah se je najbolje uvrstil sprinter Ravnikar, ki je na 100 in 200 m osvojil 2. mesto, v ženski disciplini diska pa je Paplerjeva postala prvakinja^SRS, Horvatova je 3., Kladnikova pa 8. Paplerjeva se ponaša tudi z zmago v metu krogle, medtem koje bila Kladnikova 2. V metu kopja pa je Kranjčanka Kurnikova zasedla 3. mesto. -d h Pri domu TVD Partizan v Zg. Gorjah dogradili prizidek. Za gradnjo so se odločili v društvu. Kmalu bodo opremili tudi prostore v novem delu. — Foto: A. Ambrožič "Zahvala Ob izgubi nepozabnega očeta _ f Ivana Zupana Muhovčevega ata se iskreno zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč, podarjeno cvetje in vence. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti ter z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred ter pevcem za občuteno odpete žalostinke. Posebna hvala prim. dr. Marjanu Jeršetu, dr. Viktorju Vidičniku, dr. Ireni Keber in ostalemu strežnemu osebju bolnice Trnovo, organizaciji ZB, rezerv, voj. invalidov, govorniku Janezu Mahorju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči otroci z družinami. Cegelnica, 26. avgusta 1974 v Zahvala Ob boleči izgubi nepozabne žene, mame, babice, sestre in tete Frančiške Štefe roj. Živalic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki Ste našo mamo spremili na zadnji poti, ji poklonili tako lepo cvetje in vence ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se g. prof. Krakerju, g. župniku Slabetu, organistu in sindikalnima podružnicama trg. pod. Elita Kranj in tovarne Skip Ljubljana. Se enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: mož Janez, sinova Jože in Janez z družinama, sin Ludvik in hčerka Jelka. Voklo, Šenčur, Vaše, 20. avgusta 1974 Zahvala Ob prerani smrti naše drage sestre in tete Kristine Valter upokojenke ^e iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili k njenemu zadnjemu počitku, nam izrekli sožalje in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala g. /upniku za lepe poslovilne besede in pevcem upokojenskega društva iz Kranja. Vsem še enkrat hvala M nesebično pomoč, darovano cvet je in vence. Žalujoči: sestra Mici % družino, bratje Petar, Janko in Lojze /. družinami ter ostalo sorodst vo. Gorice, Lesce, Kranj, Zibanja vas, Preddvor, Pristava, 23. avgusta 197 I 43 Judita Mandelji Tomaž Slavec Janez Slavec Brane Milovanovič Breda Pečjak Rebeka Porenta Boni Pajntar Borut Petrič SRS v plavanju Plavalke in plavalci Triglava slavijo Po dvodnevnih borbah na letošnjem slovenskem članskem prvenstvu it V- PlavanJu» na katerem je nastopilo 110 tekmovalcev in tekmovalk iz 7 slovenskih plavalnih kolektivov, so največ dosegli prav Predstavniki organizatorja PK Triglav. Povsem upravičeno lahko zapišemo, da je to uspeh, ki smo ga^e dolgo pričakovali, saj se je le aokazalo, da so Triglavani boljši od Ljubljančanov, pa čeprav so le-ti morah Ljubljančanom priznati premoč v pokalnem tekmovanju. vTu ki JG bil Pričakovan» Je bil dosežen sicer v domačem bazenu, veliko k zmagi pa so pripomogli tudi vaterpolisti Triglava in Vodovodnega stolpa, ki so v štafetah plavali kot v najboljših dneh. Ze prvi dan, čeprav v deževnem vremenu, smo bogatejši za nov absolutni moški slovenski rekord. Tomažu Slavcu je uspelo, da je na 200 m prsno s časom 2:44,4 postavil »ovo znamko. Med najmlajšimi se je tokrat izkazal tudi Darjan Petrič, ki Je na 400 m mešano s časom 6:44,2 »boljšal rekorda SRS in SFRJ za pionirje B. Ta rekord pa ni bil edini, faj je Petrič na 1500 m kravi s 23:18,5 postal najhitrejši v državi med pionirji B. Z enakim uspehom 86 ponaša tudi Igor Veličkovič, ki je na najdaljši moški disciplini s časom 2fi:40,8 postal rekorder SFRJ za Pionirje C, v vmesnih 400 m s 6:58,5 ter na 800 m s 14:07,1 pa je postal tudi prvak SRS. •Junak letošnjega prvenstva je prav gotovo domačin Brane Milovanovič, ki ie dokazal, da je trenut-n° naš najboljši plavalec, Saj je v j«8tih disciplinah osvojil naslov najboljšega. Pri ženskah pa sta po tri Prva mesta dosegli Ljubljančanka Barbara Oman ter Kranjčanka Rebeka Porenta. •Organizator PK Triglav je kljub Manjšim napakam v prvem delu tekmovalnega sporeda v nadaljevanju z odliko spravil pod streho to Prvenstvo, ki je bilo obenem tudi odlična generalka za državno prvenstvo pionirjev B, ki se začne danes. Rezultati — moški: 100 m kravl: 1. Milovanovič, 59,5, 2. £• Slavec (oba Triglav) 59,9, 3. Cargo (Lj.) 1:00,1, 4. Golob (Fužinar) 1:00,7, 5. B. Korsika (Lj.) l:00,7; 200 m prsno: 1. T. Slavec (rekord SRS) 2:44,4. 2. Šmid 2:5l,2, 3. Grošelj (vsi Tr.) 2:53,4, J- Pezdir (Lj.) 2:54,8, 5. Zavrl tFuz.) 2:55,0; 400 m mešano: 1. Milovanovič 5:15,7, 2. J. Slavec 5:17,1, 3. Šmid (vsi Tr.) 5:21,1, J- Urankar (Rudar) 5:28,5, 5. Ba- ant (Fuž.) 5:32,8; 4 x 200 m *ravl: 1, Ljubljana III 9:18,4, 2. tnglav I (T. Slavec, A. Slavec, Mladi plavalec kranjskega Triglava Darjan Petrič 8e je izkazal z dvema državnima in republiškima rekordoma. Prvi dan je bil najhitrejši pionir na 400 m mešano, drugi dan pa pred desetim svojim rojstnim dnevom na 1500 m kravi. Bo eden glavnih plavalcev na državnem prvenstvu Pionirjev B? S. Košnik, B. Petfič) 9:27,5, 3. Fužinar 9:29,5; 400 m kravi: 1. Milovanovič 4:33,7, 2. J. Slavec 4:37,4, 3. B. Petrič (vsi Tr.) 4:41,6, 4. B. Korsika 4:42,2, 5. Cargo (oba Lj.) 4:42,3; 200 m delfin: 1. J. Slavec (Tr.) 2:24,7, 2. Urankar (Rudar) 2:27,1, 3. Šmid 2:33,2, 4. Milovanovič 2:37,9, 5. T. Slavec (vsi Tr.) 2:38,4; 100 m hrbtno: 1. Balant (Fuž.) 1:06,0, 2. Kolbe (Koper) 1:07,0, 3. Rap-nik (1:08,5, 4. Valcel 1:11,6, 5. Kos (vsi) Fuž.) 1:11,9; 4 x 100 m kravi: 1. Fužinar 4:11,5, 2. Triglav II (A. Slavec, Mohorič, M. Malavašič, Strgar) 4:13,7, 3. Ljubljana II 4:14,3; 200 m kravi: 1. Milovanovič 2:08,8, 2. J. Slavec (oba Tr.) 2:09,8, 3. Cargo 2:12,8, 4. B Korsika (oba Lj.) 2:14,1, 5. Golob (Fuž.) 2:17,0; 100 m prsno: 1. T. Slavec 1:16,2, 2. Grošelj (oba Tr.) 1:17,5, 3. Zavrl (Fuž.) 1:18,1, 4. Pezdir (Lj.) 1:20,5, 5. Hribar (Ilirija) 1:20,9; 200 m mešano: 1. Milovanovič 2:28,6, 2. J. Slavec 2:30,0, 3. T. Slavec (vsi Tr.) 2:33,2, 4. Urankar (Rudar) 2:34,4, 5. Balant (Fuž.) 2:35,5; 4 x 100 m mešano: 1. Fužinar 4:36,5, 2. Triglav I (Praprotnik, Grošelj, A. Slavec, F. Nadižar) 4:47,4, 3. Ljubljana II 4:51,3; 1500 m kravi: 1. Milovanovič 17:58,0, 2. J. Slavec 18:05,8, 3. B. Petrič 18:26,6, 4. Šmid (vsi Tr.) 18:35,6, 5. B. Korsika (Lj.) 18:39,0; 200 m delfin: 1. T. Slavec 1:03,4, 2. J. Slavec (oba Tr.) 1:06,4, 3. Simoneti (Lj.) 1:07,5, 4. A. Slavec 1:09,2, 5. Milovanovič (oba Tr.) 1:09,2; 200 m hrbtno: 1. Balant (Fuž.) 2:25,4, 2. Kolbe (Koper) 2:25,5, 3. Rap-nik 2:27,8, 4. Leskovec (oba Rudar) 2:33,9, 5. Hrvatin (Koper) 2:33,9; ženske: 100 m kravi: 1. Oman (Lj.) 1:07,7, 2. Jovan (Koper) 1:08,2, 3. Vaksel (Lj.) 1:08,9, 4. Porenta (Tr.) 1:09,4, 5. Markovič (Lj.) 1:09,7; 200 m prsno: 1. Mandeljc (Tr.) 3:00,0, 2. Markovič (Lj.) 3:03,5, 3. Pajntar 3:04,0, 4. Štembergar (obe Tr.) 3:04,3, 5. Vovko (Lj.) 3:07,9; 400 m mešano: 1. Pečjak 5:50,6, 2. Porenta (obe Tr.) 5:55.7, 3. Blažič (Rudar) 5:59,5, 4. Škrjanec (Ilirija) 6:06,1, 5. J. Korsika (Lj.) 6:07,5; 400 m kravi: 1. Markovič 5:03,9, 2. Oman (obe Lj.) 5:05,4, 3. Jovan (Koper) 5:09,0, 4. Porenta (Tr.) 5:09,6, 5. Vaksel (Lj.) 5:11,9; 200 m delfin: 1. J. Korsika (Lj.) Za dober rezultat je potrebna tudi vsa zbranost na startu. — Foto: F. Perdan 2:54,6, 2. Pečovnik (Fuž.) 2:58,8, 3. Carman (Lj.) 2:59,6, 4. Štembergar (Tr.) 3:09,7; 100 m hrbtno: 1. Porenta 1:13,4, 2. Pečjak (obe Tr.) 1:14,8, 3. Borec 1:15,4, 4. Trtnik (obe Lj.) 1:18,2, 5. Škrjanec (II.) 1:18,5; 4 x 100 m kravi: 1. Ljubljana I 4:46,1, 2. Triglav I (Pečjak, Mandeljc, Sladoje, Dam-janovič) 4:47,5, 3. Ljubljana III 4:47,5; 200 m kravi: 1. Oman (Lj.) 2:26,2, 2. Jovan (Koper) 2:30,2, 3. Vaksel (Lj.) 2:31,2, 4. Porenta (Tr.) 2:33,0, 5. Klinec (II.) 2:35,0; 100 m prsno: 1. Markovič 1:24,5, 2. Vovko (obe Lj.) 1:25,5, 3. Pajntar 1:25,6, 4. Štembergar (obe Tr.) 1:27,8, 5. Škrjanec (II.) 1:30,0; 200 m mešano: 1. Pečjak 2:43,6, 2. Porenta (obe Tr.) 2:50,0, 3. Borec (Lj.) 2:51,8, 4. Perharič 2:52,1, 5. Škrjanec (obe II.) 2:52,7; 4 x 100 m mešano: 1. Ljubljana I 5:18,9, 2. Triglav I (Bradaška, Pajntar, Pečjak, Damjanovič) 5:19,7, 3. Ljubljana III 5:26,2; 800 m kravi: 1. Oman (Lj.) 10:31,7, 2. Jovan (Koper) 10:44,7, 3. Škrjanec (II.) 10:50,0, 4. Vaksel (Lj.) 11:06,5, 5. Klinec (II.) 11:08,0; 100 m delfin: 1. Pečjak 1:14,0, 2. Porenta (obe Tr.) 1:14,7, 3. J. Korsika 1:14,9, 4. Markovič (obe Lj.) 1:17,5, 5. Pečovnik (Fuž.) 1:19,1; 200 m hrbtno: 1. Porenta 2:38,9, 2. Pečjak (obe Tr.) 2:42,2, 3. Borec (Lj.) 2:44,2, 4. Škrjanec (II.) 2.45,2, 5. Blažič (Rudar) 2:47,2; r Na letošnjem slovenskem prvenstvu v plavanju so kolajne osvojili: Triglav 16 zlatih, 19 srebrnih, 8 bronastih; Ljubljana 10, 3, 13; Fužinar 4, 1, 4; Rudar 3 srebrne, 2 bronasti; Koper 5 srebrnih. skupni ekipni vrstni red: 1. Triglav 47825, 2. Ljubljana 44311, 3. Fužinar 17152, 4. Ilirija 15200, 5. Koper 10593, 6. Rudar 6978, 7. Jesenice brez točke; ekipni vrstni red — moški: 1. Triglav 29283, 2. Ljubljana 19341, 3. Fužinar 12485, 4. Ilirija 4766, 5. Rudar 4189, 6. Koper 3550; ženske: 1. Ljubljana 24970, 2. Triglav 18541, 3. Ilirija 10334, 4. Koper 5627, 5. Fužinar 4697, 6. Rudar 2789. D. Humer Danes nadaljevanje Za republiškim članskim prvenstvom v plavanju in pionirskim vaterpolskim prvenstvom SRS bo od danes pa vse do 1. septembra v letnem kopališču še dvoje državnih prvenstev. Za najvišje naslove se bodo v plavanju pomerili pionirji B, mladinci pa za na-boljše moštvo v vaterpolu. Mlajši pionirji bodo prvi start v predtekmovanju imeli ob 9. uri, medtem ko bodo finalne borbe 27. in 28. avgusta ob 19. uri, 29. avgusta pa ob 17. uri. Organizator PK Triglav pričakuje, da bo v letnem bazenu v trodnevnih borbah nastopilo nad 150 mladih ter obetajočih plavalcev in plavalk iz 20 jugoslovanskih plavalnih klubov. Deveterica finalistov Partizan (Beograd), Mladost (Zagreb), Primorac (Kotor), POŠK (Split), Jadran (Hercegnovi), Solaris (Šibenik), Jug (Dubrovnik), KPK (Korčula) ter domači Triglav, se bo potegovala za najboljše mladinsko moštvo v državi od 28. avgusta do 1. septembra. Obenem s prvenstvom SFRJ bo tudi tekmovanje za VIL mladinski vaterpolski pokal Kranja. Pokroviteljstvo za te zanimive borbe sta prevzela OK ZMS Kranj ter MA tovarne Sava. Predsednik mladinskega aktiva Save Davorin Šaruga pa bo 29. avgusta ob 19. uri v imenu pokrovitelja odprl šam-pionat. Mladinske ekipe se bodo v prvih dveh kolih predstavile Jeseničanom. 28. avgusta bo ob 8. uri prvo kolo, ob 15. uri pa drugo. Kranjska srečanja pa bodo 29. avgusta ob 11.30 ter ob 19.30, 30. in 31. avgusta ob 8. in 17. uri ter 1. septembra ob 7.30. Organizatorja prvenstev pričakujeta, da se bo tekmovanja ogledalo čimveč mladine ter ljubiteljev plavanja in vaterpola. -dh II. zvezna vaterpolska liga Triglav : Delfin 19:4 Kranjski alpinisti uspešni na tujem , »«o.s/,, disciplini na 200 m mešano so Člani kranjskega Triglava spet dosegli %>Jni uspeh Od leve prot, desni: -/. Slavec (drugi). Milovanovič (prvi). 'Slavec (tretji). —Foto: F. Perdan Pretekli teden so se vrnili v domovino kranjski alpinisti, ki so vef dni plezali v francoskih Alpah, italijanskih Dolomitih m reških Tatrah. ("'lani kranjskega alpinističnega odseka so v tujih gorstvih dosegli ver kot so pričakovali pri Planinskem društvu in - sami. Predvsem je pomembno, da so se vrnili zdravi in nepoškodovani. V Centralnih francoskih Alpah, ki so že prepredene s številnimi prvenstvenimi smermi, so Kranjčani v severni steni Alg Argcntiera začrtali popolnotni novo smer. Francoska alpinistična organizacija jo je že registrirala. Kranjčani so plezali v ledu in steni z nagihom 86 stopinj. Smer je ocenjena z najvišjo težavnostno stopnjo. Novi prvenstveni smeri so kranjski alpinist i preplezali tudi v češkoslovaških Tatrah. Uspešna je hila tudi skupina, ki je plezala v italijanskih Dolomitih. Prva naveza je premagala raz Cortinskih veveric, težavnostna stopnja VI + , eno najtežjih smeri v tem predelu Dolomitov'. Alpinisti niso odnehali in se tako pridružili tistim redkim zmagovalcem te smeri. Druga naveza pa je premagala Cassinovo smer v Piccolissimi, ki je ocenjena s <>. težavnostno stopnje' Kazen omenjenih so Kranjčani prepir/.lii še vrsto drugih, manj zahtevnih smeri. Kranj, II zvezna vaterpolska liga, Triglav : Delfin 19:4 (5:1 4:1, 7:1, 3:1), letni bazen, gledalcev 100, sodnik Sardelič (Zagreb). Strelci: 1:0 Balderman, 2:0 Balder-man, 3:0 Švegelj (Sosič) 4:0 Švegelj (Rudan), 4:1 Sosič, 5:1 Velikanje, 6:1 M. Malavašič (Zgrabzič), 7:1 Balderman (4-m), 8:1 Mohorič (Bati-stela), 9:1 M. Malavašič, 9:2 Zivič (4-m), 10:2 Velikanje, 11:2 Strgar, 12:2 Calič (4-m), 13:2 Švegelj, 14:2 Stariha (4-m), 15:2 Velikanje, 15:3 Rudan. 16:3 Calič (Rocco), 17:3 Švegelj (Nadižar), 18:3 Nadižar (4-m) 19:3 Strgar (Garbin), .19:4 Zgrabzič. Triglav: Rebolj, Kodek, Mohorič, Nadižar, Balderman, Švegelj, Velikanje, Stariha, Calič, M. Malavašič, Strgar. Delfin: Batistela, Cerin, Zivič, Sosič, Rocco, Rudan, Banko, Seku-rič, Garbin, Zgrabzič, Miletič. Za slovo od domačih gledalcev so Triglavani visoko odpravili goste iz Rovinja. Le-ti so bili slabši nasprotnik kot smo pričakovali, saj so domačini kot za šalo polnili nasprotnikov gol. -dh Kamnik tudi prvak SRS Pionirji Kamnika so najboljši vaterpolisti Slovenije. V trodnevnih borbah v zimskem bazenu v Kranju so med ekipami Renč, Kopra, celjskega Neptuna in Triglava ter Radovljice, ki je nastopila zunaj konkurence, dokazali, da so najboljša slovenka pionirska vrsta in da prvo mesto v vaterpolskem pokalu SRS ni naključno. Izidi — 1. kolo: Neptun : Koper 11:2, Renče : Kamnik 4:24, Triglav : Radovljica 12:5; 2. kolo: Koper : Kamnik 5:5, Radovljica : Renče 8:8, Neptun Triglav 2:15; 3. kolo: Kamnik : Radovljica 9:2, Triglav : Koper 4:4, Renče : Neptun 9:9; 4. kolo: Koper : Radovljica 7:7, Neptun Kamnik 1:13, Trielav : Renče 13:7; 5. kolo: Kamnik : Triglav 6:4, Renče : Koper 4:8. Vrstni red: 1. Kamnik 7 točk, 2. Koper 'i, 3. Triglav 5, 4. Neptun 1, 5. Renče 1. Najboljši strelec turnirja je bil Iztok Šnab) 19 golov pred Reisner-jem (oba Kamnik) 17 ter Kraljem (Koper) 13. Najmlajši udeleženec je bil Andrej Golob (Kamnik) z 10. leti, najboljši sodnik pa Kranjčan Tomu Balderman. -dh s sodišča Prihodnji teden se bo začelo novo šolsko leto. Po dveh mesecih počitnic, brezskrbnih dni, ko so knjige in aktovka samevali in na šolo ter na učenje niti pomisliti ni bilo treba, bodo razredi oživeli, odprle se bodo redovalnice in na tisoče mladih glav se bo ponovno seznanjalo z matematiko, spoznavanjem narave in družbe, se učilo pravilno postavljati vejice in se ubadalo z zakoni fizike. Dva dolga meseca počitnic sta mimo. Toliko prostih dni imajo šolarji. Koliko časa pa so prosti šolniki? Odgovor na to vprašanje bomo našli v odgovorih učiteljic iz treh kranjskih osnovnih šol. Almira Kavčič je predmetna učiteljica slovenskega jezika na osnovni šoli Staneta Žagarja. »Pouk smo zaključili 25. junija. Otroci so odšli na počitnice, učitelji pa smo se spoprijeli z administrativnimi deli. Izpolniti je bilo treba matične knjige in liste ter dopolniti in urediti dnevnike. Zatem je bil na vrsti dopolnilni pouk za tiste učence, ki sta se jim med ocene vrinili ena ali dve slabi oceni. V prvih julijskih dneh smo bili gotovi in smo lahko nastopili dopust. Vendar ne do septembra. Sredi avgusta se je ponovno začel dopolnilni pouk, konec prejšnjega tedna pa so bili popravni izpiti. Ostalo je še teden dni do začetka šole. V tem času bomo učitelji izdelali podrobne učne načrte in se pripravili na šolo.« Tilka Medved je predmetna učiteljica slovenskega jezika in spoznavanja narave na osnovni šoli Lucijana Seljaka. »Po zaključku šole nekako do 10. julija, smo učitelji uredili dnevnike, matične knjige in druga podobna dela ter pripravili dopolnilni pouk. Potem so se začele počitnice. Čeprav bi imela vso pravico do dopusta, sem v tem času izdelala podroben učni načrt za oba predmeta. Učni program je zlasti za peti razred precej spremenjen in se je treba na pouk bolj temeljito pripraviti. Pripravila sem tudi smernice za vsebino šolskega glasila, ki ga urejam. V preteklih nekaj dneh pa so bili na vrsti dopolnilni pouk, popravni izpiti in uvodna konferenca. Zadnji teden počitnic pa imamo na programu seminarje, pregled dela in načrtov ter podobno. Ko se bodo odprla šolska vrata, bomo že krepko vpeljani v delo.« Milica Maretič je učiteljica razrednega pouka na šoli Simona Jenka: »Ker sem učiteljica 4. razreda, sem imela takoj po zaključku šole seminar o novi matematiki, ki se bo nadaljeval ta teden. Vmes pa je bilo treba pripraviti podrobni učni načrt za ves predmetnik četrtega razreda, opraviti administrativna dela in še marsikaj pOitoriti v šoli. Med drugim sem uredila šolsko knjižnico za priročnike.« I- Bogataj Nepazljivost V |H'tek, 23. avgusta, dopoldne se je v križišču Kranjske in Gorenjske ceste v Radovljici pripetila prometna nezgoda. Voznica ponv ekspresa 14-letna Polonca Langus s Peračiee je zavijala v levo na Kranjsko cesto ne da bi se prepričala, če je prosta, pred tem pa si je še popravljala odejo na kolenib, tako da ne cesto sploh ni bila pozorna. Zaradi tega je trčila v osebni avtomobil -Janeza Ahlina (roj. 1044) iz Hraš pri Lescah, ki je vozil po Gorenjski cesti proti Lescam. V nesreči si je Langusova zlomila ključnico in so jo prepeljali v bolnišnico. Zaradi cigarete Voznik osebnega avtomobila Karel Doboši troj. 1051) iz Novega mesta je v soboto, 24 avgusta, zjutraj vozil po cesti prvega reda proti Kranju. Pri Drulovki je pobiral cigareto, ki mu je padla na tla, pri tem pa je zavozil na levu stran ceste in oplazil osebni avtomobil nemške registracije Josipa Šafrana, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Voznik Šafran se je Dobošijevemu avtomobilu umikal, tako da je zapeljal s teste m trčil v drevo. Ranjen ni "bil' nihče, škode na avtomobilih pa je /a $1.000 din. V Tržiču dan prosvetnih delavcev V Tržiču so letos bolj slovesno kot pretekla leta proslavili dan prosvetnih delavcev. Včeraj so se delavci v vzgoji in izobraževanju zbrali na enodnevnem strokovnem seminarju. Član CK ZKS Emil Roje jih je najprej seznanil z vsebino in cilji resolucij o izobraževanju in vzgoji, ki sta bili sprejeti na 7. kongresu ZKS in 10. kongresu ZKJ, nato pa je dr. Ana Kranjc govorila o liku pedagoškega delavca. Včeraj je bila na programu tudi razprava o vlogi samoupravnih' interesnih skupnosti, posebno temeljne izobraževalne skupnosti, v novih ustavah, ki jo je vodil Viktor Kralj, predsednik tržiške temeljne izobraževalne skupnosti. Danes pa so odšli tržiški prosvetni delavci na izlet v Trakoščane. -jk Švicarski kmetovalci v Škofji Loki Oktobra lani so člani aktiva mladih zadružnikov pri Kmetijski zadrugi Škofja Loka obiskali mlade kmetovalce švicarskega kantona Thurgan in gostitelje povabili, naj pridejo v Škof jo Loko. Škofja Loka oziroma aktiv mladih zadružnikov Kmetijske zadruge sta včeraj izredno toplo sprejela 40 mladih kmetovalcev iz kantona Thurgan, ki so se nastanili na domovih loških zadružnikov. Gostitelji so pripravili Švicarjem bogat, program. Danes se bodo seznanili s preusmerjenimi kmetijami v loški občini ter obiskali farmo v Poljčah in Bled z okolico. Zvečer bo na gradu spoznavni in družabni večer, združen z nastopom folklorne skupine iz Ja-vorij. Jutri se bodo mladi iz Thurga-na odpeljali v Postojnsko jamo in obiskali vipavsko vinsko klet ter vinograde na Primorskem. V četrtek bo goste iz Švice sprejela Lipica, popoldne pa je rezervirano za razvedrilo ob portoroški obali. Zadružniki iz Thurgana bodo v petek odpotovali v domovino. - jk Invalidi na pikniku Društvo invalidov iz Radovljice je prejšnjo soboto popoldne pripravilo ob Savi na Lancovem piknik za invalide iz občine. Pikniki in izleti so ena rednih oblik dela radovljiškega društva. Pripravljajo jih, da se člani društva med seboj spoznajo in pogovorijo o težavah. Prihodnji mesec v nedeljo, 15. septembra, pa bo društvo pripravilo še izlet za člane. Obiskali bodo Velenje, Frankolovo in termalno zdravilišče Dobrna na Sta jerskem. Most bo treba popraviti Zvanov most v Spodnjih Gorjah (v Grabnu) vodi čez Radovno. Treba ga bi bilo čimprej popraviti. Precej lesenih desk na mostišču je že odpadlo, druge pa so slabo pritrjene. Gesto, ki vodi z Bleda skozi Spodnje Gorje na Mežakljo in Jesenice, mora vzdrževati Cestno podjetje Kranj. Prav bi bilo, da bi tudi most pravočasno uredili, da ne bo nesreče. J. Ambrožič Alkohol povzročil smrt Okrožno sodišče v Kranju je konec julija obsodilo na leto in šest mesecev strogega zapora Leopolda Prelovška iz Krope, rojenega leta 1951 v Šmarci pri Kamniku in zaposlenega v avtomehanični delavnici Antona Beštra v Podnartu. Obtožnica ga je bremenila, da je z vožnjo proti predpisom tako ogrozil javni promet na cesti in zaradi malomarnosti spravil v nevarnost življenje ljudi do take mere, da je ena oseba umrla. Leopold Prelovšek je zaposlen v avtomehanični delavnici Antona Beštra v Podnartu. 28. februarja letos je odpeljal Zdravku Štalcu v Kropo njegov popravljeni fiat 850, čeprav ni imel vozniškega izpita. Ko je bil že v Kropi, se je spomnil, da je v delavnici nekaj pozabil. Stale mu je, ne vedeč, da nima vozniškega izpita, posodil popravljen avtomobil. V Podnartu se je Prelovšek najprej »oglasil« v gostilni in z veselo družbo ob vinjaku proslavil rojstvo hčerke. Po poldrugi uri se je napotil v mesarijo po meso. Ker ni dobil pravšnjega, se je odpeljal v Radovljico in spotoma povabil v avtomobil tudi Metodo Lazar, ki je čakala avtobus za Kropo. Med vračanjem iz Radovljice se je Leopold Prelovšek, čeprav je že vozil pod vplivom alkohola, ustavil še v gostilni pri Alenčku na Spodnji Lipnici. Vožnja proti Kamni gorici je postala še bolj nezanesljiva. Traktorist Janez Šlibar je na primer moral zapeljati skrajno desno in skorajda ustaviti, misleč, da bo fiat 850 s Prelovškom za volanom treščil vanj! S sprecejšnjo hitrostjo je le-ta srečno odbrzel dalje. V Kamni gorici, pri hiši številka 3a, ga je začelo zanašati. Trčenju v hišo se ni mogel izogniti. Prehitra in nezanesljiva vožnja pod vplivom alkohola je naredila svoje. Medtem ko je bil Prelovšek naslednji dan odpuščen iz jeseniške bolnice, je sopotnica Metoda Lazar zaradi hudih poškodb in ran še istega dne zvečer umrla! Sodišče je Prelovška obsodilo na poldrugo leto strogega zapora, čeprav je za takšna dejanja zagrožena kazen do osmih let strogega zapora. Senat, pod predsedstvom sodnika Antona Žitka, je upošteval obtoženčevo dosedanje nekaznovanje, priznanje ter skrb za družino. Ni pa mogel prezreti visoke koncentracije alkohola v Prelovškovi krvi in težkih posledic, kakršne imajo ponavadi nesreče zaradi alkohola, ter vožnje brez vozniškega izpita. J. Košnjek j Izmikanje jim ni pomagalo Zaradi nedovoljene trgovine in sprejemanja podkupnine je bil Lojze Krajne obsojen na 4 leta in 11 mesecev strogega zapora, Vinko Pogačar na leto in osem mesecev zapora in Bogdan Stoj ako-vić na pol leta zapora — Vinko Pogačar pomagal sodišču — Veliko delavcev jeseniške Carinarnice v postopku Z glavno obravnavo, kije trajala 10 dni, se je na kranjskem okrožnem sodišču končal postopek, začet leta 1972! Obtoženci so se na vse kriplje in načine izmikali, vendar roki pravice niso mogli uiti. Lojze Krajne, rojen leta 1936, bivši šef oddelka za carinska vprašanja in tarifne zadeve jeseniške Carinarnice, je bil zaradi nedovoljene trgovine in sprejemanja podkupnine obsojen na 4 leta in 11 mesecev strogega zaporat Razen tega 8 let ne bo smel opravljati poklica, ki je povezan z uvozom ali izvozom. Vinku Pogačarju, nekdanjemu avto-prevozniku z Bleda, je sodišče prisodilo omiljeno kazen 1 leto in 8 mesecev zapora, ker je edini priznal očitana dejanja, jih obžaloval )n bistveno pomagal pri razvozlavanju zamotanega primera. Carinik jeseniške Carinarnice Bogdan Stojakovič, star 30 let, pa je bil zaradi enakih razlogov kot Krajne in Pogačar obsojen na pol leta zapora- Žal za Krajnca in Stojakovića omenjeno srečanje s sodiščem ni bilo zadnje! Včeraj sta spet stopila pred sodnike zaradi podobnih dejanj in obenem potrdila ugotovitev kranjskega okrožnega sodišča, da je precej delavcev jeseniške Carinarnice v postopku . ..! »STROKOVNJAK« ZA TOVORNJAKE Lojze Krajne je v letih 1970 in 1971 pogosto sodeloval v tri- alj štiričlanskih carinskih komisijah, ki so na jeseniški Carinarnici pregledovale uvožene tovorne avtomobile, ugotavljale tipe, moč, leto izdelave itd. ter na osnovi tega določale carino za uvoznika. Krajne sicer vešč pravniških poslov, se je izredno dobro spoznal na tovorne avtomobile in je zato v omenjenih carinskih komisijah sodeloval kot strokovnjak! Sodelavci na to niso imeli prigovorov. Ker so ga prizna* vali za izvedenca, so njegovim ugotovitvam verjeli. Lojze Krajne je znal zaupan položaj temeljito izrabljati. Tovornjake je spoznaval za drugačne kot so v resnici bili, jim določal starejše letnice, manjšo moč in na osnovi nižje carinske osnove je bila v posameznih primerih v letih 1970 in 1971 plačana tudi za 21.000 )° več dinarjev manjša carina! Seveda se Krajne v posameznih primerih tudi podkupnini ni odrekel in jo uporabil za dvig svojega blagostanja .. . DRAGOCENA POGACARJEVA POMOČ Eden od uvoznikov tovornjakov je bil tudi Vinko Pogačar z Bleda-Trikrat je dal Krajncu denar, razen tega pa je pretihotapil k nanj tovornjak znamke Deutz. V Zvezni republiki Nemčiji je izposlovaj ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ listine za tranzit tovornjaka v Grčijo, v resnici pa je ostalo vozilo pr| ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•i nas. Pogačar se je izognil plačilu carine in prometnega davka v višin • 1 1 68.000 dinarjev. Pogačar se je sploh ukvarjal z nedovoljenim uvozoifl Nesreča pri delu tovornJa^°A 'x\,z?zn! BPftft? ?e"iii6, ,vvz:,a je kupova,riš3 tovarni MAN. Vendar je bil Vinko Pogačar slab trgovec in je pris« V petek, 2.5. avgusta, okoli 1!). ure se je na gradbišču (»tadisa v kranjski vojašnici pripetila delovna nezgoda. Gradbeni delavec Keris Bešič je stal pod dvigalom, ki je prenašalo sipo-reks plošče. Tedaj se je ena plošča snela Z objemke in padla Bešiću na glavo. Delavec je umrl na kraju nesreče. Komisija je ugotovila, da pokojni ni bil pokrit s čelado kot to zahtev a jo predpisi. Požar V soboto, 24, avgusta, nekaj pred 23. uro je začel goreti hlev Franca Gomboca V vasi Vrhnje pri Radovljici. Komisija je ugotovila, da je bila v hlevu slaba električna napeljava, prišlo je do kratkega stika, zaradi katerega se je vnela stelja. Ogenj se je razširil tudi na stanovanjsko hišo. Požar so pogasili gasilci. Škode je za okoli JO.OOOdin. Vikend gorel V soboto, 24. avgusta, popoldne je začel goreti vikend -Jožeta Pogačnika na Taležu pri Radovljici. Ogenj je nastal, ko je lastnik nepravilno ravnal z 20 litrsko posodo polno bencina v neposredni bližini prižganega plinskega štedilnika. Lastnik je bil v požaru laže ranjen in se zdravi v jeseniški bolnišnici, škode na objektu pa je za 80.000 din, tudi ob tisto, kar je zaslužil kot avtoprevo/.nik. Leta 1972 se je znašaj v preiskovalnem zaporu, vendar je odtod pobegnil v Avstrijo. Letos 9* je prostovoljno vrnil, se prijavil pristojnim organom. Pogačar r spoznal, da je bolje živeti doma (pošteno), prestati kanen in storjen* dejanja priznati. Tako je Vinko Pogačar storil in v veliki meri p o in*' gal sodišču pri razreševanju primera Krajne. Pogačarjevo ravnanje j* tudi narekovalo, da mu je sodišč«' izreklo milejšo kazen . . . MERCEDES V KOSIH Lojze Krajne ie bil velik ljubitelj mercedesov. Leta 1970 je v Zvezji'. republiki Nemčiji kupil dve leti star mereedes 200 1). Ra/.drl ga j*'/ posamezne $'r (ro|. 193D, 1 -Jesenic je zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti v ostrenj ovinku zaneslo v betonski steber ograje na mostu, od tu pa je avtoi)i<>'}1 odbilo na levo**t ran ceste. V nesreči je bila voznica lažje ranjena, škode H* ;i\ tomobihj pa je za i5.ooo din. Zadel s kamp prikolico V soboto, 24. avgusta, dopoldne je na cesti prvega reda pri Dovjem vo/.nj* Osebnega avtomobila s kamp prikolico Danilo Kenko (roj. 1014) iz Ljubi jal*: dohitel mopedista Jaka Jerašo (roj. 1938) /. Jesenic, ki je vozil sk'ijno deSrt^ Kljub temu ga je zadela camp prikolica, tako da je padel in se r ,i|. Voznik Je odpeljal naprej in 10 ga miličniki ustavili v Kranju. L. M.