Poštnina jflaCaiia v gctovfeL Leto XIX, št. 206 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva & — Telefon št. 3122. 3123, 3124» 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, 8elei>-burgova ul. — Tel. 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenora iiHca 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga člslo 78.180, Wien št. 105.241. LJubljana, torek 6. septembra 1938 Cena 1 Pfa Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25. • Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmajrerjeva ulica Stev. 1« telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo zdrav in srečen, naš kralj! Ob dvajsetletnici Jugoslavije dovr- j šuje danes njen vladar, naš mladi kralj, petnajsto in stopa v šestnajsto leto svojega, za vse nas tako dragocenega življenja. Z ljubeznijo, upanjem in zaupanjem hite danes k njemu, k njegovi vzvišeni materi in k vsemu kraljevskemu domu iskrene misli in najtoplejše želje prebivalcev iz vseh pokrajin naše prostrane domovine. Pretresljiva marsejska tragedija, ki je kralja Petra IL tako kruto iztrgala iz srečne otroške brezskrbnosti, ga je obenem vsadila še globlje v srca vseh Ju-goslovenov. Zato je postal rojstni dan mladega vladarja pravi rodbinski praznik vsega naroda. S prav posebno iskrenostjo in radostjo, ki se kažeta tudi na zunaj v izrednih splošnih svečanostih, obhajamo ta praznik letos. Vzrok ni le v tem, da praznujemo letos dvajsetletnico svobodne in zedinjene države, ki nam je šele omogočila človeka in naroda dostojno življenje in nam je tudi edino jamstvo zanj. Vzrok je tudi v splošnem svetovnem položaju, ko se zdi, kakor da se bodo zdaj zdaj začeli rušiti okrog nas temelji in vse dobrine človeške kulture in civilizacije, in ko zaradi tega še posebno živo spoznavamo in čutimo sveto vrednost svobodne, složne in močne domovine. Še tesneje se v teh viharnih dneh oklepamo njenega simbola in predstavnika, našega mladega, vsem nam srčno dragega kralja. Se bolj vroče so naše želje, še boli globoke naše molitve, naj Bog čuva njega in njegovo, našo domovino ter obema podeli kar največ sreče. Se bolj trdno mu obnavljamo prisego zvestobe in požrtvovalno-rosti v delu in borbi za lepo m veliko bodočnost Jugoslavije in Jugoslovenov, jugoslovenskega kralja in kraljevskega dfHna- ~ - t Bodi zdrav in srečen, nas kralj! Sokol svojeanu starešini Pctnajsrt let bo poteklo od onega radostnega dneva, ko je 1G1 strel zagrmel z beograjske trdnjave in objavil vsemu jugoslo-venskemu narodu, da sta največja sreča m rodbinsko veselje obsijali kraljevski dom Karadjordjevičev: da se je rodil kralju Aleksandru l. sin prvenec — Jugoslaviji pa prestolonaslednik. Od tega dneva je ves jugoslovenski narod z roditeljsko skrbnostjo in ljubeznijo bdel nad Njim, nad Njegovim življenjem in se veselil telesnega in duševnega napredka svojega prestolonaslednika Petra. Že v nežnih dečjih letih so se pričele v Njem odražati značilne črte Njegovega značaja, ki nam v Njem dado slutiti vzornega vladarja naše domovine, ko bo ob svoji polnoletnosti vzel krmilo države v svoje roke. Pod močnim okriljem m modrim vplivom svojega velikega očeta in vzorne matere je preživel naš starešina svojo zorno mladost. Toda že zgodaj so pričele priprave za Njegov kasnejši vzvišeni poklic in z veseljem v srcu smo sledili Njegovemu učenju, Njegovemu zanimanju za vse ono, kar naj mu kasneje služi kot temelj za spoznavanje življenja. Usoda je odločila drugače, kakor smo vsi mislili. Strašna marsejska tragedija, ki je zavila vso Jugoslavijo v črno žalost, mu je vzela vzvišenega očeta, ko Njegova duša še ni mogla do dobra razumeti, koliko zlobe in pokvarjenosti je na tem svetu in Ga primorala, da mora že v mladih letih nositi veliko breme vladarskih dolžnosti. Tako praznuje naš mladi kralj, naš sokolski brat in starešina, nada in ponos jugoslovenskega naroda, četrtič svoj rojstni dan kot vladar kraljevine Jugoslavije. Vsi zvesti sinovi in hčere naše zemlje, vsi resnični rodoljubi, vsi Sokoli, se zbirajo danes v krepkih in strnjenih vrstah okrog Njegovega prestola in mu v polni ljubezni in vdanosti žele zdravja, dolgega življenja, sreče in uspehov. Časi so težki in resni. Vsi narodi se trudijo, da bi si zagotovili svoj obstanek in ustvarili naipovoljnejše pogoje za svoj nadaljnji razvoj. V takih razmerah živi tudi naš narod, organizira se in razvija se naša država. Velika in težka je odgovornost na ramah onih, ki danes vodijo usodo domovine. Toda prav tako je velika m težka odgovornost nas vseh, k: smo prevzeli v izvrševanje veliko delo osvobojen je in uedi-njenja, ustvarjeno po tolikih žrtvah sto-tisočev borcev, da ga nezmanjšano, neokrnjeno in okrepljeno predamo poknlenjem, ki nam bodo sledila. Bolj kakor kdaj pop/rej zahteva čas od nas največjih naporov, največjega napona vseh pozitivnih sestavlja joči h moči za dosego tega cilja Sokolstvo dobro razume znak sedanjega časa. Prostovoljno smo se odločili pred dvema letoma, da hočemo v ekviru sokolske Petrove petletnice poleg svojega rednega vzgojnega dela izvršiti celo vrsto takih dejanj in činov, ki naj sokolstvu omogočijo najuspešnejše in najtemeljitejše delovanje med vsemi sloji jugoslovenskega naroda. Vemo, da je bito širom Jugoslavije v tem času postavljenih že mnogo novih sokolskih domov, otvorjenih oz. urejenih veliko število letnih telovadišč. Razvili smo ne- 1 starosti, pa Jugoslaviji in naši vojski. Manifestacije so trajale še dolgo v noč. Medtem je ria Banjici, v gledališčih, na Savi in Dunavu, ter drugod že vse pripravljeno za celo vrsto jutrišnjih svečanih prireditev. Dopoldne bo na banjiškem polju ogromna vojaška parada. Ob 11. dopoldne se pred matičnim sokolskim domom zberejo Sokoli k sprevodu, ki bo krenil do Kolarčevega vseučilišča, kjer bo svečana sokolska skupščina v proslavo kraljevega rojstnega dne. Govoril bo prvi podstarešina GangL Popoldne bodo švevil- ne ljudske veselice, zvečer pa brezplačne gledališke predstave po beograjskih gledališčih. Na Dunavu in Savi bodo priredili razkošno beneško noč. Pod Kalemeg-danom bo defile te pestre množice čolnov in ladij, ki jo bodo razsvetljevali z žarometi od velesejma. Na Kalemegdanu bo ta čas ogromna ljudska veselica, pri kateri bo sodelovalo večje število godb. Ze danes popoldne se je odpravila četa Sokolov na Avalo in položila tam lep venec pred spomenik Neznanega junaka. Šteto svojih praporov, pristopiti pa smo v nekaterih pokrajinah tudi k takim delom, ki naj omogočijo hitiejši in ugodnejši^ razvoj narodnega gospodarstva in splošnega blagostanja. Sokolstvo je v tem pravcu pokazalo v okviru svoje petletnice vsemu narodu, zlasti pa vsem nacionalnim organizacijam pot, kako se s smotrnim in smiselnim delom dajo doseči prav zadovoljivi usjyehi. Mi vemo, da nam bo tudi po dovršeni Petrovi petletnici ostalo še jako mnogo neizvršenega, toda ravno ta činjeni-ca na spodbuja k čim večji delavnosti in požrtvovalnosti v preostalih treh letih petletnice. Mi hočemo in moramo do dneva, ko bo naš mladi kralj in starešina prevzel vladanje Jugoslavije v svoje roke. izvršiti vse, kar smo v svesti svojih moči učrtali v naš petletni izredni delovni razpored. Naj ne bo niti ene naše edinice, ki bi zaostajala. V polni meri se mora ravno v izvajanju naše petletnice izpolniti Tvršev izrek: »Vsi za enega, eden za vse!« Z globoko vero v svoje ideale stojimo na trdnem temelju naše sokolske, nacionalne in slovanske miselnosti. Z razvitimi zastavami bomo šli v borbo za svojega kralja, narod in domovino. Na današnji dan, ki je za nas Sokole in vse Jugoslovene praznik veselja, dela in žrtev, stopamo po pregledu svoiega dela v prvih dveh letih Petrove sokolske petletnice v tretje leto, odločeni s trdno voljo za nadaljnje delo. Tako obenem pristopamo k proslavi 20 letnice obstoja naše drage Jugoslavije. Jugoslovenski kralj, jugoslovenski narod in jugoslovenska domovina so in ostanejo ono sozvezdje. ki bo obsevalo pota in kazalo smer in cilj jugoslovenskemu sokolstvu v njegovem celokupnem stremljenju. Sokoli, zmaga je naša! Junaško naprej! Naj živi in se razvija naš mladi kralji Naj živi kraljevski dom! Naj živi jugoslovenski narod! Naj živi močna in zedinjena Jugoslavija! Naj živi jugoslovensko sokolstvo! ogočen večerni uvod ke proslave Desettisoči ljudi v sprevodu, stotisoči v špalirjih " stolnica še ni zlepa videla enakih manifestacij Beograd, 5. sept. p. Beograd je ves v znamenju proslave 15. rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Takih manifestacij za mladega vladarja prestolnica menda še ni doživela. Ze tedne se je pripravljala na ta dan, da izrazi mlademu vladarju prav v teh hudih časih svojo vdanost in zvestobo. Zares je pokazala že nocojšnja povorka po mestu, pri kateri je sodelovalo na desettisoce ljudi in ki ji je s hodnikov vzklikala množica 200.000 duš. kako močno je priljubljen nas mladi kralj pri vseh slojih naroda. Svečano okrašene ulice, grmenje topov. godb°. oglušujoče ovacije, valovanje tisoeglavih množic, vse je pričalo o zvestobi in ljubezni. Ogromne zastave se vijejo že nocoj z vseh hiš. Tisoči izložbenih oken so skrbno in mestoma naravnost umetniško okrašeni. Terazije so vse v morju luči. V bazen vodometa so postavili 12 modrih žarometov, da se v njih voda odraža izredno lepo. Okrog vodometa so postavljeni štirje mogočni, po 20 m visoki stebri, na prednjih dveh sta dve kroni, na zadnjih dve ogromni goreči bakli. Nasproti Moskvi so zgradili ogromno znamenje »P. II «, ki je prav tako obdano z visokimi stebri. K svečanostim se je izredno veliko število ljudi pripeljalo z vseh koncev in krajev prostrane domovine. Poleg drugih je prišlo izven Beograda tudi preko 2000 Sokolov, med njimi tudi številni iz dravske banovine. Prišli so pod vodstvom I. podstarešine SKJ Gangla. Pripeljala sta se z njim tudi narodni poslanec Lukačič in bivši poslanec Petovar. Ze mnogo pred 19. uro so se pričele na Terazijah. ulicah Kneza Mihajla in kralja Milana, okrog Slavije in drugod v centru mesta zbirati nepregledne mase ljudstva, da je bilo med njimi le z največjo težavo mogoče napraviti vsaj nekoliko reda. Ljudje so bili slavnostno in hkratu radostno razpoloženi. Ob 18. je imel prestolniški mestni svet svečano sejo, na katero so prišli tudi številni zastopniki gospodarskih, viteških, kulturnih, humanitarnih in drugih ustanov in organizacij. Zupan Vlada Ilič je imel na tej seji slavnostni govor o našem mladem vladarju, v katerega zre vsa prestolnica in z njo vsa država z največjim zaupanjem. Po seji mestnega sveta se je na Kalemegdanu formirala ogromna povorka, ki je krenila preko Terazij proti Slaviji, kjer se je zaključila z novim nagovorom župana Uiča. Pred povorko so korakali glasniki s fanfarami in bobni. Njim je sledil ves mestni svet z županom na čelu. Sledila je vojaška godba, nosilci reda Karadjor-djeve zvezde z meči, vojni invalidi, nosilci reda Belega orla z meči, udruženje bra-niteljev Beograda, zveza vojnih dobrovolj-cev, četniki, udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov, nositelji albanske spominske svetinje, velika množica sokolstva iz prestolnice in bližnjih žup ter zastopstva Sokolov iz vse države. Narodna odbrana, Jadranska straža, duhovščina, stanovske organizacije, zastopniki in člani trgovske, industrijske, obrtniške, odvetniške, inže-njerske in zdravniške zbornice, trgovska mladina, delavske organizacije, skavtje s svojo godbo, pa zopet cele množice članic ženskih društev, članov in članic humanitarnih in drugih organizacij ter za zaključek občinski nameščenci in zopet velika množica ljudstva. Nad mestnim centrom so med tem krožila letala, z okoliških gričev so švigali preko mesta svetlobni stožci vojaških žarometov in grmeli topovi. Množica je vzklikala domu. sokolskemu Sokolski večer v Ljubljani Ljubljanska sokolska društva so proslavila kraljev rojstni dan na mogočnem zboru v taborski dvorani Ljubljana, 5. septembra Uvod v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra n. je bila nocojšnja velika manifestacija na Taboru, kjer se je v množici zbralo sokolstvo. Bila je to res dostojanstvena prireditev, ki je kljub neugodnemu vremenu zbrala sokolsko čutečo Ljubljano v ponosni trdnjavi sokolstva. Prišli so pripadniki vseh društev in čet iz Ljubljane in okolice, zbralo se je staro in mlado v prisrčni harmoniji. Dvorana je bila učinkovito okrašena, sredi odra je bila obešena slika mladega kralja, nad njo pa državni grb s kraljevsko krono, a na obeh straneh je z balkona padala na oder državna trobojka. Balkon nad odrom, kjer je bila godba Sokola I., je bil okrašen z zelenjem. Svečanost se je pričela ob 20. Godba Sokola I. pod vodstvom brata Taborja je zaigrala koračnico in pod njenimi zvoki je prikorakalo na oder 10 čvrstih sokolskih praporščakov, ki so nosili prapore ljubljanskih sokolskih društev in častitljivi župni prapor, na sredi pa državno zastavo. Praporščaki so se zvrstili v polkrog, in se poklonili državni zastavi, god ba pa je zaigrala državno himno, ki jo je vse občinstvo poslušalo stoje. Govor staroste Bevca Nato je nagovoril, sokolski zbor starosta Sokola I br. inž. Lado Bevc: »Bratski zbor, bratje, sestre! Sokolska misel je povzročila gibanje, ki je objelo široke plasti slovanskih narodov. Na X. vsesokolskem zletu je bilo to dejstvo potrjeno pred vsem svetom. Sokolsko delo je na tleh bratske češkoslovaške republike postavilo vzore, ki bodo kazali pot do napredka v vseh slovanskih zemljah. Ti vzori, ki so bili priborjeni v smotrnem delu, kateremu je dajala smer Tyrševa sokolska ideja, so postali temelji, na katerih bodo slonele bodočnost, svoboda m neodvisnost slovanskih narodov. V najznamenitejšem zletnem geslu »graditi in braniti!« je obsežen program današnjega in bodočih pokolenj vseh slovanskih narodov. To domoljubno geslo se na čudovit način prilega vsem prilikam vseh slovanskih narodov. Prevzemamo ga tudi mi Jugoslo-veni z vso ljubeznijo do Jugoslavije, ki jo je današnji rod pričel stvarno graditi, ki so ji bile njene osnove očrtane ob sodelovanju največjih sinov iz naše prošlosti z delom kralja Petra I. Osvoboditelja m katere temelje je zgradil viteški kralj Aleksander L Uedinitelj. Na teh neomajnih temeljih, posvečenih s spomini na slavna dela pokojnih kraljev in najboljših sinov našega naroda, poveličamh m posvečenih z žrtvami pokolenj, ki so trpela in umirala za Jugoslavijo, hočemo graditi mi vsi, ki nas k temu delu kliče ljubezen do Jugoslavije. Graditi hočemo takšno Jugoslavijo, o kakršni so sanjali vsi rodovi: slavno, močno, svobodno, pravično nedeljivo, edinstveno. To delo more biti uspešno le, če bo organizirano z enotno voljo. Ta volja naj se osredotoči v sokolski organizaciji, ki jo vodi Tvrse-va sokolska misel. Povsod zmagovita sokolska misel bo priborila svobodo, pravico in resnico, s tem pa tudi slavno močno nedeljivo in edinstveno Jugoslavijo. Vselej zmagovita sokolska misel bo s prepričevalnim uspehom branila obstoj po teh smernicah zgrajene Jugoslavije. Bratje in sestre! Ob teh mislih m ugotovitvah nas navdaja neizmerna radost danes v tem bratskem zboru, pred rojstnim' dnevom Nj. Vel. kralja Petra n. Ta radost ima globoke korenine tudi v deistvu, da je Nj. Vel. kralj starosta Sokola kraljevine Jugoslavije. Pod njegovim aktivnim vodstvom delamo za ideale, ki so nam najvišji domoljubni cilj Ko bo čez tri leta prevzel vladarske posle, bomo imeli na prestolu Karadjordjevičev brata-Sokola. Tedaj se bo zgodilo prvič v zgodovini, da bo nerazdmžno s kraljem-so-kolskim starešino povzdignjena na prestol sokolska misel, ki bo z njo krr i-So-kol vladal slavni, močni, svobodni, pravični nedeljivi in edinFtveni Jugoslaviji. Vse naše domoljubno hrepenenje, vsa naša bratska ljubezen je danes osredotočena na Nj Vel. kralia Petra II., na brata starosto Sokola kraljevine Jugoslavije, kateremu vzklikamo ob Njegovem rojstnem dnevu: . , Vse za kralja in Jugoslavijo! Zdravo! Ostali spored Pozdravu staroste inž. Bevca se je eno-dušno pridružila cela dvorana. Iz tisoč grl je zagrmel trikratni sokolski »Zdravo!« starešini Sokola kraljevine Jugoslavije, kralju Petru II. Zadoneli so akordi himne »Hei Slovim«. Zbrano sokolstvo se je pridružilo gc Ibi in dvorana se je tresla od gromovitega petja slovanskega korala. Visoko je vihrala državna zastava nad sklonjenimi sokol-skimi prapori, ki so pozdravljali pesem slovanske vere in volje. Ko so utihnili poslednji odmevi slovanske himne, je stopil na tribuno sivolasi starosta Ljubljanskega Sokola br. Kajzelj ter prečital poslanico Saveza SKJ sokolskemu članstvu, ki jo objavljamo na drugem mestu, tudi v »Jutru«. Po prečitanju poslanice je zaigrala godba Sokola Tabor zmagovito pesem sokolskih legij »Le naprej...«, ki jo je vnovič pela vsa dvorana. Končno je precitat starosta Kajzelj pozdravni in udanostm telegram vseh ljubljanskih sokolskih društev Nj. Vel. kralju Petru Telegram so pozdravili navzočni z burnimi Zdravo klici. S tem je bil oficielni del slavnostne akademije zaključen. Med sviranjem sokolskega marša so se razvrstili na odru postrojeni prapori, s katerimi so odkarakali praporščaki med velikimi ovacijami skozi dvorano proti izhodu. Počasi se je jela prazniti dvorana, v kateri so proslavljali predvečer rojstnega dne svojega kralja ljubljanski Sokoli. Med navzočnimi je bilo opaziti stare sokolske veterane poleg mladine, ki šele zori v viteški sokolski Soli. Med drugim so prisostvovali proslavi tudi v<=i člani ljublianske sokolske župe, dalje zastopnika Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije br. Jeras in Sterlekar. številni oficirji sivolasi sokolski borec Rohrmann, senator dr. Albert Kramer ter poslanci Albin Koman, Rajko Turk. dr. Riko Fux in Milan Mravlje, predsednik Narodne odbrane dr. Cepuder itd. Po zaključku slavnostnega večera so se sokolske množice razjahale po ljubljanskih ulicah vzklikajoč mlademu kralju, njegovi vzvišeni materi, Jugoslaviji ter jugoslovenski misli. •K Slavnostna predstava v operi Na predvečer rojstnega dne našega mladega kralja je priredila ljubljanska opera predstavo Gotovčeve melodiozne z nacionalnim glasbenim duhom prežete opere »Ero z onega sveta«. Predstava je bila pod muzikalnim vodstvom g. ravnatelja Poliča, izmed solistov pa sta se zlasti uveljavila gdč. Heybalova in g. FrancL Pred predstavo je orkester zaigral državno himno. , V gledališču so bili prisotni predstavi-telji državnih in avtonomnih oblasti z banom dr. Natlačenom na čelu. Opazili smo tudi francoskega konzula g. Remčranda z gospo in češkoslov. konzula g. Minov-skega. Predstavitelji so bili v večernih oblekah z odlikovanji. Predstava je potekla prav dostojno in glavni solisti so bili deležni navdušenega aplavza. Kongres za zgodovino medicine Beograd. 5. sept. P- 2e pet dni trafe XI. mednarodni kongres za zgodovino medicine, na katerega je prišlo iz raznih držav korai loO zdravnikov in zdravniških znanstvenikov e katerimi sodeluje na tem kongresu tudi vecie število naših zdravnikov m zgodovinarjev. Prve štiri dni le zasedal kon. CTes v Zagrebu. Danes se je preselil v Beograd. Na svečano sejo so prišli poleg drugih zastopnik Nj. Vel. kralja podpolkovnik Zdenko Vukovic. kot zastopniki vlade ministri Cvetkovič. Magaraševič in Novakovič ter zastopniki beograjskih znanstvenih in kulturnih ustanov ter organizacij. Sejo je vodil predsednik dr. ThaleT. ki je obeležil pomen kongresa za zgodovinsko in medicinsko znanost. Kongres je pozdravil tudi predsednik akademije znanosti dr. Aleksander Be. lic. Po svečani seji se je nadaljevalo strokov-no delo in je bilo podanih nekaj znanstvenih referatov. Jubilejne svečanosti v Amsterdamu Amsterdam. 5. sept. AA. Slovesnosti za 301etnico vladanja holandske kraljic-e Vilje-mine so dosegle vrhunec ob prihodu kraiii-ce Viljem ime v prestolnico. Ko je kraljičin poseben vlak privozil na amsaerdamsko postajo. je bilo tam zbranih na desetisoče liu-di. ki so navdušeno vzklikali kraljici. Na postaji so vladarico pozdravili mestni župan in zastopniki oblasti, nakar se je kralji-na ob velikih ovacijah peljala skozi mesto. Nacionalna društva so tvorila špalir. Pred kraljičinim gradičem se je zbralo na tisoče pevcev, ki so zapeli več domoljubnih pesmi. Drevi in prihodnje dni prirede celo vrsto ljudskih svečanosti v proslavo kraljičinega jubileja. POLOŽAJ SLEJ KO PREJ RESEN Vodje sudetskih Nemcev poudarjajo, da je vsak kompromis s čsl. vlado nemogoč I Praga, '5. septembra, h. V središču političnega zanimanja ne samo v Pragi, nego toidi v Parizu in Londonu, so včerajšnje •manifestacije sudetsko-nemSke stranke ob priliki praznika žetve in izjave sudetsko-nemških poslancev, ki so jih pri tej priliki podali. Manifestacije so bile prirejene po navodilih vodstva sudetsko-nemške stranke, izjave pa so bile vse po istem vzorcu ter jih je smatrati za nekak maskiran odgovor vodstva sudetsko-nemške stranke češkoslovaški vladi in lordu Runcimanu. Kot posebno značilen smatrajo govor, ki ga .je imel sudetsko-nemški poslanec Wollner na zborovanju v Ašu ob navzočnosti Konrada Henleina. Poslanec Wollner je nagla-sil, da je v borbi, ki jo vodi sudetsko-nem-ška stranka, vsak kompromis nemogoč. Zahteve, ki jih je postavil Konrad Henlein v svojem znanem govoru v Karlovih "Varih, predstavljajo šele izhodišče. To so žele začetne zahteve, katerim bodo sledile še druge. Izpolnitev teh zahtev je pogoj za nadaljnja pogajanja s češkoslovaško vlado. Kot pogoj za sporazum je poslanec Wollner postavil tudi zahtevo, da se morajo izseliti iz sudetsko-nemških pokrajin vsi oni Čehoslovaki, ki so se naselili na tem ozemlju po letu 1918. V sličnem smislu je govoril tudi poslanec Standner v Dečinu in poslanec Kolner v Pribinu. Na tem zborovanju je eden izmed govornikov zaključil svoj govor z besedami: Naš voditelj jte Hitler. Gwatkin pri Henleinu Praga, 5. sept. h. član Runcimanove misije Ashton Gwatkin se je mudil včeraj v Ašu, kjer je imel sestanek s Konradom Henleinom. Včeraj popoldne se je zopet vrnil v Prago, kjer je o svojem razgovoru s Henleinom poročal lordu Runcimanu in angleškemu poslaniku Newto-nu. član angleške misije je po teh razgovorih karakteriziral položai z besedami: Previdno upanje. Nedeljske izjave posameznih poslancev sudetsko-nemške stranke niso nič pripomogle k popuščanju napetosti. Po sobotnem razgovoru z lordom Runcimanom je prezident republike dr. Benss v soboto zvečer odpotoval v Lane, od koder pa se je v nedeljo zjutraj zopet vrnil v Prago in ostal ves dan na Hradčanih, kjer je intenzivno delal. Tudi v krogih vladnih strank razvijajo veliko živahnost. Gre za priprave za bližajoča se odločilna pogajanja. Danes ves dan so se razgovori med vladnimi strankami nadaljevali, zvečer pa se je sestal ministrski svet. Lord Runciman je sedaj podrobno poučen o Hitlerjevem naziranju glede su-detsko nemškega vprašanja. Po njegovem posredovanju so o Hitlerjevem stališču obveščeni tudi London in merodajni čini-teiji na češkoslovaškem. Misija lorda Runcimana je danes izdala naslednji komunike: Lord in lady Runciman sta se snoči vrnila v Prago. Ashton G\vatkin je imel včeraj v Ašu sestanek s Henleinom. Njegovi razgovori so se nanašali na Henleinov obisk pri kancelarju Hitlerju in na nekatere druge zadeve. Tem razgovorom je prisostvoval tudi veleposestnik knez Maks Hohenlohe. Ashton Gwatkin se je razgovarjal tudi s Hen-leinovo soprogo ter s sudetsko-nemškim poslancem dr. Frankom. Prezident republike dr. Beneš je danes ob 11.30 sprejel lorda Runcimana. Danes popoldne so obiskali lorda Runcimana bivši guverner Narodne banke dr. Viljem Pospišil in tajnik čsl. odbora mednarodne trgovinske zbornice dr. Vaftek. Praga, 5. sept. h. Danes v Pragi ni bilo nobenih razgovorov med zastopniki vla de in zastopniki sudetsko-nemške stranke. Delegacija sudetsko-nemške stranke, ki vodi pogajanja, je bila danes v Ašu, kjer so bila posvetovanja pri Henleinu. Iz krogov sudetsko-nemške stranke se do-znava. da so poročali Henleinu o svojem zadnjem razgovoru s prezidentom dr. Be-nešem in z ministrskim predsednikom dr. Hodžo. Prihodnje dni odpotuje Henlein na kongres narodno-socialistične stranke v Niimbergu. Francoski varnostni ukrepi Pariz, 5. sept. h. Večerni listi objavljajo komunike o varnostnih ukropih, Ici jih je izdala vlada ter naglašajo, da so bili ti ukrepi neobhodno potrebni zaradi silnega povečanja efektivnega stanja nemške vojske in kopičenja vojnih potrebščin na nemških mejah. Listi podčrtava jo, da ti ukrepi ne dajejo povoda za kako vznemirjenje in pozivajo javnost, naj ohrani dosedanjo hladnokrvnost, ki je največje važnosti za ohranitev miru. V ostalem ra-glašajo, da se po zadnjih informacijah razvija, poležaj v smeri popuščanja. London, 5. sept. h. Francoski poslanik Corbin ie danes dtnpoldme obiskal zunanjeT ga ministra lorda Halifaxa ter ga obve-t stil o varnostnih ukrepih, ki jiih je izdala francoska vlada. Angleški uradni krogi ta korak francoske vlade v polni meri odobravajo. V Lcndonu s« mnenja, da nemška propaganda in nenavadno obsežni nemški manevri ob mejah silijo Francijo in druge države, da se s primernimi ukrepi zavarujejo pred vsakim presenečenjem. Newtonovo poročilo angleški vladi o položaju London. 5. sept. h. Angleški poslanik v Pragi Newton je danes po posebnem kurirju dostavil zunanjemu ministru poročilo o položaju, ki je nastal na Češkoslovaškem po raznih manifestacijah posameznih politikov in državnikov. Poročilo vsebuje tudi informacije o sestanku Gwat-kina s Henleinom. Ker je bil ta razgovor strogo zaupen, angleško zunanje ministrstvo ne daje o tem nikakih obvestil in zato tudi ni znano, ali je Henlein pri tej priliki sporočil kake nove predloge, niti ni znano, ali je sudetsko-nemška stranka sprejela predloge čsl. vlade za osnovo pogajanj. Zunanje ministrstvo odklanja celo informacije, ali je poročilo praškega poslanika optimistično ali pesimistično, zdi pa se, da dosedanji razgovori še niso uspeli tako daleč, da bi se lahko reklo, ali je že podana osnova za nadaljnja pogajanja ali ne. V Londonu prevladuje mnenje, da sta se Henlein in Hitler postavila na stališče čakanja in da pred koncem niirnberškega kongresa ni pričakovati nikakih daleko-sežnejših odločitev. Pač pa smatrajo v. Londonu za verjetno, da bodo medtem zastopniki sudetsko-nemške stranke skušali izsiliti od čsl. vlade nadaljnje koncesije. Večerni »Star« poroča, da situacija še ni stabilizirana, da pa nič ne sliči na kak ultimat Nemčije. Hitler je še vedno pripravljen za pogajanja. Glede na tak položaj je zunanji minister lord Halifax ostal v Londonu. Ministrskega predsednika Chamberlaina, ki se še vedno mudi pri kralju v Balmoralu, je telefonično obvestil o vseh dogodkih. Poročilo angleškega poslanika v Pragi obsega tudi mnenje vseh angleških opazovalcev na Češkoslovaškem, in v gotovi meri tudi sporočilo neoficielne misije lorda Runcimana. Misija lorda Runcimana se vedno bolj opira na avtoriteto angleške vlade in na njeno pomoč, v kolikor je v dosedanjih razmerah možna po diplomatski poti. Izredna seja angleške vlade Praga, 5. septembra. AA. (Havas). Po Reuterjevem poročilu je bil danes ob 17. aklican ministrski svet na izredno sejo. Na njej bodo sprejeti zelo važni sklepi. Po seji vlade, pričakujejo, da bo izdano poročilo. D emisija šefa nemškega generalnega štaba London, 5. sept. p. Tu so se danes razširile vesti o demisiji šefa nemškega generalnega štaba Becka. »News Chronicle« pravi, da je Beck odklanjal sleherno vojaško avanturo. Berlinski službeni krogi te vesti ne potrjujejo, a jih tudi ne deman tirajo. Velik Imredyjev govor Madžarski ministrski predsednik o odnošajilt Madžarske do Nemčije in Male antante ter važnih notranje- političnih ukrepih Anglija isi Poljska Anglija želi, da bi tudi Poljska sodelovala pri reševanju krize, nastale zaradi češkoslovaško-aaemškega spora London, 5. septembra, b. V tukajšnjih političnih in diplomatskih k"ogih pripisujejo razgovoru zunanjega ministra Halifaxa s poljskim poslanikom Jazdzewskim pomen, ki daleč presega običajno uljudnostno izmenjavo misli in medsebojno informiranje. Kakor se doznava iz poučenih krogov, je lord Halifax še posebej opozoril poljskega poslanika na željo angleške vlade, da bi tudi Poljska sodelovala pri reševanju srednjeevropskega problema in krize, ki je nastala zaradi češkoslovaško-nemškega spora. To vprašanje je bilo glavni predmet razgovorov že ob nedavnem kontaktu angleškega mornariškega ministra Duffa Coo-pera z poljskim zunanjim ministrom Be-ckorn. Potek razgovorov med Halifaxom in poljskim poslanikom se v Londonu označuje kot zadovoljiv. Halifax je poljskega zastopnika prepričeval o potrebi ureditve p ol j sk o- č ešik osi o vašk ih odnošajev. h čemer želi pripomoči tudi češkoslovaška vlada z zadovoljivo rešitvijo zahtev poljske narodne manjšine. Češkoslovaška pripravljenost v tem pogledu se zdi Angliji tako važna, da bi je tudi Poljska ne smela prezreti. Spričo tega pričakujejo v londonskih uradnih krogih, da se bodo odnošaji med Varšavo in Prago že v bližnji bodočnosti izboljšali. Ker pripisuje Anglija temu vpra- šanju zelo velik pomen za bližnji razvoj dogodkov v srednji Evropi, je zelo verjetno, da se bodo angleško-pohski razgovori, ki pomenijo za Poljsko dragoceno poglobitev odnošajev z Londonom, nadaljevali ta teden v Ženevi ob priliki zasedanja Društva narodov, katerega se bosta osebno udeležila tako Halifax kakor Beck. V poučenih krogih ne izključujejo možnosti, da bi v Ženevi ob tej priliki utegnilo priti do sporazuma o priznanju stalnega sedeža Poljski v svetu DN. To vprašanje tvori /e nekaj časa predmet posebnega sondira-jja angleške diplomacije pri ostalih članicah DN. Samo po sebi se razume, da bi tako priznanje Poljski, ki se je prav v Ženevi že večkrat potegovala za večje priznanje svojega mednarodnega pomena, zelo laskalo. To pa bi po mnenju poučenih angleških krogov ne moglo ostati brez vpliva na nadaljnji razvoj poljske zunanje politike. Novo potezo angleške diplomacije tolmačijo tu predvsem kot tendenco Foreign Of-ficea, da se pri reševanju srednjeevropskega vprašanja raje naveže na Poljsko kakor na Rusijo. Zato so v tukajšnjih političnih krogih mnenja, da bi ožje sodelovanje med Anglijo in Poljsko imelo za posledico ohladitev angleško,ruskih odnošajev. Kongres v Niimbergu Poleg najvišjih odličnikov stranke prisostvuje kongresu nad 600.000 narodnih socialistov iz vse države Nurnb rg, 5. septembra, br. Z velikimi svečanostmi je bil danes tukaj otvorjen 10. kongres narodno socialistične stranke. Na kongres je prišlo okrog 600.000 članov stranke z najvišjimi odličniki na čelu. Na kongresu sodelujejo vsi vodilni sitrankini funkcionarji. Navzoč je tudi ves berlinski diplomatski zbor ter nad 300 tujih novinarjev. Roditeljsko službo vrši 26.000 članov SS in 80.000 članov SA oddelkov. Ker je to prvi kongres po priključitvi Avstrije k Nemčiji, sodelujejo na njem prvič oficielno tudi zastopniki avstrijsikih narodnih socialistov. V okviru kongresa bo niz zborovanj, na katerih bodo vodilni funkcionarji stranke poročali o delu v preteklem letu. Kancelar Hitler sam bo imel celo vrsto govorov na različnih zborovanjih. Točen spored govorov bo določen šele jutri. Prvi glavni dan kongresa bo jutri, ko bo na velikem zborovanju pre- čiitana proklaniacija* kancelarja Hitlerja. Hitler je prispel danes dopoldne ob 11. s pos; bnim vlakom iz MUnchena v NUrn-berg. Na kolodvoru so ga sprejeli najvišji odličnikl stranke in predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Med ovacijami zbrane množice se je s kolodvora odpeljal v mestno hišo ,kjer so ga pozdravili župan ln nekateri odličniki, s čimer so se pričele kongresne svečanosti, ki bodo trajale ooem dni. Stuttgart, 5. septembra. AA. Včeraj je bil tukaj svečano zaključen šesti kongres Nemcev, ki žive v tujini. Na veliko manifestacijo na tirgu pred Bavarskim dvorcem je prišlo nad 100.000 oseb. Minister Gobbels je imel velik govor. Na manifestacijo so prišli najvišji funkcionarji narodno socialistične stranke in zastopniki -vojaških in mestnih oblasti. Spopadi v Palestini Jeruzalem. 5. sept. AA. Konec tedna je bilo v Palestini izvedenih zopet veg terorističnih napadov. Povsod je ponovno zavladal velik nemir. Blizu letališča v Lidi je bil en Arabec ustreljen, v Jeruzalemu pa ranjen. V Haifi je bil ustreljen neki židovski carinik. Pri Lidi je prišlo do spopada med policijo in arabskimi teroristi Več oseb je bilo ranjenih. Preteklo noč so slišali z zahoda streljanje iz pušk. Mislijo, da je prišlo do novega spopada med britanskimi četami in arabskimi aktivisti. Poplave v ČSR Praga, 5. sept. A A. Še zmerom prihajajo vesti o veliki povodnji, nastali zaradi dežja zadnjih dni. Mnogo rek in potokov ja prestopilo bregove. Poplave so ponekod katastrofalnega obsega. V gornjem toku reke Mo-rave nad Robateem voda neprestano narašča in sega že 537 cm nad normalo. Med Ro-hatcem in Sudmojerico j« ukinjen vas pro-mert. Voda je preplavila cesto. Tudi 6podnji tok reke divje narašča. Ponekod se je voda razlila v pravo jezero. Reka Morava v gornjem toku pada. V Olomucu je voda dosegla preteklo soboto 400 em nad normalo, nato je pa upadla na 368 cm nad normalo. Po vodenj je mnogo strašnejša od povodnji pred 12 leti. Gro£ Westarp obsojen na IS let robije Berlin, 5. sept. p. Pravo senzacijo je v tukajšnjih političnih krogih izzvala vest, da je ljudsko sodišče v Berlinu v okviru tajnega procesa obsodilo na 15 let robije grofa Westarpa, bivšega nemškega mo-narhističnega voditelja in poslanca, katerega ime je predstavljalo v nemških civilnih in vojaških krogih včasih kar cel program. Poleg njega so bili obsojeni še trije drugi monarhistični prvaki na več let ječe. Vsi so bili obtoženi veleizdaje, ker so poskušali na novo ustanoviti razpušče-ne monarhistične organizacije. Postani in ostani član Vodnikove družbe! S španskih bojišč Saint Jean de Luz, 5. septembra. AA. Republikansko voino poročilo pravi med druigam, da so čete generala Franca včeraj napadle s tanki na fronti oib Ebru in zavzele vrhove blizu Gandese. Republikanske čete so uničile pet sovražnih tankov. Sestrelile so tudi več sovražnih letal in to južno od ceste, ki vodi iz Teruela v Sagunt. Čete generala Franca so »boljšale svoje postojanke v odseku pri E1 Toru. Barcelono so napadli sovražni bombniki. Salamanca, 5. serpt. AA. Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva pravi med drugim, da so nacionalistične čete zboljšale svoje postojanke na valencijski fronti južno od ceste, ki vodi iz Teruela v Sagunt. Sovražni protinapad }e bil odbit in so izgube sovražnika velike. Na fronti ob Ebru so nacionalistične čete nadaljevale » prodiranjem in zavzele pomembne postojanke. Tudi Ob tej priliki so bile sovražne izgube velike. Nacionalisti so ujeH 500 miličnikov in zaplenila mnogo vojnega materiala. Nacionalistična letala bo pano. či bombardirala vojaške utrdbe v Barceloni. Mehika se ne zmeni za proteste Amerike Washington, 5. septembra. AA. Odgovor mehiške vlade na noto zunanjega ministra Hulla je dal v Washingtonu povod za živahno nezadovoljstvo. Cardenas pravi v odgovoru, da so zahteve USA nesprejemljive in nelogične. Mehiška vlada bo nadaljevala politiko razlaščevanja, ne meneč se za odmev, ki bi ga takšna politika rodila v tujini. Mehiška vlada pristane samo na predlog o ustanovitvi bilateralne komisije, ki bi imela nalogo, določiti vrednost razlaščenega zemljišča in plačilne roke, vendar z omejitvijo, da bo Mehika plačala le tedaj, če bo mogla in kadar bo mogla. Zdravniška zbornica v Gdansku proti Židom VARŠAVA, 5. sept. o. Po poročilih, ki jih % uradnega mesta še niso potrdili, je zdravniška zbornica v Gdansku sklenila razveljaviti od 1. oktobra do 1. novembra članske izkaznice vsem zdravnikom-židom. ki izvršujejo prakso v svobodnem mestu Gdansku. Ta ukrep bo prizadel okoli 40 zdravnikov. Budimpešta, 5. septembra, br. Na zborovanju vladne stranke v Kapošvaru je včeraj govoril pred 40.000 poslušalci ministrski predsednik dr. Imredy. Zborovanju je prisostvovalo tudi več članov vlade in okrog 100 narodnih poslancev. Dr. Imredy se je v svojem govoru bavil z zunanje-in notranjepolitičnimi vprašanji. Kar se tiče zunanje politike, je naglasil, da vodi Madžarska vedno politiko, ki jo narekuje čut pravičnosti in miru. Nedavni obisk regenta Horthvja v Nemčiji je tako velikega pomena, da se to ne more dovolj naglasiti. Razgovori, ki so jih pri tej priliki imeli -iorthy in Hitler ter madžarski in nemški državniki, so potekali v duhu zaupanja, prijateljstva in prisrčnosti ter so dali novo jamstvo tesnega sodelovanja med Nemčijo in Madžarsko. Kar se tiče konference Male antante na Bledu, je dr. lmredy naglasil, da smatra za najvažnejši rezultat te konference priznanje vojaške enakopravnosti Madžarske. Toda brez predhodne ureditve položaja madžarskih narodnih manjšin v nasledstvenih državah ni govora o kakem bistvenem iz- boljšanju medsebojnih odnošajev. Komunike blejske konference sam priznava, da so pogajanja o celokupnem problemu odnošajev ▼ Podunav/u odvisna od predhodne ureditve vprašanja madžarskih narodnih manjšin v državah Male antante. Glede notranje politike je dr. tmredv zlasti podčrtal važnost novega zakona o državni obrambi, ki določa uvedbo -vojaške obveznosti, trajanje kadrekoga roka m vojne obveznosti civilnega prebivalstva. Za najvažnejše je označil uvedbo pred vojaške vzgoje, ki je poverjena gimnastienemu društvu »Levante«. Tudi obvezna delovna služba se bo razširita. V svrho pospeševanja rojstev bo izdan poseben zakon o sklepanju zakonov, ki bo določal obvezen zdravniški pregled pred poroko. Ustanovlje® bo tudi poseben fond ml podporo družin 9 številnimi otroci m za vzgojo siromašnih otrok. Tudi pri oddaji javnih služb bodo v bodoče imeli prednost oženj en i prosilci. Ženske bodo postopno izločene iz javne službe, da se tako vrnejo domačemu ognjišču. Beležke Minister Korošec o dnevni politiki Po vzgledu drugih takozvanih taborov JRZ se je pod naslovom »Slovenski dan« vršila v nedeljo v Kočevju prireditev, združena z razvitjem prapora tamošnjega Katoliškega prosvetnega društva. Na prireditvi je govoril tudi notranji minister g. dr. Korošec, ki je večji del svojega govora posvetil dnevni politiki in razpravi o vprašanju JRZ. Kar se tiče zunanjepolitičnega položaja, je dr. Korošec poudaril, da »bi ne mogli imeti boljšega mednarodnega položaja, kakor ga imamo pri nas. Z vsemi smo prijatelji, z nikomur neprijatelji«. V notranji politiki se mu zdi, da mesec september ne bo interesan-ten. Nepredvidene stvari se sicer lahko vedno dogajajo, toda verjetno ni, da bi se kaj posebnega ali pomenljivega pripetilo. »Verjetno pa je, da se bo tudi v septembru odkrhal kak del ljudi od obstoječih nasprotnih strank ter se priključil k JRZ. Toda to je že vsakdanje in ni intere-santno. Ob nedeljah in praznikih se bodo v septembru vršila zborovanja po vsej državi za JRZ, po Hrvatskem pa za bivšo HSS. Druge stranke pa le tu in tam za-svetlikajo. Mesec oktober bo gotovo intere-santnejši. To pa zaradi tega, ker se mora narodna skupščina na dan 20. oktobra sklicati na redno zasedanje. Toda o tem imamo še čas, da se pomenimo.« Prvi govor ministra dr. Buiča V nedeljo je bil v Splitu župni izlet splitske sokolske župe, ki se ga je udeležilo nad 5000 Sokolov in Sokolic. Zlet se je vršil v znamenju proslave 201etnice naše države. Zbrane Sokole je pozdravil z daljšim govorom minister za fizično vzgojo naroda dr. Mirko Buic, ki je poveličeval sokolsko in jugoslovensko misel. V svojem govoru je pozival jugoslovensko mladino, naj se oklene sokolskih zastav. »Sokolska mladina bodi nositeljica sokolskih idealov. Težave sedanjosti ne smejo biti ovira pri sokolskem delu. Prave težave so bile premagane že pred 20 leti. Ukaz današnjih dni je, čuvati narodno in državno edin-stvo, kar je naša največja naloga.« Spremembe v beograjskem občinskem svetu Minister notranjih del dr. Korošec je razrešil 14 občinskih svetnikov beograjskega občinskega sveta. Med njimi tudi upokojenega novinarja Pavla Kararadovano-viča, ki je zadnje čase posebno goreče zagovarjal politiko JRZ v raznih manjših podeželskih lističih. Namesto razrešenih občinskih svetnikov je postavil notranji minister 14 novih občinskih svetnikov, ki delujejo v krajevnih organizacijah JRZ in v Jugorasu. Novo postavljeni občinski svetniki so bili včeraj zapriseženi. Sestanek delegatov združene opozicije iz črne gore V soboto zvečer so se zbrali v Podgorici predstavniki strank beograjske združene opozicije iz Črne gore in Metohije. Ustanovljen je bil poseben odbor, ki bo v bodoče vodil vse delo združene opozicije v Črni gori in Metohiji. Organiziral bo tudi niz opozicijskih shodov, na katerih bodo baje govorili šefi združene opozicije iz Beograda. Slovenski kmet v terazijskem ogledalu Vodilni list JRZ »Samouprava« seznanja v eni izmed zadnjih številk svoje čitate-lje a slovenskim kmetom, ki ga je imela »Samouprava« očividno prvič priliko videti ki opazovati na nedavnem taboru na Brezjah. Med drugim pravi »Samouprava«: »Slovenski kmet je marljrv m ljubi svojo grudo, ki jo obdeluje z največjo ljubeznijo. Slovenski kmet nima dosti zemlje, pač pa mnogo kamenja.. Kljuib temu pa boste videli poleg njegove hiše vedno solato in drugo zelenjavo. Slovenski kmet nima živine in zato tudi ne gnoja. Zato hodi na ceste, kjer pobira gnoj, da lahko pognoji svojo njivico, ki je vedno plodna, ker jo zaliva ob vsaki priliki. Slovenski kmet tudi nadvse ljubi knjige. Bere liste in romane. Romane pripovedujejo nato po družinah in tekmujejo med seboj, kdo je prečital več knjig.« Končno pravi še »Samouprava«, da so organizirane velike množice slovenskih kmetov ▼ sokolskih organizacijah. Mongolski tip V »Vigredi« mesečniku slovenskih katoliških deklic nadaljuje sirota Lidija opisovanje svoje ljubezni s pobeglim punkta-šem Tinetom Cebejem, ki se je umaknil pred orožniki na Madagaskar, kamor je odšel banane trgat. To pot popisuje potek hišne preiskave, pri kateri so iskali orožniki njeno korespondenco z nesrečnim Cebejem. Preiskavala sta dva orožnika. Prvi je bil Gorenjec, drugi pa »višnjevo zagorel, s Štrlečimi ličnicami. Pozdravil je z »Zdravo« s srbskim naglasom. Škilil je vame s svojimi poševnimi očmi«. Nato še proglaša nesrečnega srbskega orožnika »za mongolski tip« in se znova vrača na Ti-netov značilni moški vonj, katerega kar ne more pozabiti in se ga ob sleherni priliki spominja. Bil je pa ta srbski orožnik z mongolskimi lici velik grešnik: »Samo on je smatral za svojo dolžnost, da čim natančnejše pretiplje in prebrska moje perilo v omari. Končno je opazil moj besni pogled in se v zadregi umaknil. »Izvinite! Dužnost!« Možnosti ruske pomot« Franciji Francosko-rusko zavezniško pogodbo smatrajo mnogi za praktično brezpomembno, ker Rusija nima skupnih mej z glavnim nasprotnikom Francije za primer vojne. Češkoslovaški vojaški strokovnjak Stanislav Yester v brnskih »Lidovih Novinah« zavrača to mnenje, dokazujoč, da Francija resno računa z rusko pomočjo na svojih domačih tleh in da ta račun ni brez stvarne podlage. »Danes ima Rusija prav izvrstno zvezo z zapadom tako na severu, kakor na jugu. Moskovska vlada je v zadnjih letih močno izpopolnila svojo murmansko železnico in pristanišča na Ledenem morju. Že leta 1917. je Rusija lahko poslala v Francijo po tem potu cele polke, danes p«a je odprta ta možnost za cele divizije. Ruske pomožne čete bi prišle v severno Francijo mnogo prej nego francoske orne oete^ iz notranjosti Afrike. Ako vzamemo v račun še dejstvo, da je današnja Turčija ruski zaveznik. ki bi skozi svoje utrjene morske ožine gotovo prepustila ruske čete, dobimo kaj zanimivo sliko na za pa dnem bojišču. V dveh mesecih po izbruhu vojne bi bilo tu 100 evropskih in 40 kolonialnih divizij francoske vojske ter 45 angleških divizij. Ob koncu drugega meseca pa bi bilo na Renu že tudi 40 ruskih divizij, ki bi jih prepeljalo francosko brodovje, brž ko bi bil prevoz afriških čet v glavnem zavr-šen. Tako bi Rusija enostavno stopila na mesto Amerike, toda mnogo hitreje in učinkoviteje.« Bolgarski kralj v Londonu London, 5. sept. h. Bolgarski kralj Boris in kraljica Ivana sta danes po JUTRO« St. ZOT 3 JtUdS« MX« 1935« jtm Dolžnost, zakon, svoboda In pravica! Upokojeni profesor Rado je Kneže-vič, nekdanji predsednik profesorskega združenja, ki je bil tudi med učitelji Nj. Vel. kralja, je napisal o njem v zadnji številki »Narodne Odbrane« na uvodnem mestu lep članek, katerega je zaključil z naslednjo resnično anekdoto: Nekoč je profesor narodnega jezika dal Nj. Vel. kralju list papirja, na katerem je bilo napisanih kakih 20 človeških vrlin in življenjskih vrednot kakor: poštenost, dobrotljivost, dolžnost, junaštvo, zakon, mir, zmaga, pravica, svoboda, modrost, itd. Svojemu učencu je rekel, naj dobro premisli ter potem na seznamu podčrta tri besede, katerim prisoja največjo vrednost. Po kratkem razmišljanju je kralj z odloč* nimi potezami podčrtal besede: dolžnost, zakon, svoboda. Potem pa je vprašal, če lahko izbere in podčrta še eno. Ko je profesor to odobril, je podčrtal še besedo: pravica. Ali ni to znak bodočnosti? Mladi kralj Jugoslovenov je g podčrtanjem besed: dolžnost, zakon, svoboda, pravica — rešil zase kakor kak zrel č$o~ vek bogatih izkušenj velik problem * državni politiki: Dolžnost in potrebo vladanja v svobodi po pravičnih zakonih. fe fOiavckotnc pojdi ce* cesto-poglejp)iejna fiotm k na ckinc / Na nedavni mednarodni letalski razstavi p Beogradu Z bratoma in bratrancema pri ribolovu na Brdu RomanJe otwtn$fcov na Oplenac Da bi se naši obrtniki in njihovi prijatelji poklonili na grobu kralja Uedinitelja in njegovih slavnih prednikov, priredi Zveza obrtnih društev dravsfke banovine ▼ Ljubljani od 15. do 17. oktobra romanje na Oplenac. To romanje bo ob četrti obletnici tragične smrti kralja Viteza in Mu-čenika in slovensko obrtništvo bo s tem romanjem izpolnilo svojo obljubo, dano pred štirimi leti. Od tega potovanja pa bodo imeli naši obrtniki tudi v stanovskem pogledu veliko korist. Takrat bo v prestolnici prva državna obrtna razstava, pri kateri sodelujejo tudi naši obrtniki. Ta razstava bo kazala življenje, delovanje in stremljenje jogmfoven&ega dbrtaStva. Udeleženci al bodo ogledali modno revijo vse jsanimi-•vosti prestolnice. Breas dvoma bodo imeli isi udeleženci tega potovanja najlepše vtise in za mnoge bo to prva priložnost ugodnega potovanja na naš jug. Moralna in stanovska dolžnost nalaga vsakemu obrtniku, da podpre akcijo Zveze obrtnih društev. Dobrodošli so seveda tudi vsi prijatelji obrtništva. Prijave udeležbe sprejema Zveza obrtnih društev v Ljubljani na Sv. Petra cesti št. 4 (nasproti hotela »Soče«) vsak dan od 8. do 12. in od M. do 18. do B. t m. Tam se dobe trnfi vse informacije o potovanju, o stroških, prehrani in prenočišču. Na razpolago so tudi vei prospekti. Obrtniki z dežele pa dcfce "vse informacije in prospekt« ni ing* tansjevoA organizacijah. Perilo je dražje kot milo«! Ne varčujfe pri mita-v Sttodo perifa? Vzemfte Schichfovo terpenfinovo milo, kf pereza*3 temeljno I« varuje tkanino. Zasluga Schiditovega ferpenffoovega mita bo, če bo perilo bolj trpežno In vedno bleščeče belo. Osvežujoč oddih: uiaterpolo v Blejskem jezeru Kako živi in se razvija naš mladi kralj SCHICHr0 TERPENTINOVO MILO pere hleičecebelo Naš mladi kralj je pri svojih 15 letih vitek mladenič, eleganten, širokih ramen, temnolas. Njegovo resno zadržanje pričuje, kako pravilno pojmuje odgovornost, ki ga še čaka. Na pogrebu svojega blago-pokojnega očeta pred 4 leti so bile oči sveta uprte na užaloščenega, dostojanstvenega mladiča, ki je stopal za krsto. Strogi duh vdanosti dolžnostim, kateremu se pridružuje tudi odločnost v izvrševanju, nam nudi najboljše naae, da bo bodoče vladanje kralja Petra II. potekalo srečno. Mladi kralj "se vestno pripravlja na težavne dolžnosti, ki jih bo moral čez tri ieta prevzeti. Spoštujoč željo svojega očeta, ki je nekoč rekel, da »se mora njegov sin vzgajati prav tako kakor vsa ostala šolska mladež«, izpolnjuje svoje redne študije z onimi predmeti, ki so zanj neobhodno potrebni. Uči se materinščine in zgodovine, zemljepisja, matematike, latinščine, francoščine, nemščine, angleščine, proučuje književnost in prircdoslovje. Profesorji so polni hvale nad njegovo marljivostjo in točnostjo. Zlasti poudarjajo njegov dar opazovanja in njegove točne zaključke. Kralju se je najbolj priljubilo zemljepisje. Zelo se zanima za tehniko. Ze močno si je ra jasnem o delovanju strojev, ki jih ima mnogo tudi sam v obliki majhnih medelov v svoji mehanični delavnici. Posebno vnet je za električne instalacije in se sleherni dan rad zabava z montiranjem radijskih aparatov, telefona, mikrofona in vsakovrstnih električnih naprav. Angleščino obvlada kralj prav tako gladko kakor naš jezik. Dobro se izpopolnjuje v francoščini in nemščini in že kaže zanimanje za druge jezike. Med štivom so mu posebno priljubljeni potopisi, vojni doživljaji, pustolovščine pomorščakov in šaljivi spisi. Redno čita v srbohrvaščini in angleščini. Veseli ga glasba in ima veliko zbirko gramofonskih plošč. Predvsem ga zanima resna glasba. Po očetu je mladi kralj podedoval marljivost. Nikoli se ne dolgočasi, točno izpolnjuje urnik. V prostih urah zna vedno najti način zabave tudi z enostavnimi sredstvi, zlasti z ročnim delom, pa naj se zdi na pogled še tako težavno. Pred počitnicami je na Dedinju zgradil hišico iz opeke in je sam tudi napravil vrata in okna v svoji majhni delavnici. Na Bledu je letos s svojimi prijatelji postavil hišico v gorenjskem slogu. Sam je prevzel najbolj pusto delo oblanja, tesanja in žaganja. Takisto rad obrača lopato in motiko. V njegovem taborišču onkraj Bleda se vsakdo lahko prepriča, da je mladi kralj rned svojimi tovariši najmarljivejši. Zadnja leta se je kralj Peter krepko razvil prav po zaslugi marljivega dela in športa. Ko mu je strašni udarec usode onemogočil nadaljno telesno vzgojo v angleškem koledžu, je bilo doma storjeno vse, da se ta izguba nadomesti. Začetek je bil skromen. Njegovi tovariši so začeli prihajati na dvor k skupni telovadbi po eokolskem sestavu. Sledila so športna tekmovanja po angleškem zgledu. Kralj je začel igrati nogomet in hokej, potem so sledile letne lahkoatletske prireditve, pri katerih so se tekmovalci borili za kolajne. Kakih 40 fantov je tekmovalo, mladi kralj je znatno razširil krog svojega prijateljstva. Krona vsega pa je postalo letno ta-borenje na Bledu. Kralj je odlično napredoval v lahki atletiki; priboril si je kolajno v teku in v metanju diska. V mladostni razigranosti se je seveda močno navdušil tudi za nogomet Brž je sodil, da je nogomet najboljši šport. Zakaj? Zato, ker se v njem lahko v skupni igri udej-stvuje največje število njegovih tovarišev. Športna delavnost našega mladega kralja tvori že prav posebno poglavje. Posebno se kralj odlikuje v plavanju in smučanju. Ko mu je bilo 12 let, je mladi kralj na Bledu že splaval od obale (izpred Su-vobora) do otočka, torej na daljavo skoraj pol km. Njegov zagon pri plavanju je tako močan, da ga je občudoval tudi naš jugo-slovenski prvak z olimpijskih tekmovanj. Smučar je naš mladi kralj že lepo vrsto let. Ko se na jesen poslavlja od Bleda, se tudi že veseli, da bo pozimi prihitel v belo gorenjsko prirodo. Kadar zamrzne Blejsko jezero, se kralj preizkuša s tovariši v hokeju in toboganu. Že od 6. leta se mladi kralj vežba po dvakrat ali trikrat na teden v jahanju. Seveda pa je tudi otrok svoje dobe in se navdušuje za avtomobilizem. Malo je športnih disciplin, v katerih se ne bi preizkušal. Ljubi tenis in golf, za oboje se mu v Beogradu kakor na Bledu nudi zadostna priložnost. Ko je bil še majhen, je že hodil s svojim očetom na ribolov. To mu je ostalo, a kakor kaže bo tudi vnet lovec. Pretežni del leta prebije mladi kralj v dvorcu na Dedinju. Dedoval je delovno sobo po svojem očetu, čigar slika stoji na pisalni mizi. Skoz okno se odpira razgled na Dunav in na plodno ravnino za njim. Predavanjem je namenjeno posebno poslopje v angleškem slogu, kjer je mladi kralj s svojima bratcema stanoval pred očetovo smrtjo. Poslopje stoji v najlepšem delu dvorskega vrta, naokrog je od zgodnje pomladi do pozne jeseni polno cvetja. Kralj zajtrkuje ob 7.45 v svoji sobi, nato se poda na kratek izprehod. Dopoldanski pouk traja 3 ure, nakar sledi jahanje ali telovadba. S konjem pojezdi v vojaško taborišče na Banjico. Telovadni pouk pa se vrši na Dedinju. Točno opoldne je kralj doma in vselej obeduje s svojo vzvišeno materjo in bratoma. Potem je odmor do 4. ure. Ta čas se najrajši zabava s svojimi vrstniki. Če ne igrajo nogometa (ali pozimi hokeja), tekmujejo na kolesih ali pa se vozijo z malim avtomobilom, ki ga znajo sami šofirati. Na majhnem igrišču za golf tudi radi tekmujejo. Ob 4. sledi še kratek pouk, nato se kralj poda h čaju. Po raznih opravkih navadno večerja s svojim vzgojiteljem in včasih prisostvuje predstavi kakšnega izbranega filma. K počitku leže ob 9. zvečer. Filmi so se kralju prav priljubili in željno pričakuje weekend. ko bo s svojimi prijatelji lahko po mili volji priredil pred- stavo. Zanima se za filme velikih dogodkov, pa tudi za komedije. Filmske predstave se vršijo v posebni dvorani na Dedinju, ki jo je že blagopokojni Viteški kralj dal v ta namen urediti. Dvorana s stranskimi prostori vred je urejena v orientalskem slogu in se da čudovito razsvetliti. Tu se človek počuti kakor v dvorcu iz tisoč in ene noči. Seveda tudi kralj sam izdeluje filme. Ima aparat 16 mm in je napravil že nekatere izvrstne kratke filme. Kot športnika ga fotografija vobče zanima. Uprizarjanje filmov pa zanj ni samo zabava, marveč tudi svojstven način moderne vzgoje. Najboljši kulturni filmi iz inozemstva prihajajo redno na dvor. Potopisni in znanstveni filmi žanjejo kraljevo polno navdušenje. Ena sama velika pomanjkljivost je na Dedinju — morja nimajo. Kralj pa ljubi morje. To je njegovo največje razvedrilo. Nikdar ni tako srečen in tako samozaup-ljiv kakor pri plavanju ali veslanju na morju. Navadno okoli pravoslavne Velike noči odpotuje na oddih na južno dalmatinsko primorje. Miločer je prekrasen kraj za izlete po kopnem in po morju. Kralj zelo rad ogleduje vojne ladje in pozna njihovo oboroženje in strojne naprave. Bled s svojim jezerom je seveda enako kakor morje privlačen za mladega kralja. Nedaleč od jezera je prijazna dolina, skozi katero teče Sava Bohinjka, ki tvori prikupen otoček. V tem idealnem zatišju tabori mladi kralj sleherno poletje. Sava je tu precej urna, toda plitka in fantje se radi igrajo v njej. Dopoldne napravljajo jezove in mostove, popoldne pa tekmujejo in si sami pripravljajo večerjo. Kralj tako ljubi taborenje, da se mu je podaljšalo od 15 dni na tri tedne. Večkrat pohiti s svojima bratoma tudi na Brdo, kjer s sinoma kneza namestnika Pavla tekmuje v športu ali pa se zabava na ondotnih dveh jezercih. Življenje v svobodni prirodi je v največji meri pripomoglo, da je naš mladi kralj danes tako krepak in zdrav. V stalnem stiku s svojimi vrstniki je postal družaben in tovariški. Zadnja leta se je v vsakem pogledu krasno razvil. Eleganten po svoji prirodi. čustven in prisrčen napravi j a nepozaben vtis na vsakogar, s katerim pride v stike. Pravicoljuben in dober poznavalec ljudi, postaja tudi odločen v izvrševanju svojih ciljev. Resnost, uglajenost in družabnost, pri tem pa tudi zdravi smisel za dobro voljo — to so vrline, ki nudijo najlepše poroštvo za bodoči razvoj mladega vladarja. Poslanica saveza Sokola kraljevine Jugoslavije za rojstni dan NJ. Vel. kralja Petra II. v 1.193« Vsem sokolskim župani, društvom in četam ? Danes proslavljata naše Sokolstvo in naš narod rojstni dan našega Mladega kralja. Današnji dan ima v tem letu še svoj poseben pomen: kraljev rojstni dan proslavljamo v jubilejnem letu 201etnice našega osvo-bojenja in uedinjenja. Vzporedno z razvojem države uspeva v njej tudi mlado življenje, ki vanje polagamo vse naše narodne nade. Kralj Peter II. Karadjordjevič se razvija obenem s svojo državo, ki je nastala z revolucijo velikega vodje v Orašcu in je prišla do polnega razmaha pod vodstvom Petra I. Velikega Osvoboditelja in Aleksandra I. Uedinitelja. Na današnji dan so sokolske misli in misli vsega naroda usmerjene v osebnost našega Mladega kralja z željo, da naj srečno in dolgo vlada kraljevini Jugoslaviji in da naj naša zemlja in naš narod pod Njegovo vladavino dočakata nadaljnjo izpolnitev vseh vrednot, ki od njih zavisita napredek in sreča domovine in naroda. Jugoslovensko Sokolstvo na današnji dan z največjim veseljem misli na ljubko osebnost našega kralja in prvega Sokola. Bratje in sestre! Ko danes pošiljamo svoje najtoplejše želje svojemu Mlademu kralju, je vse jugoslovensko Sokolstvo dolžno, da na kraljev rojstni dan položi obenem tudi račun pred svojo vestjo: da pregleda in oceni vse tisto, kar je storilo v prvih dveh letih sokolske Petrove petletke, da napravi načrte za nova dela, da v vsaki sokolski duši vz-plamti nov žar navdušenja za uspešno so-kolsko delo. Jubilejno leto, ki se v njem sedaj nahajamo, nam posebno nalaga, da sknpno z vsem narodom dobro premislimo o vseh svojih sokolskih in državljanskih dolžnostih in o nerazdeljivih dobrinah za kralja, državo in narod. Naša skupna dolžnost je. da delujemo za okrepitev narodnih in državnih sil, da s tem ojačujemo vsak za sebe moč države po potih, ki uspešneje zagotavljajo zdravo narodno in državno bodočnost. Na današnji radostni dan smo dolžni, da nagi asi -mo eno absolutno resnico, ki je v izbiranju potov in steza, po katerih se razvija državno in narodno življenje, nikoli nihče ne bo izgrešil, če ga vodijo pri njegovem delu načela državljanskih čednosti in ako je navdahnjen z globokim čuvstvom in iskreno ljubeznijo do splošne narodove blaginje. Izpopolnjeni z državljanskimi čednostmi, s sokolskimi in državljanskimi vrlinami bomo najbolje izvršili svoje dolžnosti. Ce-stitost in poštenje nam bodita najvišji in najlepši obliki naše sokolske ljubezni do kralja in domovine. Bratje in sestre! Današnji rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja predstavlja obenem nvod v so-kolsko proslavo naše 201etnice državnega jubileja. Današnji kraljev rojstni dan nas spominja na veliki dan, ki napoči čez tri leta, ko bo Nj. Vel. kralj Peter EL kot polnoleten vladar pričel izvrševati svoje kraljevske dolžnosti. Pripravljamo se za ta veliki dan! Preglejmo danes, kaj smo izvršili v prvem dveletnem obdobju naše sokolske Petrove petletnice in kaj nam preostaja, da izpolnimo od svojih zaobljub v teku preostalih treh let. Pripravljajmo se na dan polnoletnosti Nj. Vel. kralja Petra II-, da pred Njegov prestol položimo pozitivna dela naše sokolske Petrove petletnice. S pozitivnim delom v sokolski petletnici bo naše Sokolstvo položilo največS in najlepši dar svojemu Mlademu kralju na dan Njegove polnoletnosti. Takrat bo drngl vsesokolski det Jugusto-venskega Sokolstva, ki bo v Beogradu na dan polnoletnosti Nj. Vel. kralja predstavljal vidno, impozantno in radostno manifestacijo, in to ob ponosno izvršenem delu našega Sokolstva v resnični in plemeniti službi za kralja, narod in državo. Samo tako duhovno in gmotno pripravljeno bo moglo jugoslovensko Sokolstvo na ta radostni dan z dvignjenim čelom stati ob prestolu našega vzvišenega kralja. Naj živi jugoslovenski kralj Peter n. Karadjordjevič! Naj živi Jugoslavija! Naj živi jugoslovenski narod in jugoslovensko Sokolstvo! Beograd, dne 6. sept. 1938. Torek, B. IX. 1935. Gospodarstvo Pomanjkanje sladkorja Zanimivosti Ponovno smo že poročaS, da bodo letos sladkorne tvorni©© prisiljene predčasno pričeti s produkcijsko kampanjo, ker bo sicer nastopilo pomanjkanje sladkorje, Tvornice so sicer ves čas zatrjevale, da se do nove kampanje ni bati izčrpanja zalog, toda v kri-tftalnm ©sladkorju je pomanjkanju že nastopilo v dragi polovici avgusta navzlic omejitveni, ki so jih sladkorne tvornice uvedle še v jniijo. Sedaj nobena sladkorna tvormca ne more več dobavljati kristalnega sladkor-rja, ker je ves pošel. Pa tudi sladkorja v kockah, ka je kakor mano dražji, tudi m več in ga trenotno dobavlja samo še tvornica ▼ Novem Vrbasu, medtem ko je osta-Um tvornicam tudi ta sladkor pošeL Pri ve-letrgovcih in trgovcih na drobno so zaloge zekTpiSe. Tvornice sladkorja sporočajo odjemalcem, da bodo Lahfoo v sredi septembra dobavile že novi sladkor. Vprašanje pa je. če bodo zaloge pri vele-trgovcih in (krtajlistih skupaj z zalogo pri tvornici v Novem Vrbasu zadostovale do tre-notka, ko bo prišel na trg novi sladkor. Tu-»ii je treba upoštevati okolnost, da pridelovalci sladkorne pese niso pripravljeni slediti pozivom sladkornih tvornic, naj takoj na polju populijo sladkorno peso tetr jo netntu .ioma odpremijo, ker kmetje še vedno računajo s tem. da bo pesa nadalje rasla, da to pridobila na teži in da ee bo še povečala vsebina sladkorja. Nekatere tvormoe vrhu tega n« bodo mogle takoj pričeti z obratovanjem zaradi tehničnih nedostatkov. Zaradi tega je znova postalo aktualno vprašanje, ali ne bi kazalo za prehodno dobo uvoziti nekaj sladkorja iz inozemstva. Beograjsko Udruženje trgovcev je ze letos v juniju zahtevalo, da bi se dovolil uvoz inozemskega sladkorja po znižani carinski stopnji, s posebnim ozirom na okolnost, da je že taikrat kazalo, da bo prišlo do pomanjkanje kristalnega sladkorja. Glede na ta predlog so tvornice izdelale še nekaj kristalnega sladkorja, in sicer iz melase s tako zvano naknadno kristal izacl jo (to je oni sladikor, ki je v zadnjem času prišel v promet in so bili kristali nekoliko motni), ludi nekaj sladkorja v glavah so tvornice predelale v kristalni sladkor, samo da bi same lahko krile potrebe trgovine in konzuma in da ne bi prišlo do uvoza. Sedaj, ko so porabljene vse zaloge kristalnega sladkorja in sikoro tudi vse zaloge sladikorja v kockah, in jc oddan tudi ves naknadno izdelani kristalni sladkor, so trgovci mnenja, da bo navzlic temu treta uvoziti iz inozemstva nekaj sto vagonov sladkorja, da se za vsak slučaj zajamci normalna oskrba konzumentov, zlasti pa da se prepreči eventualna podražitev sladkorja v nadrobni prodaji. Naš gospodarski barometer Narodna banka Je izdala običajno mesečno statistično poročilo in sicer za mesec julij. Iz tega poročila posnemamo naslednje podrobnosti. Manjši promet na borzah Promet na efektnih borzah, ki je dosegel v marcu izredno višino 76 milijonov din, je že v maju in juniju padel pod 40 milijonov, v juliju pa je znašal le 29 milijonov nasproti 25, 17 in 37 milijonom v juliju zadnjih treh let. Tudi devizni promet je zadnja dva meseca nazadoval in je bil celo manjši nego lani; v juliju je znašal 234 milijonov nasproti 295, 205 in 127 milijonom v istem mesecu zadnjih 3 let. Nazadovanje indeksa cen v trgovini na debelo Indeks cen v trgovini na debelo, ki je znašal v maju 80.1 točke, je že v juniju popustil na 79.4, v juliju pa .ie nadalje nazadoval na 76,5 nasproti 73.7, 65.6 in 63.3 točke v juliju zadnjih treh let (1926 enako 100). Celotni padec v zadnjih dveh mesecih znaša 3.6 točke ali skoro 5%. Medtem ko je bil v maju naš indeks cen za 11.7% višji nego lani, je bil v juliju le še za 3.8% višji nego v lanskem juliju. Od posameznih delnih indeksov kaže največje nazadovanje indeks cen rastlinskih proizvodov, kar je v zvezi s padcem cene pšenici in ostalemu žitu; ta indeks je znašal v maju 90.7, v juniju 8S.7, v juliju pa 81.9 (lani 71.5). Indeks cen živine in živinskih proizvodov je od junija nazadoval le za 0.1 na 64.1 (lani 65.5), indeks cen mineralnih proizvodov za 1.0 na 88.9 (lani 88.1), indeks cen industrijskih proizvodov pa za 2.9 na 77.4 (lani 76.3). Podobno gibanje opažamo tudi pri indeksu cen na drobno v desetih glavnih mestih Jugoslavije. Ta indeks je znašal v maju 94.0. v juniju 92.8, v juliju pa 91.5 nasproti 85.6 v lanskem juliju in 80.6 v predlanskem juliju (1930 enako 100). Indeks cen na drobno v Beogradu je v juliju nazadoval za 3.5 na 91.4 (lani 85.6), v ZagTebu za 0.5 na 90.9 (lani 82.6), v Ljubljani pa za 2.3 na 88.9 (lani 85.6). Gibanje hranilnih vlog Hranilne vloge pri bankah in hranilnicah, ki so dosegle 1. maja najvišje stanje 11.702 milijona din, so se do 1. junija skrčile na 11.531, do 1. julija pa so zopet nekoliko narasle na 11.626 milijona din (lani 11.012, predi. 10.145), še vedno pa zaostajajo za najvišjim stanjem v začetku maja. Nasprotno opažamo pri 20 največjih bankah, da so tudi v zadnjih dveh mesecih hranilne vlose nadalje naraščale, saj so znašale ob koncu aprila 3353 milijonov, ob koncu maja 3391, ob koncu junija 3413 in ob koncu julija 3438 milijonov din. Gotovinska sredstva teh 20 največjih bank so ob koncu julija prvikrat prekoračila pol milijarde din, kar priča, da se nadalje kopičijo brezposelna denarna sredstva pri velikih privatnih bankah. Ta gotovinska sredstva so znašala ob koncu maja 413 milijonov, ob koncu junija 496 milijonov, ob koncu julija pa 514 milijonov (lani 415 predi. 306, leta 1935 pa 280). Da banke nimajo prave možnosti za plasiranje svojih sredstev v poslovne krilite, nam priča okolnost da so posojila znašala ob koncu julija le 4033 milijonov, t. j. za preko 100 milijonov manj nego lani v tem času. Gibanje prometa železniški tovorni promet, ki je letos precej večji nego lani, se je v juliju sezonsko nadalje dvignil, vendar le še malo presega lanski promet. V juliju je bflo natovorjenih 155.000 vagonov nasproti 15/ tisoč 130.000 in 126.000 v istem mesecu prejšnjih treh let. Rečni promet pa zaostaja za lanskim letom, kajti državna rečna plovba je letos v juliju prevozila 54 milijonov tonskih kilometrov, nasproti 87 milijonom v lanskem juliju. Tudi pomorski promet zaostaja za lanskim letom. Znani so šele podatki za junij. V tem mesecu je znašala tonaža v naše luke prispelih ladij 1.94 milijona bruto registrskih ton, nasproti 2.21 milijona ton v lanskem juniju. S hmelj skih tržišč žaleč, 5. sept. Nakupovanje se v malem obsegu nadaljuje po neizpre men jenih cenah od 22 do 25 din za kg. Zaradi počasnega poteka kupčije pa postajajo nekateri hmeljarji nestrpni in pričenjajo ponujati srvot pičli pridelek v veliko škodo in jezo vseh treznih hmeljarjev. Od strokov-ne organizacije pričakujejo hmeljarji, da stori tu svojo dolžnost in ukrene s sodelovanjem oblastva vse potrebno, da še o pravem času učinkovito zajezi grozečo preponudbo. Vsa poročila od zunaj namreč soglašajo v enem, da bo letos zeleno blago redko, zato je treba preprečiti, da bd naš hmeljar za slepo ceno ponujal svoj zeleni pridelek. • Iz Niirnberga poročajo, da se je s 1. septembrom pričelo novo hmeljsko leto. Obiranje je v vseh pridelovalnih okoliših v polnem teku. Zaradi trajnega in pogosto močnega deževja je bilo doslej obiranje ponovno ovire no. Okvirne prodajne cene za letošnji hmelj, ki jih je določil občni zbor nemškega piovarniškega gospodarstva (Deutsche Brauwirtschaft) so ostale za producente iste, kakor lani in se gibljejo od 170 do 300 mark za stari stoti O kvaliteti letošnjega hmelja zaenkrat še ni mogoča končna sodba. Vsekakor pa je že danes jasno,, da bo pod vplivom vremena več rjavega lisastega kakor lepega gladko zelenega hmelja. Donos letošnje letine se ceni na 230.000 do 247.000 starih stotov. Potreba nemških pivovarn bo brez vseh težkoč krita, V zadnjem tednu je bilo prodanih še okrog 30 stotov starega hmelja, deloma za izvoz. Od novega hmelja je doslej prišlo na trg šele 6 bal gorskega hmelja in 1 bala spaltskega hmelja. Vrhu tega pa je bilo prodanih nekaj bal tettnanškega hmelja. Za zgodnji hmelj so kupci prve bale plačali po 200 do 215 mark, pozneje pa po 225 do 230 mark. Gospodarske vesti — pred novimi trgovinskimi pogajanji s Francijo. V smislu letošnje trgovinske pogodbe s Francijo nam je v prometu s to državo zajamčena aktivna trgovinska bilanca v višini 20% našega izvoza, kar pomeni, da je predvideno razmerje 120 proti 100 med našim izvozom v Francijo in našim uvozom iz Francije. Naši statistični podatki o trgovini s Francijo pa nam kažejo, da se trgovinska bilanca letos za nas mnogo slabše razvija. Medtem ko je lani v prvih 7 mesecih zaradi znatnega izvoza pšenice dosegla vrednost celotnega izvoza v Francijo 315 milijonov din. smo letos v prvih sedmih mesecih izvozili v to državo blaga za slabih 40 z velesejma Na velesejmski fotografski razstavi se je včeraj razstavna žirija lotila nelahkega dela, da presodi razstavljene umetnine zaradi odlikovanja. V žiriji je sedem članov in sicer: Janko Brane, Maks Gliha, Srečko Grom, inž. Lujo Micchielli, Karlo in Peter Kocjančič ter Franc Krašovec. Naši razstavljalci so se odrekli vsem odlikovanjem v korist gostom, kar je lepa gesta, ki jo bodo znali inozemski razstavljalci primerno oceniti. S tem je odpadel že v naprej najmanjši dvom v popolno objektivnost žirije in nihče ne bo mogel očitati našim razstavljalcem, da so ljubosumni nad uspehi amaterjev iz drugih držav. Naši razstavljalci so odškodovam samo s tem, da je izmed njihovih del re-produciranih v katalogu 20 fotografij O katalogu, ki je dostojno nadaljevanje klu-bovega zbornika, izdanega leta 1935, bi bilo treba spregovoriti še posebej. Oglasiti pa je treba, da ima katalog trajno vrednost in ne le začasno med velesej-mom predvsem zaradi krasnih reprodukcij Njegov pomen je tem večji, ker ga razpošljejo tudi vsem inozemskim razstavljalcem in fotorevijam ter organizacijam v svetu. Tako bo katalog postal plemenito propagandno sredstvo ter bo oonesel ime Ljubljane v širni svet. Pokazal bo svetu na kakšni višini je foto-amaterstvo pri nas in bo pričal o pomemb no<=ti ljubljanske mednarodne razstave fotografije. Danes dopoldne bodo že znana imena odlikovancev. Na odlikovana dela bo treba zaradi tega posebej opozoriti obiskovalce prihodnjič. Razstavljenim jadralnim letalom dela družbo tudi malo letalo, zgrajeno po načrtih inž. dr. Kuhlja, ki je last bratov Hribarjev. Napis »SVEP Tse-tse«, je nerazumljiv vse dotlej, dokler nam cicero-na Herzog in Čolnar ne razrešita uganke. V magičnem »SVEP-u se skrivata lastnika Sve-tozar P-eter Hribar, »Tse-tse« pa ie ime neprijetne in nevarne muhe. ki ogroža v daljnih kontinentih mirne m prijazne prebivalce. V resnici je ta aparat lepa. elegantna libela. Opremljen je s francoskim dvocilindrskim motorjem »Mengin« (30 ks), propeler pa je izdelek nemške tvrdke Heine. Konstrukcija dovoljuje letalu največjo brzino 190 km. potuje pa letalo s 145 km. Sedanji motor ie le začasen. Ko ga bodo izmenjali s primerno močneišim, bo to naše najhitrejše športno letalo. Mimo stroja in propeler-ia ie vse ostalo zgrajeno doma. Letalce se vidi kakor malo večja igrača z razpe-tino 7.80 m in 4.90 m globine, vendar pa ima že sedaj akcijski radij kakih 900 km. Ker tudi stroški za to letalo niso previsoki, bomo doživeli že v prav kratkem času serijsko izdelovanje letala te tipe. Za vzlet in pristanek zadostuje letalcu čisto skromen prostorček. Morda bo v nekaj letih za vzlet in pristanek zadosto-vaia večja ploščata streha. Konstruktorju gre za to odlično delo vse priznanje. milijonov din. Nasprotno pa je naš uvoz narasel od lanskih 45 na 83 milijonov. Namesto aktivne trgovinske bilance imamo letos v trgovini s Francijo hudo pasivno bilanco, saj je naš izvoz v Francijo dosegel komaj polovico vrednosti uvoza, medtem ko bi moral biti v smislu pogodbe za najmanj 20% večji nego naš uvoz; zna šati bi moral okrog 100 milijonov, v resnici pa je dosegel slabih 40 milijonov. Glede na ta razvoj trgovine s Francijo poročajo iz Beograda, da so predvidena nova trgovinska pogajanja med našo državo in Francijo. Francoski poslanik v Beogradu proučuje ves ta problem in je sam vzel iniciativo, da bi se to vprašanje čim prej rešilo na način, ki bi zajamčil normalen razvoj trgovine med Jugoslavijo in Francijo. = Plačevanje kmečkih dolgov. Od začetka leta do konca julija so kmečki dolžniki plačali Privilegirani agrarni banki 50.4 milijona din, in to na področju centrale 27.4, na področju zagrebške podružnice 7.8. na področju ljubljanske podmžniee 11.4 in na področju sarajevsike podružnice 3.7 milijona din. Denarnim zavodom pa je Priv. agrarna banka na račun prve anuitete izplačala do konca julija 120.7 milijona din (na področiu centrale 56.8, Zagreb 2S.6. Ljubljana 24.5, Sarajevo 13.8). = Povišanje glavnice. Banska uprava je odobrila družbi Motvoz in platno, d. d. Grosuplje, spremembo družbenih pravil v smislu sklepa občnega zbora od 27. maja t. 1., ki se nanaša na povišanje glavnice od 2.5 na 4 milijone din. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnice Ane Hobacherjeve, modi-stinje in trgovke z dežniki in konfekcijo v Mariboru, Aleksandrova 13 (poravnalni upravnik dr. Oton Blanke, odv. v Mariboru; poravnalni narok 3. oktobra ob pol 9-, prijavni rok do 26. sept.). — Dobave. Dne 15. sept. bo v pisarni štaba 2. kolesarskega bataljona v Nišu 1L citacija za dobavo delov za kolesa in motorje. Dne 14. septembra bo v imtendan-turi štaba šumadijske divizijske oblasti v Kragujevcu licitacija za dobavo razne ljudske hrane. Dne 13. septembra bo v pisarni centralne direkcije drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo kalcijevega karbida, 23. septembra hrastovega lesa. Dne 17. septembra bo v ar-tileriji štaba H. armiiske oblasti v Sarajevu licitacija za dobavo strojev. Dne 22. septembra bo pri upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo raznega papirja in kartona. Pol stoletja ze deluje CMD, j darujmo še za pol stoletja! Prisrčna proslava v Pragi Praga, 5. septembra Češkoslovaška-jugoslovenska liga„ akademsko društvo Jugoslavija, Jadranska straža, Jugoslovensko kolo, Združenje srbskih legionarjev so vzajemno s praškim so-kolstvom priredili v nedeljo v slavnostni dvorani praske mestne občine proslavo rojstnega dne jugoslovensikega kralja Petra II. Tej slavnosti so prisostvovali najuglednejši predstavniki češkoslovaškega javnega življenja in mnogoštevilni meščani. Na slavnosti je govoril predsednik praške občine g. dr. Zenkl, ki se je spominjal na minilo dobo 25 let, v katerih ;*ta bratska naroda pretrpela mnogo težkih kriz in ne-broj nevarnosti v krvavih vojnih letih. Svetovna vojna je bila končana z zmago pravice, češkoslovaški in jugoslovenski narod pa sta brata danes ravno tako. kakor sta bila v letih največjih preizkušenj. Veliki Zedinitelj jugoslovenskega naroda, zmagoviti kralj Aleksander I. in predsednik Osvoboditelj Masarvk sta postala večna simbola skupnih stremljenj obeh narodov za narodno in državno svobodo in njune pravice do samostojnega življenja m napredka. Vzajemnost v vojni dobi in junaška pripravljenost na življenje in smrt, fco je napravilo oba naša naroda za zaveznika in brata za vse čase. Rojstni dan jogo-sjovenskega kralja Petra II., potomca dinastije, ki je vzklila iz naroda in z njim zrasla, je največji praznik jugoslovanskega naroda, ki vidi v mladem svojem kralju poroka boljše in lepše bodočnosti. Češkoslovaški narod se pridružuje temu prazniku iz vsega srca. Vzgoja mladega kralja v duihu vzvišenih idealov je najboljše poroštvo srečnega razvoja jugoslovenskega naroda in jugoslovenske države. V imenu poslaništva kraljevine Jugoslavije je govoril odpravnik poslov g- Dragoš. Dragutinovič. Oba govora so navzočni z vso iskrenostjo odobravali in z nastopom pevskega društva »Smetane« je bila zaključena lepa manifestacija češkoslovaško-jugoslovenskega bratstva. Proslavi rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. posvečajo vso pozornost tudi vse češkoslovaške radiji^e oddajne postaje. Učinkovita akademija mladine Ljubljana, 5. septembra Slovenska scena mladih je med prvimi počastila kraljev rojstni dan. V nedeljo zvečer je priredila akademijo v dvorani bežigrajske šole. Čeprav zaradi dežja udeležba ni bila tako velika, kakor bi jo ta akademija zaslužila, je prired-.tev potekala gladko in je bila na izTedni umetniški višini. Publika je z navdušenjem spremljala mlade umetnike. Prvi so nastopili pevci bežigrajskega zbora pod vodstvom Janeza Godca Z ubranim petjem narodnih pesmi so ustvarili najlepše razpoloženje. Nato je nastopila prisrčno pozdravljena operna pevka gdčna Vali Heybalova in je z lepim petjem očarala publiko. Kitarist Stanko Prek je lepo zaigral, vendar je bil ton v veliki dvorani nekoliko prešibek. Njegovo odlično igranje, ki pride v radiu še bolj do veljave, je občinstvo z veseljem pozdravilo. Po odmoru je nastopil novi basist naše opere Fer-do Lupša. Posebno v nižinah se je prav lepo uveljavil. Sledila je ritmično simbolična scena »Oj Doberdob«. S spremlja- njem pevskega zbora za odrom je Emil Frelih tako živo podajal tragedijo Doberdoba z gibi in mimiko, da je učinkovala pretresljivo. Po tej resni sceni je nastopil znani nas baritonist Mirko Dolničar in je spet ustvaril veselo razpoloženje. Seveda je moral še dodati. Sledila je najbolj pričakovana zaključna slika: »Za svobodo domovine«. Nastopila je dramska družina SSM. Režiser Frelih je tu še bolj široko pokazal smisel sodobnega podajanja v sestavi in izbor-ni režiji. Z vsemi izraznimi sredstvi, s ski-optikonom. pesmijo, muziko. plesom, ree*< tacijo in pantomino je združil v enem komadu zgodovinsko dogajanje Jugoslavije. Odlični interpreti so pripomogli k polnemu uspehu te scene, ki se je končala z državno himno, katero so vsi nastopajoči zapeli pred sliko mladega kralja- Tako je bila akademija, za katero ima največ zaslug vodja Marijan Prosen, uspela v polno zadovoljstvo. da zasluži SSM čestitke, in lahko željno pričakujemo, kdaj se ansambl spet pojavi z novo uprizoritvijo. Borba za Hankov Japonci napenjajo vse sile, da bi še pred zimo zavzeli to važno kitajsko mesto Stanje Narodne banke Poslednji izkaz Narodne banke od 31. avgusta zaznamuje povečanje zlatega zaklada za 1.1 na 1844.4 milijona din -lam 1692 0) devize iziven podlage pa so narasle za 24.8 na 390.9 milijona din (lam 699 2) Menična in lombardna posojila so ponovno narasla za 16.1 na 1593.0 milijona din (lani 1601.5) in se zopet približujejo lanskemu stanju. Obtok bankovcev se ie zaradi ultima znova precej povečal, in sicer za 187.7 na 6246.2 milijona din (lani 5863.7). S tem je naš obtok dosegel novo najvišje stanje v zadnjih desetih letih. Obveznosti na pokaz so se vzporedno s povečanjem obtoka zmanjšale za 195.2 na 2215-1 milijona din (lani 2123.2). Predvsem so nazadovali privatni žirovni računi in sicer za 270.3 na 1021.2 milijona din lani 941.9) — Vrednost zlatega zaklada skupaj z oficijelno premijo je znašala 31. avgusta 2370.1 milijona din, kar predstavila nasproti obtoku bankovcev in obveznosti na pokaz kritje v višini 28.010/, nasproti 27.96®/o v prejšnjem tednu Borze 5. septembra | Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu trgovali nespremenjeno po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil še promet v grških bonih po 30.34, nemški klirinški čeki so za malenkost popustili in stanejo v Ljubljani 14.37, v Beogradu 14.2715 m v Zagrebu 14.30. . Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci notirala 482 do 483 (v Beogradu je bil promet po 482). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. devize Ljubljana. Amsterdam 2377.41—2392.01, Berlin 1752.53 — 1766.41, Bruselj 738.95 __ 744.01 Curih 996.45 — 1003.52, London 211.80 — 213.86, New York 4348.50 — 4384.81, Pariz 118.61 — 120.05, Praga 150 74 — 151.84, Trst 229.69 — 232-77. Curih. Beograd 10, Pariz 11.9350, London 21.28, New York 441.50, Bruselj 74.3750, Milan 23.10, Amsterdam 238.60, Berlin 176.10 Stockholm 109.7250, Oslo 106.95, Kobenhavta 95, Praga 15.13, Varšava 82-30, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. _ EFEKTI Zagrebu Državne vrednote: Vojna škoda 482 — 483, 4°/* agrarne 61 — f.1-50, 4% severne agrarne 60.50 — 61.50, 6°/« begluške 91 — 92.50, 6°/0 dalm. agrarne 91 _ 91.50, 7®/o stabiliz. 97.50 — 98.50, 7% invest. 99 — 99.50, 7«/0 Seligmann 99 den., 7% Blair 93 den., 8% Blair 97.50 — 98.50; delnice: Narodna banka 7300 den., PAB' 227 den., Trboveljska 173 — 175, šečerana Veliki Bečkerek 600 bi., Osječka ljevaonica 180 den., Dubrovačka 350 den., Oceania 760 bi., jadranska 350 den. Beograd. Vojna škoda 481.50 — 482 (482), 4o/0 agrarne 62 — 62-75, 6»/o beglu-gke 92.25—92.75 (92.25), 6% dalm. agrarne 91.25 — 91.75 (91-50), 7% stabiliz. 98 — 98 50 7% invest. 99-75 den. (99.75), 70/« Blair 93.25—94, PAB — (232—233). Blagovna tržišča sito + Budlmpeštanska terminska borza (5. t m.). Tendenca prijazna. Koruza: za sept. 18.90—18.92, za maj 14.53—14.54. Hankov, 5. sept Za Hankov se razvnemajo ljute borbe. Doslej se zmaga še ne nagiba na nobeno stran, a Kitajci so prepričani, da bodo sovražnika zadržali pred Hankovom vse do zime in tako prekrižali njegove načrte, da bi mesto zavzel že v najkrajšem času, si za njim utrdil svoje postozanke, nato pa zimo porabil za ureditev položaja v zaledju, da bi mogel spomladi z naglimi sunki uničiti Cangkaj-škove armade. Ce mu ne uspe do kraja izvesti tega načrta, bi bila zanj bržkone igra izgubljena, ker bi japonsko narodno gospodarstvo nedvomno ne preneslo nadaljnjih novih bremen za zavojevanje ogromne Kitajske. Kitajci so si okrog Hankova zgradili celo vrsto trdnjavskih pasov. Obenem dan za dnem jačijo svojo milijonsko armado s človeškim in vojnim materialom Tudi Japonci so v poslednjih dneh dobili nova ojačenja, še prav posebno pa so ojačili svoje tehnične formacije. Sedaj je v borbi že na stotine tankov, oklopnih avtomobilov, težkih topov in letal. Včeraj in danes so na vseh sektorjih na severni in južni obali Jangceja divjali novi srditi boji, ne da bi se bil položaj kakorkoli spremenil. Kitajci so na severni obali reke zavzeli sicer nekaj postojank, vendar ti uspehi niso bili večjega pomena. Na južni obali reke in okrog jezera Hojang so si Japonci poskušali utreti pot preko močvirnatega terena. Zavzeli so prav tako večje število vasi in strateških postojank, toda ti njihovi uspehi še ne zadostujejo za odločilni sunek proti Hankovu. Vsekakor postaja zmerom bolj jasno, da bi bil padec Hankova za Japonce velikega pomena. za Kitajce pa bi predstavljal spet le novo etapo pri izvajanju njihovega načrta, ki so mu ostali zvesti že od vsega početka. Oni hočejo namreč japonske sile izčrpati do zadnjega moža in poslednje granate. Huda letalska nesreča v Angliji London, 5. sept. br. Včeraj popoldne se je pripetila v londonskem predmestju Ed-mondton huda letalska nesreča. Velik vojaški bombnik je na vežbalnem poletu zadel ob streho neke stanovanjske hise m treščil na ulico. Vseh 10 mož posadke se je ubilo. Zaradi eksplozije benzina je nastal požar, ki je upepelil tri hiše. Pn tem je bilo 20 ljudi ranjenih Šest ranjencev se v bolnišnici bori s smrtjo. Odlikovanja Beograd, 5. septembra. AA. V imenu Nj. Vel kralja in z ukazom kr. namestnikov od 5. septembra 1938 so odlikovani: t redom Karadjordjeve zvezde II. st armijski general in minister na razpoloženju Ljubomir Marič, z redom Jug. krone I. st. pravosodni minister Milan Shnonovič in minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujun-djič, z redom sv. Save L st. minister brez listnice Džafer Kulenovič, tigovmski minister Nikola Kabalin in minister za telesno vzgojo ljudstva dr. Mirko Bujid, z redom Jug. krone 2. st. član državnega sveta dr. Radoje Jovanovič, z Jug. krono 3. st člani državnega sveta Steinmetz, dr. Rudolf So-rodolski. dr. Maksimilijan Doležal in V11-lovič Danilo z redom sv. Save 2. st. dr. Jo-sif Barič, podpredsednik državnega sveta ter člani državnega sveta Dragomir Todo-rovič, dr. Ciro Supilo, dr. Peter Miličif Dragiša Leovac, Vojislav Nikolič, Luka Pi-stelič in dr. Fran Svetelk. Z redom Karadjordjeve zvezde 3. st je odlikovan ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadimovič. Nadalje 90 odlikovani: z redom »v. Save 2 st člani glavne kontroJe Peter Andreje-vič, dr. Ivan Buljan, Stanoje Protič in šef osrednjega tiskovnega urada dr. Kosta L»- srednji). Pšenica: nova baška, 80 kg 154 _ 156 sremska (79 — 80 kg) 149 - l&l; slav 79/80 kg 154 — 156; tan. 147 — 154; Sška potisto 151 - 153. TnrSčksa: ba-ška in sremska 130 - 132; banatska 128 — 130 Oves: sremski 125 — 127.50; slavonski 125 — 127.50 Jefcmen: bafiki ln sremski (64—65 kg) 142.50-147.50. Moka: bS >0g< ln »Ogg« 255 — 265; *2* 235 — 245; >5« 215 — 225; »6< 195 — 205; >7« 165 — 175; »8« 110 — 115. Fižol: težki in sreanski v vrečah 117.50 — 125; ba. o* šld in sremekj beH brez vreč 202.50 — + Novosadska blagovna borIa (2 sep. j 205. Otrobi: baSd ta sremski 92.50 -tembra). Tendenca neizpremenjena promet 97.50. kovič; z redom sv. Save 3. st. gimnazijski ravnatelj v pokoju Dragoljub Zekavič, načelnik računskega oddelka glavne kontrole, Znidaršič Jože; z redom sv. Save 4. stopnje: šef glavne kontrole pri osrednji carinsiki blagajni v Ljubljani Mihajlo Jovanovič, šef krajevne kontrole pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani Krešimir Ko-rošak, šef krajevne kontrole pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani Magolič Srečko; z redom sv. Save 5. st preglednik računov pri krajevni kontroli finančnega ravnateljstva t Ljubljani, Val. Fuks. Kongres agronomov Zagret, 5. sept. o. Agronomi so imeli danes svoj občni državni kongres, ki ga je vodil predsednik združenja inž. Cosič. V svojem otvoritvenem govoru je predsednik obeležil predvsem štiri probleme, za katerih ureditev si agronomi prav sedaj_ hudo prizadevajo: obče pospeševanje zadružništva na deželi, organizacijo kmetijskih zbornic, zakon o organizaciji kmetijske službe, in zavarovanje posevkov ter živine proti toči, V soglasno sprejeti resoluciji ugotavljajo agronomi, da ae proračuni kmetijskega ministrstva kakor tudi kmetijskih odd. posameznih banskih uprav mnogo premajhni, da bi bilo mogoče urediti vsa kmetijska vprašanja v skladu s potrebami najširših slojev našega naroda. Resolucija opozarja nadalje na potrebo, da se ustanovi cela vrsta važnih kmetijskih ustanov, da »e opusti nameščanje nestrokovnjakov ie upokojencev, da se ukine staž za agronome ter priznajo agronomkam enake pravice kakor agronomom. Resolucija zahteva končno izpopolnitev kmetijske fakultete v Zagrebu, da bo mogla z zadostnimi materialnimi sredstvi izpolnjevati svojo znanstveno nalogo. Prihodnji kongres bo v Skopi ju. Verski nemiri v Indiji RAMBUN, 5. sept. AA. (Reuter) Včeraj je prišlo do spopada med Birmani in muslimani. Ubitih je bilo 10 oseb nad 40 pa jih je ranjenih. Bitka se je razvijala v raznih delih mesta. Ti spopadi temelje na verskih sporih. Angleške čete so morale vpostaviti red, vendar z velikimi težavami. Proti večeru so morale angleške čete z orožjem nastopiti proti Birmanom, ki so zažgali neko hišo. Amnestija v Albaniji TIRANA, 5. sept Kralj Zogu L je podpisal o priliki 10-letnice proglasitve Albanije za kraljevino ukaz o amnestiji emigrantov. »JUTRO« SL 206 Z motornim brzcem v Beograd Vtisi z nedeljske poizkusne vožnje od Zagrebu do Beograda in nazaj Ljubljana, 5. septembra. Dne 3. t. m. je pričel na železniški progi Zagreb—Beograd voziti motorni vlak. Novo občilo je za sedaj uvedeno za po-skušnjo: po enomesečnem obratovanju se bo prometno ministrstvo odločilo, ali bo motorni vlak stalno vozil na tej progi ali ne. Ne vemo, v koliko lahko enomesečni poskus pokaže rentabilnost novega vozila, saj je treba pomisliti, da občinstvo sprejema sleherno novotarijo s predsodki in da se ji šele počasi privadi. Prve dni je promet nudil dovolj bodrilno sliko in poznavalci razmer upajo, da bo čedalje večji. Tako je bila zlasti vožnja iz Zagreba v Beograd v vseh dosedanjih primerih dobro zasedena; v nedeljo zvečer je bilo izmed razpoložljivih 56 sedežev 49 oddanih. Po ljubeznivem povabilu ljubljanske železniške direkcije je bila zastopniku našega lista omogočena vožnja z motornim vlakom iz Zagreba v Beograd in nazaj. Zato lahko poročamo o novem prometnem občilu na podlagi osebnih izkušenj. Ce bi jih hoteli povedati v enem samem stavku, bi rekli: Vsak potovalec na progi Zagreb— Beograd je lahko navdušen za to novo napravo, ki utegne še tesneje zvezati naše kraje s središčem države. Avtobus na progi Iz Zagreba odhaja motorni vlak ob pol sedmih zjutraj. Kdor še ne pozna motornega vlaka (in v inozemstvu se ti večkrat ponuja prilika, da se poslužiš te prijetne prometne naprave), je prvi hip presenečen. ko ugleda na tiru velikemu avtobusu podobno vozilo. Umijivo je, da vzbuja^ radovednost občinstva in sami železničarji se mu približujejo z nekako poklicno rivomljivostjo, češ, ali je ta novotarija pravšna ali ne?! Kulturnozgodovinska beležka o belonogavičarjih Sestala je posebna vrsta ljudi, zaradi katerih ustvarjamo in slovesno uvajamo novo beseda: belonogavičarji! Morda jo kdaj čez četrt stoletja (ni li ta rok prekratek?). ko se bodo v človeške glave vrnili nekateri stari, preizkušeni, tako rekoč normalni pojmi, opazi kakšen kulturni zgodovinar. Takrat bo že marsikaj pozabljeno in beseda »belonogavičar« bo z\*ene-ia tako okorno, kakor zveni sleherna beseda. ki je nastala le za silo. Izginila bo nje predstavotvornost in kulturni zgodovinar se bo vpraševal: Modna kaprica, kakor »mikado« in »shimmy-hlače«? Prosimo bodočega kulturnega zgodovinarja, sodobnika normalnejše in zdravejše dobe. kakor je ta naš težki z barbarstvom se poigravajoči čas. da blagovoli prebrati naslednje vrstice: V tem času ne predstavljajo belonogavičar ji med Slovenci mode iz najnovejših »llerrenjournalov«. ki vise tu in tam v kakšni krojaški delavnici. Belonogavičarji so marveč ljudje, ki dokazujejo. Dokazujejo zelo važne in resne reči. ki imajo veliko vlogo v našem težkem času: a) narodnost. b) prepričanje, c) nevednost. Vem. da se bo bodoči slovenski kulturni zgodovinar nasmehnil temu drobnemu pojavu izza velikega časa. Vprašal se bo, kako je bilo mogoče, da je mogel razumen človek z nogavicami demonstrirati svojo narodnost ali celo svoje prepričanje? Kulturni zgodovinar sicer ve. da sega od pra-človeka dalje v vse kulturne plasti potreba uniforme in drugih vidnih razlik, ki naj nekatere ločijo od ostalih ljudi. Kulturni zgodovinar ve. da civiliziran človek omejene duševnosti prav tako kakor divjad v osrednji Afriki goji svoj fetišizem. Toda, poreče kulturni zgodovinar, fetišist v osrednji Afriki ne bo z belimi nogavicami demonstriral za narodnost, raso ali prepričanje. ker teh pojmov še ne pozna. Čemu so si fetišisti. ki so v letu 1938 živeli med Slovenci in ki ste jih imenovali »belonoga-vičarje«. izvolili prav spodnji del noge za tisti del telesa, ki lahko dostojno demonstrira narodnost. raso in prepričanje? V slehernem fetišizmu so neki simboli in vsak simbol ustreza nekemu duševnemu stanju. jNi li to povišanje noge znak. da se je močno ponižalo v glavah. Kajti nekoč so ljudje demonstrirali za svoja prepričanja z umom. v tej dobi pa so hoteli z nogami in z belimi nogavicami prepričati svet o nečem. kar bi smelo imeti sedež samo v glavi in v srcu.' Toda. postoj še za hip. neznani, kulturni zgodovinar! Ljudje, ki so ošabno hodili med nami kot belonogavičarji, niso bili samo fetišisti tiste moderne vrste, ki ji je bela nogavica narodnostni simbol. Med njimi so bili premnogi, ki so z belo nogovico kot narodnostnim simbolom lagali sebi in svetu. Nič čudnegaJ Če človek zapusti možgane in prenese prepričanje na nogo. je tudi to mogoče. Kajti njihova narodnostna demonstracija je bila nogavice vredna sleparija z visokim in čistin narodnim prepričanjem. Ti ljudje so z nogavicami zakrivali svoje občutje, da niso to, za kar so se delali; da niso imeli pravice šteti se med oni narod, ki ni dal nedogledni verigi njihovih prednikov ne krvi, ne duha in ne jezik a l In še tretji tip je bil med njimi: te vrste belonogavičarzi niso hoteli demonstrirati ne narodnosti in ne prepričanja, ker niso imeli trdne zavesti ne o tem in ne o onem. To so bili v bistvu nedolžni ljudje, ki so samo posnemali, kakor posnema opica: takole brez misli in brez dobrih ali slabih namenov. Kaj je ostalo za prvimi v zgodovini, boš ti, bodoči kulturni zgodovinar, presodil lažje kakor mi. Za janičarji je ostajala v vseh časih in pri vseh narodih sramota. Za nevednostjo pa ni nikdar nič ostalo in tako tudi za duševno ubogimi posnemovalci ne bo nič ostalo. Tako je torej bilo v našem -času in na naših tleh z »belonogavičarji«. Mi pa upe-Ijimo poleg nove besede še nov šport: sku-šajmo odgonetati. v katero kategorijo sodijo belonogavičarji med nami. Tako bo v tem bridkem času tudi malo zabave in smeha! Treba je vstopiti, da si zagotovimo sedež. Prvi vtisk je prijeten in prikupen. Je to kakor velik, moderen železniški vagon, razdeljen v tri oddelke, ki vsi pripadajo drugemu razredu (tretjega in prvega razreda motorni vlak za sedaj še ne pozna). Sedeži so urejeni tako kakor v velikih avtobusih, mehko in udobno prevlečeni s plišem, stene so pobarvane z zeleno in spodaj z oranžno barvo, kar daje obenem z okni in z vso ostalo opremo vagonu prav prikupno in vabljivo lice. Za prtljago je določen poseben prostor, samo za ročno prtljago in plašče je mreža zgoraj ob steni voza. Voza, ki obratujeta na tej progi, sta izdelek znamenite tvrdke Breda v Milanu, ki ju je dala zastonj v preizkušnjo in čije uslužbenca sta bila začasno dodeljena za voznika. Po sto kilometrov na uro Novi vlak noče poznati zamude: točno ob določeni uri zapre sprevodnik vrata in že trenutek nato vlak na rahlo zapiska, zasope, motorji zabrne, kolesa se zganejo in vozilo se takoj požene v dir, ki ga potlej nekoliko stopnjuje ali znižuje, kakor pač ustreza terenu in progi. Ta voz, ki ga poganjata dva motorja z močjo 250 konjskih sil, lahko vozi s hitrostjo 142 km na uro, vendar pa se na tej progi drži v glavnem povprečne hitrosti 100 km na uro, ki jo samo na posebno ugodnem terenu pospeši za 10—15 km. Voznik sedi v sprednji kabini; dodeljen mu je naš pilot, kajti voznik je bil doslej vajen dokaj različnih italijanskih signalnih znakov. Voz je urejen tako kakor tramvajski, da ga lahko vodijo z ene ali z druge strani. Prvi občutek na motornem vlaku je občutek pospešene in z večjo enakomernostjo potekajoče vožnje. Brnenju motorjev in signalnemu piskanju se popotnik kaj hitro navadi. Vožnja v takem vozu je nekam intimnejša, vsekako pa prijetnejša kakor v parnem vlaku: ni saj in smradu, tresenje pa je vzlic ne posebno idealnemu tiru dokaj neznatno, tako da taka vožnja manj utruja. Poglavitna prednost motornega vlaka je pač hitrost, s katero premaguje razdalje. Vlaki te vrste niorda niso znatneje rentabilni kakor navadni v običajnem prometu, kjer se morajo ustaviti na sleherni postaji ali se vsaj držati postaj brzovlaka. Zdi se pa. da so pripravnejši od navadnih vlakov kot prometno občilo med večjimi mesti, pri čemer se postajanje na vmesnih postajah reducira na najmanjše ali pa sploh opusti. V dobrih Štirih urah iz Zagreba v Beograd Navaden brzi vlak potrebuje z vsemi postanki za 432 km od Zagreba do Beograda sedem ur in pol, nekateri tudi nad osem ur. Motorni vlak, ki vozi iz Zagreba preko Dugega sela, potrebuje samo štiri ure in četrt. To pomeni, da se vožnja od Zagreba do Beograda ali narobe skrajša za polovico, kar prinaša predvsem znatno pridobitev na času in čas je — to je dobro znano — velik diktator današnjega človeka. Z uvedbo motornega vlaka, ki prispe v Beograd ob tri četrt na enajst, je popotniku iz Zagreba mogoče, da še istega dne opravi nujno intervencijo v uradih in podobno, se vrne z motornim vlakom, ki odhaja iz Beograda ob 18. uri ter prispe ob 22.15. Tako je za neki nujen, neodložljiv opravek potrošil minimalno časa, ki je mogoč ob obstoječi razdalji, v kolikor se ni hotel ali mogel poslužiti letalske zveze. Materialna odškodnina za to pridobitev časa je prav znosna. Vožnja z motornim vlakom stane na tej progi toliko kakor vožnja v drugem razredu brzovlaka, plus 20 din doplačila. Važno je, da pri tem upoštevajo tudi priznane vozne ugodnosti do 50% popusta. Do normalizacije motornega prometa pa si mora vsakdo ob pravem času zagotoviti prostor. Vsekako je motorni vlak na progi Zagreb—Beograd očiten dokaz stremljenja generalne direkcije železnic, da z uvedbo novih prometnih občil zmanjša razdaljo med obema važnima mestoma naše države in tako olajša tesnejše sodelovanje. Prav zaradi tega bi bilo želeti, da bi se nova naprava obnesla in normalizirala. Treba bo čimprej misliti tudi na uvedbo motornega vlaka med Ljubljano in Zagrebom, kajti zveza Zagreb—Beograd je za popotnika iz Ljubljane manj ugodna, če mora doseči Zagreb z brzovlakom. V Zagrebu kakor v Beogradu je vzbudil novi vlak veliko pozornost, še bolj pa na vmesnih postajah Novska, Slavonski Brod in Vinkovci, kjer se motorni vlak ustavi samo za 2—4 minute. Predsodke o »nevarni« vožnji so najlepše ovrgle prve vožnje, ki so potekle brez naimanjše nezgode in brez vsakršne zamude. Huda ura nad svetokriškimi vinogradi Naliv |e odnesel v dolino za I0.000 voz zemlje Sv. Križ nad Letijo, 3. avgusta. Strašno neurje je zadivjalo te dni nad Sv. Križem in svetokriškimi vinogradi. Lilo je res kakor iz škafa, vmes pa je tolkla tudi toča. Huda ura je trajala komaj pičlo uro, toda po nevihti sta imeli Moravska gora in okolica v podnožju povsem drugačno podobo. Vse je okleščeno in dolina je za več deeimetrov preplavljena z ilovico in peskom Na mestih znaša naplavina tudi do enega metra. Zdaj, ko pregledujejo kmetje razdejano pokrajino, sodijo, da je voda odnesla v dolino za kakih 500() kubičnih metrov zemlje, kar znese okoli 10.000 voz. Med najbolj udarjenimi je kmet Pipan s Čepelj. S sosedom se je napotil popoldne v vinograd zaradi nekih opravil. Ko je nastopila huda ura, sta stekla v zidanico. Nekaj trenutkov nato se je začela vlivati po hribu navzdol ogromna zaloga vode, za njo pa se je valila zemlja. V nekaj trenutkih mu je odneslo pol hektara plodne zemlje in je njegov vinograd povsem uničen. Medtem ko sta Pipan in sosed vedrila v zidanici, je skozi okna in zadnja vrata začela vdirati v zidanico voda, ki je čedalje bolj naraščala. Moža sta se prestrašila, da bosta utonila sredi zidanice, pa sta pobegnila pri sprednjih vratih na piano. Nema slika divjanja je zdaj Pipan ova zidanica. Za njo je visoko skladovje nano-šene zemlje in peska. Sosedje sodijo, da bo ostal ugonobljeni del vinograda večna gmajna. Preveč bi bilo potrebno dela, da bi oškodovani gospodar navozil plodne zemlje in zrigola.1 hrib. Med hudo udarjenimi je tudi posestnik Borštaar, tako sta mu lomastila po vinogradu toča in naliv.Istotako je prizadet posestnik Sapor Lojze, ki ima grunt v Moravski aori. Skozi vinograd je šel cel plaz, ki mu je potrgal trte, hišo pa mu je zasulo tako visoko, da ni mogel več skozi vra- ta. Ko se ni mogel pred valovi in peskom nikamor več skriti, se je povzpel do okna in se je s skokom rešil iz poslopja. Dolga je še vrsta prizadetih posestnikov. Med drugimi je oškodovan tudi župnik g. Fidler iz Dol, ki ima pri nas svoj vinograd. Prav tako so udarjeni še kmet Zavrl z J®-lenj, Višnjikar z Brezovega in Fakm Avguštin. Vsa okolica pomiluje tudi Brigito Jercletovo, lastnico Valnerjevega vinograda, ki je bil eden najlepših, kar jih je premogla naša vinorodna okolica. Zdaj pa je vinograd čisto uničen. Popularni poštar g. Oven, ki skrbi za zvezo med Sv. Križem in Litijo', ima tudi uničen vinograd. Seveda so enako škodo utrpeli tod okoli tudi travniki in njive. Voda je drla v dolino in preplavila posevke. Oven je ob vso otavo, ki so jo prav tedaj sušili. Deroča voda mu jo je odnesla po doilini. Minuto nato, ko je začela divjati nad Moravsko goro nevihta, je prihrumela voda tudi v dolino. Ponekod so je imeli do kolen visoko v hišah. Med najbolj prizadetimi je znani svetokriški trgovec g. Robert Vidmar, ki mu je vdrla voda v trgovino in skladišče. Ponekod so si skušali pomagati na svojevrsten način. Zapahnili so vrata in začeli v špranje ob tleh tlačiti gnoj. Pa seveda ni pomagalo nič. Vodni pritisk je bi! premočan. Zadnje čase je trpel nas kraj precej zaradi škodljivih bramoirjev. Toliko je bilo te golazni, da je grozila uničiti zlasti ves krompir. Kako uro po nalivu je plavalo vrhu vode obilo bramorjev in voda jih je odnašala dalje. Posestniki ob spodnjem toku so se zbali, da bo ostala vsa naplaVlje-na golazen pri njih, zato so nagnali mlade ž, da je lovila plavajoče bramorje. Plačevali so jih po dinarju za 10 kosov. Skozi dolino teče skromen potoček. Zdaj pa je narasel v razdivjano reko. Vodna zaloga poleg Vidmarjeve trgovine se ni mo- Trideset let sokolstva v Slovenskih goricah Na praznik Malega šmarna bo proslava v št. Lenartu Komu ne zaigra prijetno srce, ko stopa s popotno palico v roki med nizkim gričevjem tja proti Lenartu in dalje preko Sv Trojice in vidi povsod bogato razstavljeno lepoto. Po gričkih znaki slovenske pobožnosti, vinorodne gorice, a v dolinah obdelana polja, povsod pa beli domovi vse to razveseljuje radovedno oko m vabi v svoje naročje. Tudi ta zemlja ni bila naša. Tujec je bil njen lastnik, tujec sam je smel uživati njeno lepoto. Domačin Slovenec ni spoznal svoje pravice in je domneval, da je večno obsojen na delo za svoje gospodarje. Toda zabliskalo je tam od zapada m od severa. Zapad je poslal narodnostno idejo sever sokolsko. Prebudil se je Slovenec, prebudile so se lepe Slovenske gorice. V dobi, ko je skušalo umirajoče avstnj-stvo z n a jkri vične j ši m i odredbami in napadi na osebno svobodo poedincev v kali uničiti komaj rojeno slovensko zavest, je peščica zavednih mož položila temelje so-kolskemu delu v Sv. Lenartu, srcu Slovenskih goric. ... Že 1906. leta so napredni občani na pobudo blagapokojnega notarja Frana Štupi-ce izposlovali dovoljenje za ustanovitev telovadnega društva »Sokol«. Toda bilo je premalo volje, da bi z delom tudi dejan- gla sproti odtekati pod mostom. Zemlja m les sta zamašila požiralnik in voda je preplavila most ter ga na enem koncu spod-jedla. Za promet je zdaj most neraben. Nevihta je divjala na ozkem in dolgem traku. Prav na robu hudournega območja ima svojo zemljo posestnik Smolič iz Oreš-ja. Ob stari cesti je imel visoko škarpo, ki mu jo je neurje podrlo, da mu je zdrčal v dolino vinograd. Obupen pogled je zdaj na Smoličev vinograd: na kupu so nametani zemlja, trsje in koli. Skoda, ki so jo utrpeli prizadeti posestniki, se ne da preceniti. Vinogradi niso uničeni le za letos, temveč za vrsto let. Nekateri se menda sploh ne bodo dali več obnoviti. Pomoč je nujno potrebna. Smrt vzornega Sokola Ivana Ahačiča v Žužemberku sko pričeli. Zato je šele leto 1908 rojstno leto društva. Takrat se je odbor pod vodstvom br. dr. Goriška odločno podal na delo, zbiral telovadce in poiskal primerno telovadnico. Težko je bilo v početku. Nikjer primernega prostora, nobenega orodja, le volja je bila krepka in ta je morala zmagati. Četudi je bila prva telovadnica dvorišče in so bile prve vaje le redovne in proste, se je kmalu nabralo lepo števrlo telovadcev. Zagotovljen je bil obstoj društva, ko je br. starosta kupil svojo sedanjo hišo in uredil v prizidanem gospodarskem poslopju prostore za Sokola. Nihče ni mogel več ustaviti poleta Sokola preko Slovenskih goric. Pod krepkim vodstvom staroste br. dr. Goriška in načelnika br. Poliča je društvo vedno bolj posegalo v javno življenje. Kmečki narod, ki je v začetku z nezaupanjem spremljal "»e delo, je kmalu spoznal, da je tudi njegovo mesto v okrilju nove ideie. Zuljave kmečke roke so prijele za telovadno orodje, nepokvarjeno srce je pilo misli prelepe ideje, vsi so sanjali o lepših časih, delali zanje in tako zavestno pripravljali svobodi pot med slovenjegoriško gričevje. Številni nastopi, igre in izleti so bili zunanji izraz življenja v tej dobi. Mnogo važnejše je bilo seveda delo v telovadnici, ker je mnogo Žužemberk, 5. sept. Smrt je iztrgala iz sokolske srede brata Ivana Ahačiča. Se čil in zdrav se je zjutraj odpravil v službo, ki jo je vršil kot Jugoslavija je dežela poznavalcev kave J a 1 i o Meinl ve, kaj dolguje takim odjemalcem PIJTE MEINL KAVO JULIO MEINL specijalna trgovina s kavo tajnik pri tukajšnji Posojilnici, a postalo mu je nenadoma slabo in podlegel je kapi. Pogreb bo v torek dopoldne. Ivan je bil vzoren poštenjak, pri delu točen in vesten. Priljubljen je bil pri vseh, ne glede na politično opredeljenost. Delj časa je vršil službo pri financi. Predčasno je moral v pokoj zaradi bolezni, ki si jo je bil nakopal v vojni. Mnogokrat se je spominjal strahot svetovne vojne, ki jih je doživljal na raznih bojiščih. Sokoli smo z njim izgubili preizkušenega borca. Bil je zvest propovednik bratske ljubezni. Pogrešali ga bomo posebno, ker je bil dolga leta vesten blagajnik. Za požrtvovalno delo in neprecenljive zasluge mu ostanemo Sokoli vedno hvaležni. Ko boš nastopal, dragi brat Ivan. svojo zadnjo pot, bomo s Teboj mi, bratje Sokoli. Padel si kakor sokol s strtimi perutmi v najvišjem vzponu življenja. Zasanjal si večni sen brez trpljenja — tako umre pravični. Spominjali se Te bomo vselej, krasili bomo Tvoj grob. Iskreno sočustvujemo s sestro Ivanko. Lahko počivaj v žu-žemberški zemlji! Uboj v Besnici po načinu krvne osvete Nad nedolžnim se je zneslo devet let tleče maščevanje Kranj, 5. septembra Po vestni preiskavi je uboj v Besnici, o katerem smo že poročali, popolnoma pojasnjen. Kranjski orožniki so v šestih urah po uboju izsledili oba napadalca, ki pa sta sprva vse tajila. Ko so pri Vinku Krtu naplavili hišno preiskavo ter našli na podu njegovo s krvjo omadeževano obleko in krvav nož, s katerim je bil Jeraia zaboden, se je Krt vdal in vse priznal. Potek dogodka jc bil naslednji: V nedeljo ob 3. zjutraj so dobili kranjski orožniki iz Besnice poročilo, da je bil 24-letni delavec na železniški progi Janez Jeraia zaklan. Ko so prišli orožniki v Besnico, ni nihče v vasi vedel povedati, kako jc bil uboj izvršen. Vsi so govorili, da ubijalca ni med domačini, nekateri pa so vedeli povedati, da so videli zvečei v neki gostilni v Spodnji Besnici Vinka Krta iz Gorenje Save pri Kranju in Miho Dolinarja s Kal-varije nad Gorenjo Savo. Na ta dva je padel sum in orožniki so oba aretirali. V soboto zvečer sta prišla Krt in Dolinar v Besnico, ker so tam fantje po stari navadi v noči pred žegnanjem vasovah. V nočeh pred žegnanjem so se že večkrat stepli fantje iz Besnice in iz Gorenje Save. Pred dve-mi leti je bil v Besnici zaklan Krtov starejši brat in od takrat netijo Krtovi in njihovi prijatelji sovraštvo do Besničanov. Izbruh tega sovraštva je bil pred tremi leti tudi izgred, ki se je pripetil ob mrtvaškem odru v Besnici. Na mrtvaškem odru je ležal Besničan, ki je pred devetimi leti zabodel starejšega Krta. V Besnico je prišel takrat v družbi drugih fantov eden od Krtovih in se hotel maščevati nad mrtvim s tem, da je nanj pljunil in ga skušal vreči z mrtvašega odra. Ta izgred je pač dokaz velikega sovraštva, ki je zdaj rodilo nov uboj. „ . Krt in Dolinar sta naletela ponoči v neki gostilni na Jeralo, ko je prišel tja po žganje. Pri srečanju in spopadu ni bilo prič. Krt in Dolinar sta sicer zatrjevala, da ju je Jeraia napadel z nožem, toda ta izpoved se je izkazala za neresnično, ker so orožniki našli pri ubitem zaprt nož v žepu. Sledovi kažejo, da se je Jeraia obupno branil. To priča razbita steklenica, s katero je prišel v krčmo, pod bližnjim kozolcem pa je okrvavljena deska, na katero se je bil naslonil. Privlekel se je potem še kakšnih 20 metrov daleč do najbližje hiše in tam izkrvavel, ne da bi mogel povedati, kdo ga je napadel. Staro, 9 let neteno sovraštvo in maščevanje se je tako po načinu krvne osvete zdivjalo nad popolnoma nedolžnim mladeničem. Preiskava o tragični smrti Alojzija Jereba Maribor, 5. septembra V Slovenski Bistrici se še ni poleglo ogorčenje zaradi tragične smrti 26-Ietnega priljubljenega godca Alojzija Jereba, o če-incr smo kratko poročali v včerajšnji številki. Danes je bila obdukcija Jerebovega trupla in se je pokazalo, kar je ugotovil že zdravnik dr. Jagodic, da je bil zabodljaj absolutno smrtonosen. Zločin je zbudil daleč naokrog sočutje z Alojzijem Jerebom, ki je kot izboren harmonikar razveseljeval in zabaval ljudi, ne da bi kedaj neti! prepirov. Pokojnik se je udeležil tudi znanega harmonikarskega nagradnega tekmovanja v Ljubljani in je prejel častno darilo. Tovariši, ki so bili z njim uslužbeni v zgornje bistriški tvorni-ci, so ga vsi ljubili zaradi iskrenega tovarištva. Posebno težko pa je prizadeta pokojnikova mati. za katero je vzorni sin skrbel vse do zadnjega in je sedaj na stara leta oropana prepotrebne opore. Alojzij Jereb je bil po svojem značaj« veder in vesel, vendar pa zmerom miren, dobrohoten in z vsakomur ljubezniv. Ubijalca 37-letnega Franca Dupka, uslužbene-ga pri lesni tvrdki »Pohorje« so oddali T sodne zapore. Izgovarja se sicer s silobra-nom, vendar pa je po vsej Slovenski Bistrici znan kot nemirnež, ki je že nekajkrat grozil z nožem. S^IJ TUDI JE Pred vrati vojašnice je srečal avstrijski stotnik oba raznašalca jedi. Čeprav nosita s seboj ogromen lonec, ga vendar spustita na tla in po predpisih salutirata. »No, pok až it a«, jima dobrodušno reče, »kaj bo danes dobrega.« »Oprostite, gospod stotnik--—« reče eden izmed raznašalcev. »No, kaj? Jed bom pokusil. Daj mi žlico!« Vojak mu jo da, stotnik zajame v loncu in nese v usta--- »Fij, to ima pa prav takšen okus kakor pomije!« ! »Oprostite, gospod stotnik, saj tudi so.* bolj neposredno vplivalo na pripadnike in jih usposabljalo za propagando med narodom. v Napoved vojne je uničila bujno življenje. Sokolsko društvo pri Sv. Lenartu je pre-halo z delovanjem, ker ni ostal niti eden bratov doma. Kdor ni bil vpoklican k vojakom, je kot veleizdajalec romal v graške zapore, kjer pa vse grožnje, vse ponudbe niso mogle omajati zvestih bratov. Doma je naščuvana nemškutarija izlivala svoj žolč nad nedolžnimi družinami preganjan-cev. Težka je bila ta doba, polna trpljenja in samopremagovanja. Samo trda sokolska sofonftiri dom » 6t» Lenarta gola je primogJa, da «o vsi vzdržali krm&-no preganjanje in ostali zvesti misli, kateri so žrtvovali že toliko dela io naporov. Jetniki so se vrnili, bodrili in učili narod, delali za majniško deklaracijo, po zlomu Avstrije ustanovili Narodni svet in tako pripravili vse, da je tudi ta lepi kos slovenske zemlje pripadel svobodni državi. Takoj po osvobojenju je pričelo društvo spet delovati. Po prizadevanju br. staroste je pridobilo lepo zgradbo nekdanjega »Tumvereina«, kjer si je uredilo lepe društvene prostore in telovadnico. Prvotno nalogo, borbo proti nemčurstvu in narodni mlačnosti, so zamenjale nove, številnejše in težje naloge. Zelja, da bi sokolska ideja ponovno našla pot med najširše plasti naroda in to v mnogo širši obliki kakor pred vojno, je vzpodbujala društvo, da ni štedilo truda in sredstev. Uspeh n' izostal. Danes so Slovenske gorice prepredene s sokolskimi četami, ki kiepko delujejo pod okriljem matičnega društva pri Sv, Lenartu. Četudi so številne premestitve učiteljstva za trenutek zavrle uspešno delo, je takoj nastopilo izboljšanje, ko je matično društvo s pomočjo strokovnih tečajev usposobilo domačine, obrtnike in kmečke fante za tehnično vodstvo čet. Upravičeno bodo zato slavile Slovenske gorice svoj praznik. Pred 30 leti so zanetili navdušeni Slovenci sokolsko iskro v njihovem srcu. 30 let že vodita društvo br. dr. Gorišek m načelnik br. Polič. Kdo ne bo pohitel, da čestita društvu, da izrazi bratsko občudovanje preizkušenima borcema. Dvajset let se že vrši sokolsko delo v svobodni Jugoslaviji. Zato moia naleteti poziv društva na poln odziv. 8. september je pridržan Slovenskim goricam: Ta dan pohitite vsi med prijazno gričevje! Pokažite, da vam je ta kos zemlje bolj pri srcu, ker žive na njem čuvarji severne meje. Zvesti čuvarji, ki nočejo hvale m slave, temveč samo skromno priznanje za težko, toda uspešno delo. Povor-ka z nastopom bo 8. septembra ob 15. uri. Po nastopu bo narodna veselica. Zdravo!. Domače vesli i Gospodarski altruizem Že ob naslova se bo vsakdo zdrznil, češ: gospodarstvo in altruizem, ta dva pojma pa vendar ne moreta nikoli hoditi vštric. Vsak je samemu sebi najbližji. Res da ga ni naroda, ki bi se ne držal tega reka in ravnal po njem. Svojo grobo tvarno veljavo ima rek zlasti in predvsem v narodno gospodarski politiki. Toda Slovenci se zdi, kakor da delamo v tem pogledu kaj čudno izjemo. Venomer smo do svojih sosedov in bratrancev tako navdušeno altruisti-čni, da trpimo zaradi tega velike gospodarske škode, da ne rečem občutno pomanjkanje vseh najpotrebnejših zemeljskih dobrin. V dokaz tega naj navedemo prav grobo dejstvo iz spodnjega Zasa\'ja. Železniške postaje do Zidanega mostu imajo z Ljubljano še kaj pogoste in ugodne vlakovne zveze, ravno nasprotno pa je res glede postaj dalje ob Savi navzdol. Vozni red vlakov tja do samega Zagreba nam dela in daje direkcija državnih železnic v naši Ljubljani, vendar vsa leta Jugoslavije je vozni red tako pristransko prikrojen, da je v očitno korist sosednjemu Zagrebu, slovenskemu zlasti ljubljanskemu gospodarstvu pa v občutno škodo. Pri Zidanem mostu stoji sicer več let že drugi železniški most, ki jc s svojimi tiri usmerjen naravnost proti Sevnici, Rajhenburg:i, Krškem in Brežicam. Ali kaj to pomaga, ko pa naša železniška uprava še vedno noče vedeti, kako izvrstno bi lahko ta most služil, da se slabe zveze potniških vlakov v to smer iz-bol jšajo. Za vse proge iz Ljubljane ali Maribora So vpeljani vlaki, ki se s svojimi garniturami voz na razcepnih postajah delijo dan za dnem tudi na stranske proge, tako da potnikom ni treba prestopati in izgubljati dragocenega časa. Le glede spodnjega Zasavja se omenjena mačehinska uprava do danes tega še ni domislila glede na številne potnike iz ljubljanske, oziroma v ljubljanske smer. Ti reveži so po večini obsojeni ždeti na Zidanem mostu po celi dve uri ali še več, preden pričakajo nadaljevanje svoje vožnje. Ob tem in takšnem sistemu se človeku zazdi, da tudi potem, ko bo stekla iz Ljubljane v spodnje Zasavje druga železnica skozi Trebnje in Sevnico, stvar ne bo krenila na bolje. Zato pa, go-spodarstveni politiki Ljubljane in Zasavja, kjer ste, da tega ne vidite in tudi ne čutite? Zmezite se vendar, že enkrall S tem v zvezi je seveda tudi vprašanje, kdaj bomo doživeli do Zagreba drugi tir. * Staršem, ki nameravajo svoje otroke šolati na trgovskih šolah, svetujemo, naj se obrnejo na ravnateljstvo drž. priznanega enoletnega trgovskega učilišča »Chnstofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska e, Id. Zavod izobrazuje za vsakovrstno pisarniško službo. Izpričevala služijo kot dokaz sposobnosti za nastop pisarniških mest v raznih gospodarskih podjetjih in kot dokaz cedotne učne dobe ter leto in pod pomočniške prakse, zato je dana možnost otvoriti lastno trgovsko podjetje. Poučujejo se predmeti držav, nih trgovskih šol, v glavnem obsegu dvo-razrednih trgovskih šol po predpisanem učnem načrtu. Zavod je največji te vrste, potrjen od ministrstva trgovine in industrije, organiziran kot redna enoletna trgovska šola in je po ustroju najpopolnejši. Edinstveno so urejene praktične pisarniške in knjigovodske vaje v posebnih učilnicah in tabo se dijaki-inje že v šoli praktično pri; pravljajo za nastop služb. Posebnost je tudi največja strojepisnica, 40 pisalnih in računskih strojev. Zavod je edini te vrste, ki ima lastno šolsko poslopje in kar Je naj važne je, zidano le v šolske namene, v mirnem kraju blizu mestnega središča, toda od cestnega trušča popolnoma nemoten. Ker je v lastnem poslopju, je šolnina najnižja. Manj premožni imajo popust. Osebne in pismene informacije, slikane prosDekte daje ravnateljstvo brezplačno.Vpisovanje dnevno, tudi v nedeljo in na praznik. Mraz je tu Lutz-peči, Ljubljana VII, tel. 32-52 Glej Velesejem, paviljon »F«. * Osemdesetletnica prof. dr. VViecker-hauserja. Starosta jugoslovenskih medi-cincev in prvi profesor medicinske fakultete zagrebškega vseučilišča dr.Wiecker-hauser je slavil v nedeljo v Zagrebu svojo 80-letnico. Kot profesor na zagrebški medicinski fakulteti je odlično vzgojil več generacij naših zdravnikov, katerim je bil najboljši vzornik in vodnik. Mnogo je prispeval tudi k naši medicinski literaturi. Svoj jubilej je proslavil čil in zdrav.^ * Kongres agronomov. V Zagrebu je bi la v nedeljo 8. redna letna skupščina zdni-ženja agronomov kraljevine Jugoslavije, katere se je udeležilo kakih 300 delegatov iz vseh pokrajin. Razpravljalo se je o raznih problemih agronomske stroke. Združenje šteje zdaj 726 članov, med katerimi je 146 takih, ki so se organizirali v mmilem poslovnem letu združenja. KINO SLOGA, Tel. 27-30 Danes poslednjič! Neipel v ognju poljubov Predstave ob 15., 17.. 19. in 21. uri I Ml v VSEH . sggnJ&O ■ _ DO S50-- s« »IA> * Visoko češkoslovaško odlikovanje treh borcev za našo severno mejo. V nedeljo je v Zagrebu češkoslovaški konzul dr. Resi izročil visoko češkoslovaško odlikovanje — češkoslovaški vojni križ bivšim borcem za našo severno mejo gg. Dra-gotinu Dolčeku, Dragotinu čulinoviču in Dragotinu Lesi ču, ki so vsi v odboru združenja borcev za severno mejo v Zagrebu. Visoko češkoslovaško vojno odlikovanje so ti trije 'x>rci dobili zdaj po 20 letih, ker so šele nedavno zaradi velike skromnosti v »Legkmarju«, glasilu združenja, opisali svoje delovanje v prevratnih dneh in svoje napore za vzajemnost naših in češkoslovaških borcev. Odlikovarju so prisostvovali med drugimi komandant divizije, komandant mesta Zagreba, predsednik zagrebške občine ter upokojeni polkovnik Vladimir Uzorinac, predsednik nadzornega odbora združenja borcev za severno mejo, ki je bil kot naslednik generala Rudolfa Maistra komandant štajerskega obmejnega poveljstva v Mariboru. * Devetdesetletnica pohoda bana Jela-čiča v Medmurje. V nedeljo 11. t. m. bo minilo 90 let ,odkar je hr.-atski ban Josip Jelačič s svojimi 40.000 graničarji prekoračil Dravo pri Varaždinu in rešil Medmurje madžarskega jarma, že 7. septembra leta 1848 je ban Jelačič napovedal madžarskemu ministru vojno v imenu pravičnosti in enakopravnosti vseh narodov. Potem je krenil s svojo vojsko proti Varaždinu. Zgodaj zjutraj 11. septembra se je zbrala banciva vojska na današnjem Jelačičevem trgu v Varaždinu, kjer jo je blagoslovil župnik in opat Firholcer iz Vinice. Z velikanskim navdušenjem so Va-raždini sprejeli banovo vojsko do Drave. še istega dne je bilo osvobojeno vse Medmurje, ki je ostalo pod hrvatsko oblastjo do 12.' marca leta 1861., ko je bilo spet s silo izročeno Madžarom. Narodna zavednost Medmurcev pa je ostala budna, kar je bilo sijajno dokazano v prevratnih dneh leta 1918. ♦ Poročila sta se v župni cerkvi sv. Marka v Zagrebu g. Josip Marko, odvetniški pripravnik iz Čel k, in gdč. Sibila Miklaužiceva, abs. filozofinja iz Zagreba. Mlademu paru želimo obilo sreče! Oni, ki nniogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stoiici, naj piiejo dnevno po eno čašo naravne »Franž-Josefove« grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preizkušena »Franz-Josefova« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod. _Ogl reg S. br n * V Kraljevič«, v Kraljevico, tu je soicr, voela, morski zrak, kdor sem pride, bo zdrav vsak. Tam pri Vas imate dež, tu najlepše sonce, pa grozdja in % obilo. Oskrba v Eečjem domu >Kolač pa izvrstna samo 35 din dnevno. Okolica tako lepa, da v bližini taborijo še Angleži, ki vendar poznajo in imajo toliko obal. Vsi odmora potrebni, pridite na naš Jadran, v naš Dečji dom v Kraljevico. * Vpisovanje v Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru je ta teden dopoldne in popoldne, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne v šolski pisarni, Vrazov* ulica 4. Učni program in pojasnilo brezplačno. Lastni dijaški internat. Začetek 9. septembra. Državni uslužbenci in manj premožni uživajo daljnosežno inižanj© šolnine! * Upokojenec, ki ima zaplenjene dohodke do leta 2.081. Zaradi dolga je neka sarajevska tvrdka tožila nekega železniškega upokojenca in pravdo tudi dobila. Tvrd ki je bila priznana pravica do zaplembe toženčevih prejemkov. Nekaj dni pozneje pa je dobila seznam, iz katerega je razvidno, da imajo do zaplembe pravico tudi še razni drugi upniki, katerih je toliko število, da pride zadnja zaplemba na vrsto šele leta 2.081. Upokojenec bi moral živeti še kakih 140 let, da bi se lahko najnovejši njegov upnik poslužil svoje pravice. ŽREBANJE 5. RAZREDA 3*. KOLA DNE 2. SEPTEMBRA 1938. Din 8.000.— št.: 15.793, DiS 1000 — št.': 5811,'10880, 15715, 793, 22593, 24824, 24884, 33098, 53030, 53060, 53094, 62091, ZADRUŽNA HRANILNICA - LJUBLJANA Dalmatinova ulica št. 6. » 25. septembra nadaljevanje ra®puSče- | ne učiteljske skupščine. Številka »Narodne prosvete«, službenega glasila izvršnega odbora JUU v Beogradu, ki je izšla po razpuščeni učiteljski skupščini v Zagrebu, prinaša službeni poziv vodstva JUU. Vabilo je namenjeno vsem verificiranim delegatom za prekinjeno 18. skupščino. Skupščina bo po sklepu glavnega odbora v nedeljo 25. t. m. prav tako v Zagrebu. Dnevni red obsega eno samo točko: Nadaljevanje dnevnega reda 18. glavne skupščine JUU. Pravico priso-stvovanja in glasovanja bodo imeli le opolnomočeni člani. Dne 21. pret. meseca je bilo na skupščini nad 3000 jugoslovenskih učiteljev, opolnomočenih predstavnikov s potrebnimi pooblastili je bilo 497, skupščina pa je osporila 9 mandatov in jih ni verificirala. Manjšina je štela 129 delegatov, pristaši glavnega odbora, ki zastoj« strogo stanovsko linijo, im so bili v veliki večini, saj so šteli 359 delegatov. Kakor znano, pa je prav zaradi neparlamentarnega postopanja službujoči komisar dr. Kune razpustil v odmoru skupščino, še preden je izčrpala dnevni red. * Ustanovitev rumunskega učiteljišča v Vršcu. Po določilih kulturne konvencije, ki je bila pred leti sklenjena med našo državo in Rumunijo, bodo letos na učit. šoli v Vršcu otvorili prvi letnik za rumun-ske dijake. Za ustanovitev prvega letnika rumunskega učiteljišča je bilo potrebnih najmanj 15 rumunskih dijakov, javilo pa se jih je še več. V rumunskem letniku učiteljišča bodo poučevali 5 učnih predmetov v rumunščini, ostale pa v našem jeziku. Vsako leto bodo uredili po en letnik in bodo tako prvi rumunski učitelji zapustili učiteljišče v V.-šcu po 5 letih ter prevzeli službo na rumunskih osnovnih šolah v Ba-natu. Ni še določeno, če bodo v rumunski letnik sprejemali tudi dijakinje. Mraz je tu ^ T Lutz-peči, Ljubljana VD, tel. 32-52. Glej Velesejem, paviljon »F«. * Pokojninsko zavarovanje delavcev. Pred letom dni se je pričelo pri OUZD-u izvajati obvezno zavarovanje delavce? za primer onemoglosti, starosti in smrti. S tem so bile gospodarsko najšibkejšemu sloju preskrbljene najskromnejše onemoglostne, starostne in otroške pokojnine ter vdovske podpore. Vplačila za to panogo zavarovanja so nizka, ker znaša skupni prispevek delodajalca in delojemalca samo 3% zavarovane mezde. Pri pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev je .predpisan 12% prispevek za vse mezdne razrede, rudarske braiovske sklad-nice pa pobirajo celo 14% od kategorijske-ga zaslužka, zato je delavsko pokojninsko zavarovanje najnižje in najcenejše v državi. Naravno, da so tudi podpore oziroma rente temu primerno nizke. Pred potekom 10 let znaša pokojnina ali invalidnina komaj eno četrtino, z izpolnjenim 10. letom vplačevanja pa samo okroglo eno tretjino delavskega zaslužka. Ni veliko — malo je— in če pomislimo, da pred dobrim letom sploh še n.i bilo nič' preskrbljeno za delavca, je vendar nekaj. V mesecu januarju letos je bil v »Službenem listu« štev. 5 objavljen pravilnik o prostovoljnem višjem zavarovanju delavcev za onemoglost starost in smrt Na podlagi tega pravilnika je dana možnost, da prijavijo delodajalci svoje uekvoe v io prostovoljno višje zavarovanje. Te ugodnosti se bo gotovo posluževal marsikateri, zlasti pa ona podjetja, ki so znana po svojem socialnem čutu, saj imajo ponekod že sedaj sami posebne podporne in pokojninske sklade za svoje delavce. Gotovo pa tudi mestne občine te ugodne prilike ne bodo zamudile. * Farmaeevtsko-zgodovinski muzej se ustanavlja v Zagrebu. Med udeleženci mednarodnega kongresa za zgodovino me dietne je bil tudi farmacevtski zgodovinar vseučilišča dr. Jožef Anton Hafliger, ki se je po zaključku kongresa v Zagrebu odzval pozivu zagrebških lekarnarjev ter predaval v predavalnici farmacevtsko-teh-nološkega zavoda zagrebškega vseučilišča. Na svojem predavanju je zanimivo opisal razne farmacevtske zgodovinske zanimivosti, ki jih ima v svojih zbirkah farmacevtsko-zgodovinski muzej v Base-lu. Zbirke tega muzeja slovijo po vsem svetu. Tudi Amsterdam, Kopenhagen, Pariz in London imajo take muzeje, potrebno bi pa bilo. da bi se v vsaki državi ustanovil zavod za zbiranje gradiva iz zgodovine farmacije. Mnogo takega gradiva bi se dalo zbrati tudi pri nas, ker se je v naših krajih lekarništvo razvijalo pod turškimi, beneškimi in drugimi vplivi in ker imamo mnogo spominov in opozoril na davne dobe v naši ljudski medicini In v med ljudstvom razširjenimi vražami. Združenje lekarnarjev se bo vzajemno s hrvatskim zdravniškim dr štvom zavzelo za ustanovitev farmacavtsko-zgodovin-skega muzeja. Lep spomenik — dar pokojnim Ogled spomenikov dolžnost interesentov Stalna razstava — nizke cene FTRANJO KliNOVAR, kamnoseštvo TeL 49-09. Sv. Križ — Ljubljana VPISOVANJE ▼ državno priznano * Avtomobilska nezgoda na G®rOnj skem. Kljub temu ,da so letoviščarji že po večini zapustili Gorenjsko, je avtomobilski promet še vedno zelo živahen. Neprestano drče najrazličnejši avtomobili po beli veliki gorenjski cesti. Vidi se od le- ta do leta bolj, da je glaivna cesta že zelo obremenjena in da bo treba pričeti misli- ti še na druge zveze preko Gorenjskega. To dejstvo potrjuje številne nezgode vprav v okolici Radovljice. Blizu kraja, kjer sta bili avtomobilski nezgodi pred mesecem dni, je v petek popoldne med tretjo in četrto uro podrl osebni avto delavca Ivana auliča, zaposljenega pri tvrdki Slograd, ki popravlja državno cesto pri Črnivcu, pri Brezjah. V trenutku, ko je Sulič pomagal pri razkladanju gramoza, je pridrvel avtomobil v smeri iz Radovljice proti Ljubljani. Bržčas Suliča, ki je stal ob vozu ni opaziL Oplazil ga je bil in zibil na tla. Poškodoval ga je na rold, občutne poškodbe pa ima Sulič tudi na nogah. Prvo pomoč je nudil Suliču zdravnik v Radovljici. Sulič leži zdaj v ljubljanski bolnišnici. ♦ Vpisovanje ▼ enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem ravodu v Ljubljani, Kongresni tgr 2. (prostori Dopisne trgovske šole) je dnevno med običajnimi uradnimi urami. Vsa pojasnila in prospekti so interesentom brezplačno na razpolago. ENOLETNO TRGOVSKO UČIL1ŠČE »CHR1STOFOV UČNI ZAVOD« Ljubljana, Domobranska cesta št. 7. Bedno glavno vpisovanje se vrši sedaj vsak dan dopoldne in popoldne. Zavod je potrjen od ministrstva trgovine in industrije. Ustna in pismena pojasnila in Ilustrirana šolska določila brezplačno na razpolago! NAJVEČJI in NAJMODERNEJŠI ZAVOD TE V TISTE ♦ Himen. V nedeljo sta &e poročila gdč. Tatjana Vodopivčeva in g. Joca Tančic, rudarski inženjer. Mlademu paru iskrene čestitke. , . t * Zaprte ceste. Zaradi gradnje banovinske ceste 1/2 v odseku Podvin—Lesce so do nadalnje odredbe zaprte za vozni promet od 1. t m. bauovinska cesta Lesce _Hraše in občinska cesta Predtrg—Za- puže; od 9. t m. pa banov Laska cesta 1/2 od odcepa od državne ceste pri Pod-vinu do Predtrga pri Radovljici. Promet je v tem času mogoč po občinski (subvencionirani) cesti: zveza z državno cesto št. IL (Zgoše) Hlebce—Lesce. Obiščite Velesejem in oglejte si v dveh razstavnih paviljonih BOGATE DOBITKE največje V DR2AVI ki bo t OKTOBRA v KRANJU Vrednost vseh dobitkov nad Din 200.000.-* ♦ Še eno potovanje t Pariz in London. Da bi omogočil tudi onim, ki se niso mogli ta mesec udeležiti potovanja v Pariz m London organizira >Putn.k< od 24. septembra do 3. oktobra še eno tako potovanje z najnižjimi stroški. To 12dnevno potovanj bo nudilo udeležencem morda nikdar lako ugodno priliko spoznati Pariz in London v času, ko je t®® najbolj živo. Pri tem je predvideno tudi enodnevno bivanje v Benetkah in poldnevno v Milanu. Cene vsega aranžmaja za udeležence iz Beograda znašajo 3.490, iz Zagreba 3.340. Iz Lj^oljane pa 3.2t>5 din. Prijave udeležbe bodo sprejemale biletarnice »Putnikac nadalje do 10. septembra in dajale bodo vsa obvestila in prospekte brezplačno. ♦ Udeležite se enodnevnega izleta na Koroško dne 18. t. m. Zahtevajte podrobne informacije v Izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«, teL 26-45. Vhod iz Prešernove ulice! b LfuMjane n_ Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen bo danes od 11.30 dalje sprejemal čestitke in poklonitve za rojstni dan Nj. VeL kralja v stekleni dvorani banske palače. _ Rudarske oblasti, rudarska podjetja, rudarske organizacije, Bratovske sklad-nice, zavarovalnice za življenje, strojne tovarne! I Oglejte si varnostno napravo PATENT BRINER na Velesejmu v Ljubljani koja E 525. U Slavnostni obhod v proslavo kralje, vega rojstnega dne bo drevi, ob vsakem vremenu ter naj se društva ter organizacije s svojimi zastavami zbero na Vodnikovem in Krekovem trgu ob 18.45, ker Sprevod krene točno ob 19.30 z Vodnikovega trga, pred Škofijo, po Stritarjevi ulici in tromostovju, Marijinem trgu, Miklošičevi cesti, Dalmatinovi ulici, Ajdovščini, Tyrševi cesti, Aleksandrovi in Bled-weisovi cesti, Gregorčičevi ulici, Gradišču, Goruipovi in Aškerčevi ulici, Zoisovi cesti čez šentjakobski most po Trubarjevi ulici, Trgu sv. Jakoba in po Starem trgu na Mestni trg pred magistrat, kjer zapojo združeni pevski zbori nekaj pesmi, nakar govori župan dr. Juro Adlešič ter se proslava zaključi z državno himno. Opozarjamo na razpored obhoda, ki je bil objavljen v nedeljskih dnevnikih. Mislite v teh dneh na CMD in darulte za njen sklad! Redno vpisovanje v državno priznano enoletno trgovsko učijišče »Christofor učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. je sedaj v septembru vsak dam dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 2. do 7. ure tn-d'i v nedeljo in na praznik. Zavod je potrjen tudi od ministrstva trgovine m industrije. Pismene in ustmene informacije brezplačno na razpolago. u— Nova skupina naših rojakov is Westfalije je prispela v nedeljo v dom®, vino. Brzovlak, s katerim so se pripeljali, je imel dve uri zamude in je prispel v Ljubljano točno opoldne. Priklopljeni so mu bili trije vagoni, v katerih se je pripeljalo 120 izletnikov iz Westfalije in Porenja. Pretežni del tvorijo naši rojaki rudarji s svojci, je pa tudi tokrat lepo število nemških izletnikov. Nekateri so ostali v Ljubljani, drugi pa so takoj nadaljevali pot na domove, odn sno na kratko letovanje v naših planinskih letoviščih ali ob morju. Tudi te izletnike je prive-del v domovino predsednik Zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev g. Pavle Bolha iz Essena. želimo dragim rojakom iz črnega revirja in nemškim gostom prijetno bivanje. Vrnitev bo v nedeljo 25. t. m. z večernim brzovlakom in naj se priključijo tudi oni, ki so prišli zadnjič s posebnim brzovlakom ter so svo je bivanje v stari domovini podaljšali do odhoda druge skupine. u— Francoski borci s solunske fronte v Ljubljani. Za obletnico bitke na Dobrem polju odpotuje v sredo iz Francije 175 bivših francoskih bojevnikov s solunske fronte, da posetijo zgodovinsko znamenita bojišča na nekdanji solunski fronti. V četrtek bodo prekoračili našo mejo na Gorenjskem in prispeli ob 16.11 preko Bleda v Ljubljano, kjer se bodo zadržali do 20. ure, nakar bodo nadaljevali vožnjo proti Beogradu. Prepričani smo, da bo naše občinstvo bivšim borcem naše zavezniške Francije izkazalo vso potrebno pozornost in jim priredilo časten sprejem. HOČEŠ BITI: stenograf f strojepisec knjigovodja korespondent tajnik pis. uradnik dober trgovee vpiši se *%U5*IO v Trgovsko učilišče in stenograf ski institut ROBID A, Ljubljana, Trnovska 15, Čimprej, ker je število učencev omejeno. n_ Umetnostna razstava bratov Vidmarjev. Vse ljubitelje lepe umetnosti opozarjamo, da je umetnostna razstava slikarjev Nandeta in Draga Vidmarja odprta vsak dan od 9. do 18 v Jakopičevem paviljonu. Dela, ki sta jih to pot razstavila, vzbujajo vsesplošno priznanje m odobravanje in je zato prav, da si vsakdo, ki se količkaj zanima za oblikujočo umetnost ogleda to razstavo. Oba slikarja razstavljata čez 80 del. V glavni dvorani vise olja, v obeh stranskih sobah pa grafika, tako da nudi ta razstava lep in nazoren pregled vseh pomembnejših ded obeh umetnikov. u— Vzor higienske špecerijsfce trgovine za Krekov trg je od včeraj dalje nedvomno bivša Perdanova trgovina, ki jo je tvrdka Bogomir Motoh zlasti na no-traj moderno renovirala in opremila. Nje slovite kavne mešanice, pražene na moderni žgalnici, in sploh vse najboljše špecerijsko blago, zlasti pa urna postrežba, bodo trgovini privabili kmalu dovolj od- je^!CpododbOr Rdečega križa Ljubljana _ mesto vljudno vabi svoje članstvo, da se udeleži nocojšnjega sprevoda v proslavo kraljevega rojstnega dne. u_ Upokojenci! Prosto ie mesto šolskega sluge. Citajte med malimi oglasi. n— Profesorji-iee, aktivni in v penziji ter komercijalisti! Razpisanih je nekaj honorarnih učnih mest Citajte današnji mali oglas »Pouk«. „— g dijakinji po možnosti vigješoOci, iz boljše rodbine, sprejmem na stanovante m brano z vso oskrba Vila, vrt, klavir na razpolago. Nadzorstvo po želji Maistrova ulica št 14, B— Lepe breskve m vlaganje kg din & vsako količino dobite pri Fr. Kham, Kom-firaRŠ ixe.Sk Danes premiera francoske umetnine letos nagrajene na bienali ▼ Benetkah! * 1 DATI T A CtlDT v glavni vlogi igra in ptaSe naša. slavna LAoUUJA 5M1\1 rojakinja MHA ČOBAKOVA - SLAVENSKA Pariška opera, njen balet in življenje onih mladih, ki iščejo v plesa svojo srečo.' KINO UNION, Tel. 22-31 — D*®68 Postave ob 15., 17., 19. in 21. uri n— Bratstvo Ljubljanskega Sokola in Narodne čitalnice t Šiški. Na nedeljski proslavi 601etnice Narodne čitalnice v Šiški — po-nedeljsko >Jutro< je o njej obširneje poročalo — je nas stari sokolski in narodni delavec br. Bojan Brenik izpre govoril naslednje spominske besede: >Cast mi je na današnjem vel-epomembnem slavju zastopati najstarejše Sokolsko društvo v državi: Ljubljanskega Sokola, katerega je vezalo s šišensko čitalnico v 80 letih ozko sodelovanje. Nešteto k bilo veselic na Kozlerjevem vrtu-pa tudi pri Kamniti mizi, na rojstnem domu Valentina Vodnika, kjer se je Sokol kor-porativno udeleževal prireditev, nastopal 6 svojim izvrstnimi telovadci, ln postal tako sodrug in pomočnik »Čitalnice«, kakor ga imenuje takratni kronist. Oba, šišenska Čitalnica in Ljubljanski Sokol sta si stekla velike zasluge za narodno probujo ljubljanske okolice. Prva s svojim pevskim zborom, igrami, predavanji in govori. Sokol pa s tem, da je širil zmisel za telovadbo. Oba sta delovala v pravcu slovanske misli. Posebno lepo zaslugo ima Čitalnica tudi z ustanovi tiv: jo knjižnice, ker je s tem širila med preprostim narodom lepo slovensko in slovansko knjigo. V okviru teh nekdanjih bratskih stikov želim, da bi ostali odnošaji med obema društvoma trudi v bodoče enako prisrčni ter čestitam še enkrat Šišenski čitalnici prav iskreno in kličem krepki sokolski Zdravo! i® ŠTEDNJAK Trgovsko učili š?e in stenogralstai institut Robida. Trnovska 15. vpisuje volk dan tudi ob praznikih. n— Na šoli Glasbene Matice se bo pričel nitri v sredo redni pouk. Ravnateljstvo šole obvešča tem potom p. n. starše, da se učenci za vse glasbene predmete še vedno sprejemajo v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica št. 8. V učiteljski zbor je na novo vstopila absolventka šole drž. konserva-torija v Ljubljani, znana pianistka ga. Osterc -Valjalo Marta. Starše prosimo, da v interesu rednega pouka .pobite z vpisom. Mladinsko petje in splošna glasbena teorija začne prihodnji teden. Danes ob 14*3o, 173o, 2o.Jo „Pater Vojteh" in „Čarobna igra" z Martho Eggerth. — f,Kino Moste". n— Zadnji dan vpisovanja na drž. konser-vetoriju v Ljubljani je v sredo 7. t. m. Sprejemni 'zpiti so 12. in 13. t, m., redni pouk začne 16. t. m. z dodelitvijo k posameznim profesorjem in določitvijo urnika. u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvone sprejema nov pevke in pevce. Vpisovanje v sredo 7. petek 9. in soboto 10. t. m. od 18. do 20. v društvenih prostorih. Mestni dom, I. nadstropje desno. n— Telefonsko številko 48-43 je dobil 'direktor trgovskega učilišča »Christofov učni zavod« v Ljubljani. To spremembo naj si zabeležijo v telefonske imenike interesenti. u— Izobraževalni in učni tečaji Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Trgovsko društvo »Merkur« priredi počenši z oktobrom večerne izobraževalne tečaje ob delavnikih v času od 19. do 21. ure. Tečaji bodo za slovensko stenografijo rer začetni in nadaljeval tečaj za laščino in nemščino. Prijave v eruštveni pisarni, Trgovski dom. pritličje, od 8. do 14. ure. Opozarjamo na koristnost teh tečajev, ki ^o poceni •.sem Interesentom na razpolago. n— .Joderna fiziološka gimnastika za dame in gospode Vas napravi prožnega in lahikega. Vsak ponedeljek, sredo in petek od 6. do 8. zvečer v telovadnici učiteljišča, Resljeva cesta. Začetek v sredo. 14. t. m. Iz Celja e— Stavka pri regulaciji Savinje. Delavstvo, ki je zaposleno pri regulaciji Savinje v četrti etapi v Košnici. je stopilo včeraj zjutraj v stavko. Delavstvo zahteva odpravo akordnega dela. e— Koncert moškega zbora pevskega društva »Binički« iz Leskovca v vardarski banovini se l o pričel danes ob °0.30 v veliki dvorani Narodnega doma. Udeležite se koncerta tega odličnega pevskega društva v čim večjem številu! e— Gndbenn društvo apneničarjev Pečov-nik-Celje, naznanja, da je preložena veselica na 8. t. m. pri >Sk«lni kleti« ob 3. popoldan. Vabi odbor. KINO UNION. — Danes »POMLAD LJUBEZNI«. Matineji: »POSLEDNJI POGAN«. Jutri: »HORDUBALOVI«. e— 12-letna deklica je izginila brei sleda. V soboto zjutraj je šla 12-letna Frančiška Klinarjeva, hčerka strojnega ključavničarja v Novi vasi pri Celju in učenka 5. razreda I. drž. dekliške narodne šole v Celju, v šolo in je ob 10. dopoldne odšla iz šole. Od takrat je deklica izginila brez sledu. Deklica je dobro razvita, ima temne lase, rjave oči, podolgovat obraz, v dvojni kiti v laseh je imela dve rdeči pentlji, na sebi je imela belo obleko s pikami, črn predpasnik, bele nogavice in nizke čevlje. Ce bi kdo kaj vedel o deklici, naj blagovoli to javiiti njenemu očetu Francu Klinarju v Novi vasi pri Celju. Postani ln ostani član Vodnikove družbe! e— Lastnega brata je sabodel. Ko se je vračal 26-letni rudar Mihael Oblak z Gaber-nega pri Laškem v soboto z družbo iz neke gostilne v Laškem, se je na cesti spil s svojim bratom, ki je uslužten kot delavec v Radiothenmi v Laškem. V prepiru je slednji izvlekel nož in zabodel Mihaela trikrat v desno stran prsi. Ena rana sega do pljuč. Mihaela Oblaka so prepeljali v celjsko boL nišnico. e— Nesreča v planinah. Na Mrzli gori v Savinjskih planinah se je v soboto ponesrečil 2&-letni pogodbeni poštar Oskar Majce-novič iz Radmirja pri Ljubnem. Pri plezanju mu je spodrsnilo in je padel pet metrov globoko. Pri padcu si je zlomil desno ključnico ter se potolkel po glavi in telesu. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolniš-nico. e— Samomor odpuščenega delavca. Ene 17. avgusta je izginil iz Celja 44-letni mali posestnik in cinkarniški delavec Ivan Skok z Ostrožnega pri Celju, ki je bil odpuščen iz cinkarne. Pred dnevi je časopisje poročalo, da je Drava pri Središču naplavila truplo neznanega moškega. Celjska policija je s pomočjo orožništva ugotovila, da je mrtvec pogrešani Ivan Skok. Nesrečnež je bil izvršil samomor. Zapušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. e— Vlom v Nazarju. V noči od četrtka na petek so neznani storilci vdrli skozi okno v prostore delavskega konzuma v Nazarju pri Mozirju. Navrtali so železno blagajno in vzeli iz nje 10.901 din gotovine. Odnesli so tudi nekaj tobaka, ostalega blaga pa se niso pritaknili. Za vlomilci zaenkrat še ni sledu. Iz Maribora a— Slavnostno fabavo prirejajo oficirji mariborske garaizije na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. 6. t. m. v prostorih Uniona ob 21. Obleka za gg. oficirje Je svečana, za dame večerna obleka, za gospode pa temna obleka. Pristop imajo samo povabljeni. Kdor po pomoti ne bi bil povabljen, naj se obrne na majorja g. Čubelica ali podporočnika g. Babica v meljski vojašnici, 45. polk. a— Omladina JNS. Redna od borova seja je na mesto četrtka v sredo dne 7. t. m. ob običajni tiri. Radi važnosti prosimo polnošt«. vilne udeležbe. — Žiger, podpredsednik. a— Starokatoliška cerkev. Danes v torek 6. t. m. rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. bo slovesno cerkveno opravilo ob osmih, sledeče nedelje in praznike ob devetih. Vabljeni k najčastnejši udeležbi. a— Iz gledališča. Letošnji gledališki repertoar je tudi letos skrbno ln za naše razmere čim močneje pestro izbran. Lanskim gledališkim abonentom ostanejo njih dosedanji sedeži rezerverani do srede 144. t. m................................... MED. UNIV. dr. FRAN TOPLAK speci jalist za ženske bolezni in porodništvo, GLAVNI TRG 18. BEDNO ORDINIRA od 9. do 11. in od 15.30 do 16.30. a— Nova postojanka ZMB. Pri 9v. Marjeti niže Ptuja je bila v nedeljo 4. t. m. ustanovljena nova postojanka Zveze Maistrovih borcev. Ustanovnega sestanka se je udeležilo 50 članov. Ztorovanje je otvoril v imenu pripravljalnega odbora tov. Rižnar iz Ga-jevcev. V imenu maribors1 ega ziveznega odbora sta govorila tov. dr. Irgolič in tov. Li-puš, ki je poročaj o ustroju in pomenu Maistrovih borcev. Pri volitvah Je bil izvoljen odbor s tov. Rižnarjem na čelu. a— V par dneh zapravili preko 700 dinarjev. V Dravogradu je beračil po raznih gostilnah 34 letni Leopold Lozar iz Črnomlja. Z nabiralno polo in pod pretvezo, da je jetičen wi da mora skrbeti za 4 otroke, je nabral pri 55 osebah 727 dinarjev, ki jih je v paT dneh zapravil, in zapil. Aretirani Lo_ zar jje delomaržnež in bo prišel pred sodišče. a— Novo tovorno skladišče hočk© železniške postaje so blagoslovili v nedeljo popoldan. Slovesnosti so se udeležili predstavniki okoliških občin in gasilci. Navzoč je bil tudi sreski načelnik za Maribor desni breg g. Eiiete. Blagoslovitvene obrede J« opravil hooki župnik. O pomenu nove tovorne postaje sta spregovorila hoški župan Vernik in predsednik hoske gasilske čete Josip Pfeifer mi. a— Hčerka je ppbegniia od matere. 23-letna Klara Jakopinčeva, hčerka posest-nice iz Ormoža, je odšla od doma in se ni več vrnila. Materi se je hčerkin pobeg zdel nerazumljiv. Začela je povpraševati ter je izvedela, da je njeno hčerko stalno zasledoval mesarski pomočnik Vinko Vi-drist, po rodu iz Italije. Ljudje so ji po-vedaii, da so videli njeno hčerko, kako se je kritičnega dne odpeljala z Vidristom iz Ormoža v smeri proti Mariboru. Izvedela je tudi, da je Vidrist grozil njeni hčerki, da jo bo ubil, če ne pojde z njim. Mati je v skrbeh za svojo hčerko vso zadevo prijavila mariborski policiji, ki je na vse strani izdala okrožnice, da se Vidrist izsledi in da se hčerka vrne k preplašeni materi. a— Trnplo neznanega utopljenca so pokopali pri St. Janžu na Dravskem polju. Utopljenec je imel ma sebi samo kopalne hlače. Star ie bil 28 do 30 let ln dobro re-jen. Identitete niso mogli ugotoviti. a— Cigaretni ogorek zanetil požar. V bh-žini Tržaške ceste je zagorela lesena baraka, last šoferja Josipa Špersaka. V baraki je bilo seno in razno orodje. Speršalk trpi preko 2*X>0 din šikode. Zdi se, da je nekdo, ki je šel ponoči mimo, vrgel skozi Špranjo cigaretni ogorek, ki je zanetil usodni požar. Iz Trbovelj t_ Društvo kmečkih fantov in deklet, ki je bilo pred leti ustanovljeno na Sv. Planini nad Trbovljami, je prav agilno na prosvetnem in nacionalnem področju. Društve. ne tekme koscev, iki so jih kmečki fantje in dekleta prirejali prejšnja leta z velikim uspehom na Sv. Planini, v Zagorju in Ko-tredezu. so med našim prebivalstvom zbujale veliko zanimanje. Letos priredi društvo slično tekmo tudi v Trbovljah. V četrtek 8. t. m. bomo imeli priliko prisostvovati na travniku g. Kolenoa v Gaterskem svojevrstni tekmi koscev, ki poveličuje delo kmečkega stanu. Trboveljsko občinstvo vabimo k obilni udeležbi. Obnovitev dolenjske tramvajske proge Večmesečna dela od magistrata do dolenjske mitnice Ljubljana, 8. septembra. Splošni maloželezniškl družbi je letos le uspelo izposlovati večje posojilo, iz katerega se bo po dolgem obljubljanju obnovila dolenjska tramvajska proga, ki je že res v obupnem stanju. Prenovila se bo v ceh dolžini, od Mestnega trga do dolenjske mitnice, kar znaša okoia 1600. Tračnice zanjo so večinoma že dobavljene in so jih že začeli kriviti. Predvidoma začne S. M. D. v petek 9. t. m. odstranjevati tirnice, začenši na vzhodnem koncu. Ko bodo tirnice odstranili, bo pa treba pospešiti preurejanje in izpolnitev raznih podzemskih instalacij in napeljav (kanaliziranje, plin, vodovod in kabli). Mestna'elektrarn že dalj časa polaga nove kable pod severnim hodnikom. Vse te preureditve bodo precej obsežne in bo treba ponekod kopati precej globoko. Zaradi ožine komunikacij ni mogoče na istem odseku zaposliti delavcev več podjetij, ker bi se samo ovirali in motili med seboj in tudi ne bi hotel nihče odgovarjati za morebitne poškodbe raznih napeljav. Zato bodo morala, kakor pred kratkim v Wolfovi ulici, tudi tukaj delati posamezna podjetja po točno določenem progTa-mu drugo za drugim, kar bo seveda znatno zavleklo delo. (Do srede decembra, v primeru neugodnega vremena pa še dalje.) Ko bodo preurejene stalne instalacije m napeljave, 6e bo v nekaterih odsekih, zlasti na zahodnem delu Karlovške ceste tudi nekoliko spremenil cestni nivel, in bodo na ta način odpadli prometno nevarni strmi prečni nakloni vozišča, ter se izboljšali zdaj vprav nemogoči hodniki za pešce. Za radikalnejšo regulacijo prizadetih komunikacij, ki bi bila nujno potrebna, žal primanjkuje denarja, ker bi v tem primeru morali odkupiti več objektov. Po ureditvi nivela komunikacij bodo položili nove tramvajska tračnice v glavnem na istem mestu, kjer so zdaj. Tudi na Starem trgi«, kjer bi bilo iz prometnih oasrorv pravi taejše izpeljati tramvaj na grajski strani vozišča, bo moral ostati tir na starem mestu, k r zahtevajo tako specifično krajevne razmere. Važno je vprašanje tlakovanja prizadetih komunikacij. Mestni in Stari trg, ki sta že zdaj tlakovana, se seveda spet za-tlakujeta in sicer Mestni trg zopet z drobnimi granitnimi kockami, za Stari trg pa gradivo še ni dokončno določeno, ker je vse odvisno od cene gradiva- V vsakem primeru pa se bo tlakovalo tako, da bo ropot znatno manjši, kakor je zdaj. Dalje proti vzhodu komunikacije še niso tlakovane, želeti pa je da ba se našla sredstva tudi za ta tlak, saj je tu živahen vozni promet. Sv. Florijana ulica, Karlov-ška in Dolenjska cesta so za zdaj še sestavni deli državne ceste št. 2 ln bi torej tudi državna uprava morala primerno prispevati za izboljšanje in utrditev navedenih važnih komunikacij. Toda državna uprava to odklanja z motivacijo, da se bo ta del zdaj še državne ceste št. 2 po načrtu preložil drugam. Seveda je še veliko vprašanje, kdaj bo prišlo do te preložitve, med tem pa naj država prenaša sramoto, da so najslabše in najboljše zanemarjene ce ste v Ljubljani ravno navedeni deli državne ceste št. 2. Država ne le da ni pripravljena ničesar žrtvovati za trajnejše izboljšanje teh komunikacij, temveč niti najmanj ne skrbi za redno vzdrževanje teh cest v mestu, čeprav je to po zakonu dolžna. V teh okoliščinah je torej mestna občina ljubljanska navezana sama nase in na svoja finančna sredstva. Zato bo predvidoma moralo ostati vozišče vzdolž dolenjske tramvajske proge od začetka Sv. Flo-rijana ulice naprej tudi še nadalje makadamsko, pač pa bodo primerno obdelali površino, da ne bo prahu. Začasno, dokler se prekopani teren dovolj ne vleže, bo tudi na Mestnem in Starem trgu moralo ostati vozišče netlakovano in površina za. varovana proiti prahu. Smrt vrlega vzgojitelja V nedeljo popoldne je izdihnil v Ljubljani v Leonišču upokojeni sreski šolski nadzornik g. Josip Turk. Smrt nam je ugrabila pomembno osebnost starejše dobe na poprišču našega šolstva in narodnega gospodarstva. Pokojni Josip Turk je bil v šoli vzor vzgojitelja, izven šole pa odlični organizator gospodarstva in vnet prosvetni delavec. S posebno vnemo se je udejstvoval pri Sokolu, njegovo iniciativo in vnemo pa so cenile tudi razne druge narodne in prosvetne organizacije. Rodil se je leta 1864. v Kotu pri Ribnici in po nižjih gimnazijskih razredih je dovršil učiteljišče v Ljubljani leta 1883. ter nastopil svojo učiteljsko pot s trdno voljo, Tisoče zahval prejema »MORANA« Lasje presta-' takoj izpadati-- in zrastejo na plešastem mestu-odstrani prhljaj itd. jaca in hrani lasne KORENINE • POŠILJAMO PO POVZETJU-ATEKL DIN.50- 11. do 17. septembra 1938 TEHNIČNI SEJEM DO 18. SEPTEMBRA. POMEMBNE VOZNE OLAJŠAVE. S sejmsko legitimacijo in potnim listom vizum brezplačen! Znižani madžarski tranzitni vizum dobite na meji, ko pokaže te sejmsko legitimacijo. — Znaten popust voznine na jugoslovenskih in madžarskih železnicah, na nemških drž. železnicah kakor tudi na ladjah po Donavi in Jadranskem morju ter v zračnemu prometu. Vsa pojasnila in s e j m s k e izkaznice po 50.— din dobite pri WIENER MESSE — A. G., Wien VII. in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Zveza za tujski promet v Sloveniji »Potnike, Tyrševa cesta 11; Zveza za tujski pomet v Sloveniji »Putnik«, Hotel Metropol, in njene podružnice. AH se narava moti?M človeku K sob, fe ara p je todi manj dovolj? Gotovo ne! Dobro delovanje našega žvečilnega aparata je odločilnega pomena ca nafia splošno zdravstveno stanje. Vsi tobje eo nam potrebni. Zato ne pozabimo, da smo todi mi njim potrebni: negovati jih morama Stalna nega s Chlorodontom, zanesljivo zobno pasto, ohrani zobe zdrave do pozne starosti. Dober sloves pa gre Chlorodontu zaradi visoke kvalitete. Domači proizvod. Prvovrstno in zajamčeno čisto domačo SVINJSKO MAST svežo in najizdatnejšo v uporabi, homogeno in standardizirano znamke Predovič d. d., ima stalno ni) 17 n A Vir I AMITA LJUBLJANA, v zalogi rAfillV T It J rt 11 IV U Poljanska cesta št. 73 Prodaja se v originalnih zabojih od 25 kg dalje iz skladišča Mesarska cesta štev. 4. Zahtevajte ponudbe! TELEFON 2130. da se bo težkemu in odgovornemu poklicu posvetil z vso silo in z vsemi sposobnostmi. Tako je tudi bilo! Njegova službena mesta so bila: Grahovo pri Cerknici, kjer si je izbral življenjsko družico iz znane Krajčeve hiše. Begunje pri Radovljici, kjer je bil nadučitelj, potem pa Dolenji Logatec, kjer je bil imenovan za okrajnega šolskega nadzornika novomeško-črnomaljskega okraja. Kot okrajni šolski nadzornik si je pridobil zaupanje in spoštovanje vsega učiteljstva, saj je bil najboljši zagovornik in branilec učiteljskih pravic in teženj v kaj težkih časih. Po poteku funkcijske dobe je bil razrešen in dobi! je mesto šolskega upravitelja v Radovljici, kjer je bil upokojen leta 1924., a je ostal tam tudi kot upokojenec. V prostem času se je mnogo ukvarjal s sadjarstvom in drugimi panogami kmetijstva. Bil je duša in vodja kmetijskih podružnic, sodeloval pa je tudi pri raznih denarnih zavodih in gasilskih organizacijah. Za tako delo je bil ves vnet do smrti. Vzornega vzgojitelja, naprednega in delavnega moža, ki bo položen k večnemu počitku danes ob pol 17. na pokopališču pri Sv. Križu, bomo ohranili v častnem spominu. Naši Sokoli na delu Obmejno sokolstvo proslavi 20 letnico Jugoslavije Gornja Radgona, septembra Tu na mejii, kjer eo leta 1918. padli od svinčenk krvoločne avstrijske soldateske prvi oznarijevalci Jugoslavije, radgonske žrtve, in kjer so se za našo lepo Jugoslavijo borili hrabri Maistrovi borci, proslavi prihodnjo nedeljo 11. t. m. vse obmejr.o sokolstvo 201etnico našega osvobojenja. Pri tej priliki se bo oddolžilo spominu radgonskih žrtev s poklonrtvijo ob njihovem grobu na gornjeradgonskem pokopališču in položilo venec. Začetek proslave bo dopoldne po ori_ hodu dopoldanskega vlaka ob 10. ko bo slavnostno zborovanje pred občinsko hi§o, čemur sledi pok Ion i te v ob groba radgonskih žrtev in Maistrovih borcev. Popoldne pa bo telovadni nastop murskega »oikolskega okrožja ob sodelovanju sokolstva ostalih sosednih okrožij. Telovadni nastop bo na novem letnem telovadišču. Dolžnost sokolstva in sokolstvu naklonjenega občinstva je, da v nedeljo 11. t m. v čim večjem številu prispe v Gornjo Radgono in manifestira za močno Jugoslavijo! Sokol Jožica. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra IL proslavita sokolsko članstvo in mladina danee ob 18. v Sokolskem domu. Vabimo k proslavi tudi ostalo občinstvo. Zdravo! SoKol Slovensko Konjice, v nedeljo 28. avgusta je priredil konjiški Sokol tombolo z lepimi dobitki. Čeprav se vrši velika protipropaganda, tkUUi m i Ziei*. tftV f* »"IM71 •mjlr ! nWTLl Mtr*i» riffcvrjk* pmlHMMl tr ^h"n* ee je tombole v Slovenskih Konjicah udeležilo nad 1000 ljudi, po večini kmetekega in delavskega ljudstva- Med tombolo, ki se je vršila na dvorišču Narodnega doma, je začelo malo deževati, a narod je vseeno vztrajal- Samo škoda, da je kart že dva dni prej zmanjkalo. Prodali bi £h najmanj še 2000 komadov. Igralci so bili zelo veseli lepih dobitkov, ki jih je bilo okrog 300. Moško kolo je dobil Anton Ko-privnik, ki je vnet naprednjak, žensko kolo pa njegov brat Stanko, član Sokola v Zrečah. Lepo moško zapestno uro je dobil neki delavec, žensko uro trgovski vajenec Bobnar, vrečo moke Krajnčeva Terezija iz Polen, seženj bukovih ceparuc Alojz Premrou, gozdarski čuvaj iz Konjic, balo platna pa sokolska naraščajnica Zora Pajeva. čisti dobiček tombole gre za nakup letnega telovadišča. Sokol v Konjicah se iskreno zahvaljuje vsem, ki so z lepimi darili ali pa z reklamo in delovanjem pripomogli k tako lepemu uspehu. Zahvaljuje se pa tudi vsem obiskovalcem, ki so se zbrali iz vsega sreza. Sokolje tekme v odbojki v Slovenjem Gradca. V nedeljo so bile na sokolskem telovadišču v Slovenjem Gradcu pod vodstvom okrožnega načelnika br. Mira Veljaka tekme v odbojki za prvenstvo koroškega okrožja. Tekmovanja so se udeležila tri članska in šest naraščajniških moštev. Pri članih je ponovno odnesel zmago pred Slovenjim Gradcem in Mežico gu-štanjski Sokol. Pri naraščajnikih je zasluženo zmagala Vuzenica, kateri slede Mežica, žerjav, Dravograd, Slovenj Gradec in Guštanj, Za tekme je vladalo zelo veliko zanimanje in jim je ves čas prisostvovalo mnogo občinstva. Iz življenja na deželi Iz Hrastnika j,— va|e proti plinskim napadom iz rra- ka so bile pri nas tudi letos, dnevne in nočne Vse pri vajah zaposljene ekipe so storile svojo dolžnost in vaje so se v tem oziru izvršile v redu. Grajati pa moramo občinstvo ki se ni hotelo pokoriti stražam. Prebivalstvo se ne zaveda, da so te vaje namenjene njim. Zadeve m trebe vzeti za salo Da nes ali jutri pride lahko do resničnih napadov, in če si ne toste znali pomagati, boste d raco plačali 6vojo nemarnost. h— Spremembe na šoli. Na deški soli sta nastopili z novim šolskim letom dve novi učni moči. Iz Črešnjevca je prišla domačinka gdč. Marija Urbajeova. iz \rti& pa gdč. Antonija Sancinova. Drugače je pa ostalo na deški šoli zaenkrat še pri starem. — dekliško šolo je pa premeščena iz Adlesi-čev o nedeljo po Veliki Gospojnici v vsem sijaju priredili viteško igro alko. To je bila že 223. prireditev te tradicionalne igre, o katere pomenu in pestrosti govori naslednji članek gdč. Aste Žnideršiče-ve iz Sarajeva: Sinj, glavno mesto dalmatinskega Zagorja,' ima svoje posebnosti. Bogate sejme ob sobotah, spomine na sinjsko preteklost, na njegovo ilirsko, rimsko in sta-rohrvaško dobo ki jih hranijo v muzeju očetov frančiškanov. Tu je tudi znamenita božja pot Gospe Sinjske :n edino mesto, kjer uprizarjajo vsako l-et0 stare al-kars-ke igre. Alkarske tekme imajo kot viteške igre pvoj začet, k v srednjem veku. V času vedno pogostejših turških vpadov so zamrle z mnogimi drugimi narodnimi in krajevnimi posebnostimi vred. Ko se je prebivalstvo iz notranjosti izseljevalo zaradi Turkov vedno bolj proti morju so prib žali v Sinj tudi bratje iz samostana Rame. Samostan so zažgali, ker g? niso hoteli prepustiti Turkom, le sliko Matere Božje so prinesli iz starega svetišča v novo . Toda niti Sinj in okolica mesta nista bila varna pred Turki. Prebivalci so prosili pomoči cd beneške republike. Benečani pa so verjeli v turško premoč, v njihovo zmago in zamero za primer, če bi se jim skušali zoperstavljati. In niso poslali pomoči v odločilnem času. Tako se je zgodilo ,da se je leta ljlo., od 7 do 14. avgusta, borilo nekaj stotin mež iz doline rek, Cetine proti tisočem Turkcv. Na Sinjškem polju se je odloČita glavna bitka, Sinj glavna odporna točka proti Turkom, je ostal nezavzet m z njim pot do morja in do b«neške posesti. Sinjani in njihovi sosedje so verovali, da jim je naklonila zmago en dan pred svojim praznikom Mati Božja, katere sliko so častili v frančiškanski cerkvi. Zato praznujejo tistega dne vsa naslednja leta izredno slovesno Marijin praznik 15. avgusta. Slavnosti se nadaljujejo m dosežejo višek še prihodnjo nedeljo ob uprizarjanju alkarskih iger. , „ . Pred več kot 200 leti je bil uorej S:nj in ž njim velik del primorskih zemelj za vedno rešen Turkov. Nepričakovana zmaga krščanske raje je navdušila tudi kulturni zapad. Benečani so v spomin na to slikali čudovit, freske na stene svojih palač. čutili so se zmagovalce in varne- Narod, ki je zmago izvojeval, pa je v svoji sredi obnovil Alko, igro srednjeveških vitezov. Zdaj ni bila več samo izraz telesnih spretnosti plemiških tekmovalcev; postala je simbol veselja in ponosa vsega zmagovitega rodu, med katerim je časih živela, a drugačna in v drugih razmerah. Taka, kot v tistem prvem času sprošče-nja, je ostala do danes. Alkarski tekmovalci so za narod, ki prihaja zaradi njih iz svojih gorskih in primorskih vasi v Sinj junaki iz narodne pesmi, poosebljena združitev vseh potez in vrlin ljudstva. Njihovo tekmovanje ej razmah tiste večne velike narodne sile, ki se more izziv-liati zdaj samo v vsakdanjem boju z revščino in ki v Alki spet zaživi svojo junaško dobo. Kadar prnahajo zagoreli Alkari zravnani v sedlih na svojih plemenitih konjih ko vihraio njihove dolame odkrivajo vse pisano "in zlato bogastvo viteških cblačil, takrat si je treba v resnici odmisliti samo tistih nekaj tribun z občinstvom iz dvajsetega stoletja. Množice kme+ov v dalmatinskih nošah, pisana vrsta alkarskih slug v starih oblačilih in naposled Gdč. Milena Jeručeva. osmošolka //• državne realne gimnazije v Ljubljani, je bivala 14 dni v Aljaževem domu. Tole nam je napisala in dve mični sliki priložila: Ko je letos pomladi v proslavo dvajsetletnice obstoja Jugoslavije razpisalo »Jutro« nekaj nagrad za najboljše naloge srednješolcev in srednješolk, sem se takoj odločila, da pri tem tekmovanju sodelujem. Sreoa mi je bila mila. Ocenjevalna komisija mi je priznala za nalogo pod naslovom »Jugoslavija in njeno morje« le.po naigrado: brezplac- Alkari sami — kot da smo šli nazaj skozi stoletja . . Na prvi pogled je alkarsko tekmovanje podobno koroškemu štehvanju, vendar se mi zdi, da združuje Alka v svoji prvotni zamisli in svojem današnjem predstavljanju toliko različnih vrednot kot malo Katera njej podobna igra. Cisto etična vrednost, zgodovinska in etnična zanimivost, lepota kretanja in slikovitost oblačil ter nazadnje veliko artistično znanje tekmovalcev, združeno z napetostjo dogajanja. Ker pa sem bila na morju že večKrat, v gorah pa še malo, sem skusila svojo nagrado zamenjati za bivanje v planinah. Tudi to se mi je posrečilo. Ž gospodično Sonjo Mikuletičevo iz Celja, tudi »Jutrovo« nagrajenko, sva se domenili, da pojde ona na morje, jaz pa namesto nje za štirinajst dni v Aljažev dom v Vratih. Dne 13. avgusta sem se pripeljala v Mojstrano. Od daleč so vabili in pozdravljali vrhovi TriglaA«ke2a pogorja. Aljažev dom je pa res posrečeno izhodišče za nešteto tur Prvi poizkusi v triglavski steni, in izletov po Julijskih Alpah. Stoji na lepem mestu, vsenaokrosr je smrekov gozd. Ta sta doma z/iravje in zadovoljstvo. Prav ta dan je prišlo v dom veliko turistov ker sta sledila dva praznika. Oskrbnica gospa Torkarjeva me je ljubeznivo sprejela in me je bila zelo vesela, ko sem povedala, da sem ».Jutrova« nagrajenka. Odredila je zame prijazno sobico z razgledom na Triglav. Severna stena! Toliko mračnih skal, _toliko navpičnih sten. Rahla, mladostna želja, da jo enkrat preplezam. Tako cesto sem slišala in brala o njej. Tri dni sem hodila sama na. krajše izlete specialko v roki in ugotavljala razne vrhove, četrti dan pa se je začelo veselo življenje v domu, kajti prišli so tečajniki za vežbanje v plezanju in reševanju v gorah. Tečaj se je vršil pod strokovnim vodstvom naših najbolj izkušenih plezalcev (gg. Kavčiča, referenta za telesno vzgojo v Beogradu, inž. Avčina, dr. Breclja, dr. Potočnika in Čopa)* Povabili so me, da se udeležim plezanja na severno steno. Bili so mi tako naklonjeni. da so mi preskrbeli plezalno opremo. Tiha želja prvega dne, ko sem zrla iz svoja sobice na strme skale najbolj nevarnega predela naših Alp, se mi \e iz,polnila. Bila sem vsa srečna, ko me j« Joža Con navezal na vrv in pričel pred menoj plezati. Iz početka sem imela malo strahu, a kmalu sem se privadila in srečno priplezala skozi kamine. Nekaj dni kasneje sem šla na Škrlatioo. Po* nas je vabila skozi Bivak in Ozebnik. ple-zli smo na Veliki Rokav i nodtod na Skrlati-co. Tudi ta tura mi bo ostala vedno v spominu. Moje bivanje v planinah je balo zelo lepo. Tu pa tam je bil sicer dež, pa kaj si človok more, če imamo tako mokro leto. Za ves ta užitek sem dolžna veliko hvalo »Jutru« in Slovenskemu planinskemu drtu stvu, ki sta mi pripomogla do tako lepih počitnic. Pohvaliti pa moram vsekakor tudi oskrbnico v Aljaževem domu go^po Torkar-jevo in njeno družino za skrbno j>ostrežbo in ljubeznivost, katere sem bila deležna ves čas. Napravila sem tudi več lepih fotografskih posnetkov in dva od teh prilacam. (Plezanje po severni steni in Škrlatica). Pri spominskem križu na ŠkdaticL ' 1 Meščani in tujci se pri prireditvi izgubljajo v množici kmetov. Povsod se belijo široki rokavi platnenih bluz, veliki srebrni gumbi se bleste na telovnikih, pisano tkane torbe vržene preko ramen, povsod ponosna hoja in pojoča dalmatinska govorica. Popoldne se ves ta pestri svet pomakne na prizorišče alkanstah iger ,dolg drevored košatih dreves, ki se izgubljajo na eui strani med mestnima hišami in v sinjskem polju na drugi strani. Največ ljudi je zavzelo stojišča. Nekaj Zaradi vsega tega ugajajo alkargke igre ljudem, ki so si po značaju in okusu lahko popolnoma različni. Zanimalo me je, kaj so v privatnem življenju Alkari, ki znajo tako dobro predstavljati viteze. Odgovor me je presenetil: kmetje, uradniki, študentje, delavci, učitelji, trgicvcl Predpogoj je, da živi njihova rodbina vsaj že tretje poko-lenje v Siniu. Socialnih razlik alkarska zajednica med svojimi člani ne priznava. Pač pa goji kot samoposebi umevn0 tisto, pri nas toliko iskano sožitje inteligence z delovnim ljudstvom. tribun. Tam je črez cesto napeljana vrv v višini, Iri jo lahko doseže jezdec s kopjem v roki. Na sredi vrvi visi rahlo pritrjen, da ga more Alkar v diru sneti in natakniti na svoje kopje, majhen železen obroč. To je Alka. Razdeljena je z železnimi paličicami v eno večje in dvoje manjših polj, okrog središča pa ima pritrjen še en manjši obroč. Začetek tekem. Alkari jahajo pred tribune. Vsi so pokriti z visokimi kučunami _ iz kunovine in oblečeni v dragocena stara oblačila. Mnogo okrasja in marsikateri kos orožja ,ki ga nosijo, je turški plen izza orne slavne bitke na stncJsfeem poija«. Dolame, dolge bogato vezene suknje, nosijo nezaapete. Izpod n$th se biteSči belina! srajc in zlata vezenina in v fiEgranu b> delani gumbi na telovnikih. Tudi hlače soi izvezene v srebru, srebrni so okraski in ostroge na škornjih. Okrog ledij nosijo ovite široke opasice iz pisana svile. Prvi prijezdi vojvoda s svojm adjutaa-tom, najmlajšim Alkaram. Tekmovalci jahajo mimo in ko prispejo na začetek dirka Ešča, se v oblaku prahu pojavi prvi jezdec. V divjem diru prijezdi do Alke in jo sname s kopjem. Ne da bi se ustavD, drvi na svojem zdivjanem konju naprej. Šele daleč med sanjskimi hišami ga lahko ustavi in obrne. Medtem je slišati med občinstvom napol glasn« vzklike: tisti ki so slabše videli vprašujejo sosede: Koliko? dva — ah ne, samo eden, ne dva! Negotovost preneha ,ko prijezdi alkar nazaj k tribunam, pokaže kopje z alko ra njem in ga obrne k zemlji, da pade obroč na tla. Glasnik pove ime tekmovalca in število točk, ki jih j? dosegel z ozirom to če je nataknil alk0 na kopje v enem izmed manjših polj, v večjem ali celo v krogu ob središču. Ta šteje največ, t. j. za tri feočke, medtem ko štejejo polja okrog njega za eno, oziroma za dve točki. Sluga vzame konj^ svojemu gospodu, ki čaka, da se zvrste vsi njegovi tovariši in da lahko spet tekmuje. Vsak alkar sme nastopiti trikrat; kdor izmed njih ima na koncu tekmovanja najve* točk, je zmagovalec. Navadno se mora "ob koncu tekma nadaljevati še med tremi ali štirimi tekmovalci, ki so dosegli vsi najvišje in enako število točk. Ta ožja tekma še poveča napeto pričakovanje. Zmagovalcu pripno na kopje troboj-nico, ljudstvo ga pozdravlja, njegovo je častno darilo, ki ga dobe Alkari z Najvišjega mesta. Vojvoda govori, sedeč v sedlu" zaključni govor, sokolska godba zaigra himno in ljudje vzklikajo. Asta >JUTRO* St 205 9 JEorek, <6, IX. 1338. Kulturni pregled Beseda ob razstavi bratov Vidmarjev V soboto Je bila v Jakopičevem paviljona dvor j ena razstava bratov Vidmarjev. Pisatelj Tone Se-liskar, ki noj bi imel otvoritveni govor, je moral nenadno odpotovati m je Izročil svoj nameravani govor našemu lista. Zaradi pomanjkanja prostora ga prinašamo v izvlečka. Ured. Zdaj, ko je delo dvdh let končamo in so dela slikarjev Nandeta in Draga Vidmarja razobešena po stenah Jakopičevega paviljona, že lahko presodimo in ocenimo slike, olja, liste in skice, ki nam živo govore, kaj sta m kaj nista oba slikarja. Toda ker nisem poklicni umetnostni kritik, ne otvarjam te razstave z namenom, da bi a trnkom jasko ocenjeval dela, niti ni moj namen, da bi s slavospevi ogrnil ta dva silikarja, ki imata tako čudno zamotano ?azvojno pot za seboj, še manj pa imam namen, da bi ju dvigal v oblake, kakor je to na žalost naša prelepa slovenska čednost, ki postavlja umetnike zaradi prijaznosti ali prijateljstva vedno za prve med prvimi. Takšna stvar je za mladino. Mladina se rada kiči s presežniki, kajti komaj da kdo nsta odpre, je že najboljši slovenski pesnik, komaj da kdo s čopičem napravi črto čez platno, je že genij in nepreko®-9 ji v mojster. Mladost si pusti dvoriti kakor mlado dekle, mladost je zanešenjaška, mladost seka glave svojim očetom. Ta dva oba slikarja pa sta pustila svojo mladost v zemlji m sta imela malokdaj prilike recitirati v skupnih vrstah mladega rodu. Ko sta 1. 1922 prvič razstavila v Ljubljani, sta prinesla svoje slike z laških hribov in že takrat smo čutili, da je njuno slikarsko poslanstvo nera'/družno povezano z zemljo in s človekom, ki to zemljo gnoji, orje in seje. Sedanja razstava nam odkriva prav isto, le s to razliko, da je med prvo razstavo in skozi vse nadaljnje razstave do današnje gnal oba slikaTja nestrpen duh iskanja in odkrivanja, in da je ves njun umetniški razvoj ena sama tiha, vztrajna, skoraj bi dejal trmasta borba s slikarskimi elementi. Ne smerno prezreti, !e po strani, obrazi so se spreminjali v maske — vse dotlej, dokler ni bolestni odmev velike vojne prešel v iskanje nove stvarnosti, vse dotlej, dokler se ni. razbolena umetnost pomirila in šla spet nazaj v preteklost svojih vzorov iskat. Morda stojimo spet v neki takšni čudoviti dobi, ko se naš duh nikakor ne more umiriti? Vidimo in čutimo, da se poezija vrača nazaj h klasični formi — in ne brez uspeha! Vidimo in čutimo tudi, da se obli- kovna umetnost navzftc silnemu hotenju Se ni mtalila v tistem razmerju, da bi jo človek občutil kot veliko dognanje za stoletja nazaj in za. prav toliko naprej. Kakor sence težke vesti se pojavljajo ob platnih sodobnih slikarjev veliki duhovi pozabljenih stoletij: Bruechel se oglaša iz umrle daljave s svojimi krneti, slepci in berači m kmečkimi svatbami, Millet nas vabi a svojimi zamolklimi njivami m z zamaknjenostjo kmetic in kmetov, Courbet trka na našo vest s kladivi svojih kamenarjev. Da, Groszova žgoča grotesknost je za nami, z nekakšno vztrajno sik) segajo naši umetniki spet v realnost tega sveta. Toda umetnik je vsekdar nestrpen. Že mu je same stvarnosti premalo, že sega v nekaj, kar bi bilo več kakor stvar sama. Nadrealizem skuša podvreči nagonski vzpon življenja in že se spet nekateri odmičejo v abstraktnost, v »novo poduhovlj en j e«, ki naj odmakne človeka s trdne zemlje v skrivnosten svet notranjega gledanja in doživljanja. Če je umetnik umel ustvariti delo tako, da človeka zagrabi, pretrese ali kakorkoli prepričujočega z njim napravi, je delo že umetnina, pa naj ga je ustvaril natura-list, simbolist ali kakorkoli že opredeljen umetnik Nobena teh opredelitev ni večnostma. Vse se pTej ali slej izpopolnijo -— ali pa se onemogle vrnejo nazaj k trdnejšim, že poiskanim pesnicam. Kam naj bi postavil brata Vidmarja? Včasih je šele zgodovina opredeljevala stvaritelje in je tako tudi najbolj pravilno! Ali je slikar recimo zato umetnik, ker se prišteva k neki skupini, ali zato, ker je ustvaril veliko stvar? Tega. kar gledamo na slikah obeh slikarjev, ne moremo opredeljevati. Saj tudi ni potrebno. Gledamo lin doživljamo: to so naši kraji, to so vasi maše zemlje, to so naši kosci, naše žanjice, to je živina našega kmeta, to je obup brezposelnega delavca, to so berači, ki se zbirajo na sproščenje, to je naša pomlad, to so naše žive vode, ki namakajo to lepo zemljo. Razločimo pa lahko z občutkom, da sta šla Vidmarja z delom poslednjih dveh let mnogo dlje ko prejšnja leta. Njuni motivi niso le suhoparen prikaz nečesa trenutno doživetega. Delo na polju ni le prikaz nekaterih poglavitnih gibov človeškega telesa, temveč je že vsebina, ki govori. V delu vseh teh kmetov ni trpkosti in zagrenjenosti. Ne, ti ljudje svoje delo opravljajo z veliko ljubeznijo, v tem delu je lepota, je smisel, ljubezen in nečesa lepšega kakor zgolj delo. To je delo ljudi, ki nas s svojo zamaknjenostjo v svojo stvar vzpodbujajo k zanositosti verovanja v človeka samega. Človek je osrednji motiv obeh slikarjev. Seveda, zemlja je okvir, brez zemlje ne more človek živeti. Zato je človek obeh Vidmarjev zraščen z zemljo in to oboje je celota. Če st» se hotela Vidmarja približati tipičnosti naše zemlje in našega človeka, bomo šele sčasoma razvi-deli. Toda vsa ta polja in vse te žanjice na slikah so prav gotovo ne.se — ker sta jih slikala. Dvajset let sta živela med njimi! Mar ni to dovolj trdno povedano? Sicer pa naj slike same govore! Približajte se jim kakor sta se jim hotela Vidmarja ; približati! Tone Seliškar Ga Ktmc-Milanov zopet v ljubljanski operi Spored, M ga nudi ljubljansko operno gledališče za letošnje sejmske dni, priča o neumornem in uspešnem delu, s katerim pripravlja zavod novo sezono. »Gioconda«, biser italijanska operne literature, »Boris Godunov«, veličasten izrez temne '"uske zgodovine, sveža in posrečena narodna opera »Ero z onega sveta« in za nameček še opereta »Gejša« so dela, ki jih bomo v tako tesni zapovrstnosti zaman iskali na sporedu opernih gledališč, ki razpolagajo s tako omejenimi sredstvi in skrčenim osobjem, kakor naše ljubljansko. Tako delo zasluži neomejeno pohvalo in nam mora vsem biti v ponos. Oddolžimo se mu na najuspešnejši način: da z zanimanjem zasledujemo delovanje domače opere in s stalnim obiskcm pripomoremo k ohranitvi te za nas že nepogrešljive kulturne ustanove! če se upravi posreči izpeljati v danih razmerah repertoarni načrt, potem nas bo bodoča sezona obdarovala z mojstrovinami, ki pomenijo obogatitev vsakega za glasbo dovzetnega človeka. Za sobotno vprizoritev ogromne Pon-chiellijeve opere »Gioconda« je bila pridobljena ga. Zinka Kunc-Milan<>v. Gostja danes uživa že svetovni sloves. Po konča- nih študijah v Zagrebu je takoj pričela kot dramatični sopran z intenzivnim odrskim udejstivovanjem in prav Ljubljana je bila prva deležna njenih prvih umetniških sadov. Njen uspeh je bil že takrat — čeprav je bila začetnica — v najtežjih vlogah popoln. Vendar ji niso bila prihranjena razočaranja in šole po mnogih poizkusih, gostovanjih in angažmajih tudi na manjših odrih je dosegla najvišji cilj: an-gažma na Newyorški Metropolitan-ope-ri. Zaupanje v svoj veliki in lepi glas jo ni nikdar zapustilo in danes, ko ga ima popolnoma v oblasti, so ji odprti vsi odri Evrope, ki jo vabijo za težke tisočake ... Kaj nudi ga. Kune zanje? Dovršeno umetniško kreacijo tako v igri kot v petju! Gostja vč, kaj se njenemu glasu najbolj prilega in ima tudi redko srečo in možnost, izkoristiti omenjeno prednost. Poudariti je treba, da se ji glasovno Giocon. da kar najbolj prilega. Iz srednje lege, ki jo jemlje izredno elastično, se lahko pri-vijs tja do visokega des-a, V tej višini je prodornost in pa blesk glasu izreden. S prehodom v najnižjo lego se nikjer ne bori; sploh ga ni čutiti. Ton ostaja tudi tu plemenit tn žametast pa izdaten. Prav ntaje dejauje, M Je kazalo gostjo v najboiJSL InH. V nJem Je laavtla vso skalo svojih igralrfdh doživetij to glasovnih sposobnosti fa čiovek bi vktftfb pozni uri ter dolgotrajnem« dejanju poslušal še in še. Celotna predstava al Mta le tovrstno raStoSrana. Vloge 90 posameznim sofistom, pa toča »boru prešle v meso in kri, tako da Je bilo obilo topega rnu2ftciranja, v katerem se Je vedno znova uvelja/vftl po zvofcu odtehtani ter tatonajčno redko Cisti orkester, če prezremo nekatere medlosti tn netočnosti v zboru, je bila predstava na izredni višini. Največja zasluga, za to gre vodji celotnega aparata, Zpčvv sladkč Franci e< (v dveh zvezkih). Kot sourednik slavne revije >Lumir< stalno poroča o francoskih književnih novotah, prav kakor zasledimo tudi v francoskih listih in revijah njegova poročite o čeških slovstvenih pojavih. Zelelli bi, da bi imela Jugoslavija za francoski kulturni svet posredovalca takih kvalitet in take kulturne razgledanosti, kakor ga imajo Čehi v Hanušu Jelinku. Mirko Jelnšil. ki je bil po hitlerjevskem prevratu v Avstriji postavljen za ravnatelja dunajskega Burgtheatra, j« moral minule dni odstopiti, čeprav je že pridno priprav, ljal novo sezona Njegov odstop, ki je sicer javno označen kot odpust na lastno prošnjo, bo vzbudil upravičeno pozornost in razne komentarje. Praško Narodno gledališče Je uvrstOo v program svoje drame P. Petroviča igro »Osvoboditev Koste šljuke«. Moški pevski zbor „Binički" iz Leskovca nastopi v Ljubljani že dolgo nismo imeli v pose tih pevskih zborov iz Južnih krajev naše države. Letošnjo koncertno 6ezono v LJubljani bo tako rekoč začel moški pevski zbor »Bi-nički« iz Leskovca, jugoslovenakega Man-chestra. Moški pevski zoor »Binički« Je bdi usta/-novljen L 1932. Prva leta je imel zbor 20 dobrih pevcev, ki so se z največjo vnemo in razumevanjem lotili začrtanega si programa. Po nekaj mesecih so nastopih z velikim uspehom v kraju svojega sedeža. Meseca avgusta v letu ustanovitve je šel zbor na pevsko turnejo po našem Primor-ju. Nastopil je v Crikvenici, na Sušaku, šibeniku in Drnišu, naslednje leto pa Je pose til Srbijo, Bosno-Hercegovino in črno goro. Danes Je v zboru 36 moških glasov, ki so ubrani in lepo zveneči. V zboru pojejo moški iz različnih stanov in slojev. Njihov dirigent je g. Viličič, nastavnik glasbe na moški gimnaziji v Skoplju. Zboru predseduje industrijec iz Leskovca g. Po-povič Bora. Njihova sedanja turneja jih vodi iz Leskovca v Beograd, Borovo, Maribor, Celje in Ljubljano, kjer bodo nastopili v petek 9. t. m. v veliki dvorani Filharmonije. Na sporedu bodo imeli poleg modemih zborov tudi narodne pesmi iz Leskovca in njegove okolice in moški zbor našega pokojnega Emila Adamiča »Bog daj!« Vsi pevski zbori, ki so se kdaj mudili v Srbiji, so gotovo potrebovali pomoči bratskega pevskega zbora »Biničkega« iz Leskovca in zato upravičeno pričakujemo, da ee bo naša javnost polnoštevilno udeležila njihovega koncerta, pokazala svojo bratsko ljubezen in dala mnogo dobre volje za njihovo nadaljnje delo. D h femt BBUa Bofel). — mah Koncert • m- dedovanjem Slovenskega vokatoega kvinteta to Badijftkega orkestra. — 22: Napovedi, poroHka. — 22.15: Prenos godbe in petja » velesejemske restavracije Cesar. Sreda. «. septembra ^____ LjMp*m 12: Plošče. — 12.45: 13: Napovedi — 13.20: Koncert ankwkieg» kvarteta. — 1* Napove«. — 10: Zve®de m nveadniki (plošče). — 18.40: MlaVolga<. Beograd 17.20: Orkester. — 18.30: Lsfcka glasba, — 20: Petje in humor. — 22.15: Violinski koncert. — Zagreb 20: Prenos opere iz NaT. gledališča. — 19.20: Vojaška godba. — 1955: Plesna muzika. — 2025: Zvočne slike. — 20.55: Operni odlomki. — 22.15: Lahka glasba s plošč. — Varšava 21.10: Chopinove klavirske skladbe. — 22: Lahka glasba s plošč. — Sofija 19.05: Orkestralni koncert. — 19.45: Berlioz: »Fau-stovo pogubljenje«. — 21.30: Lahka glasba orkestra in solistov. 22.30: Ples. — Dnnaj 10: Veliki orkester. — 14.10: Italijanska opera. — 16: Lahka glasba. — 18: Zborovsko petie. — 20.50: Beethovnova glasba. — 22.30: Mali orkester in solisti. — 24: Kakor Miinohen. — Berlin 19: Vesela muzika. •— 20: Vojaška godba. — 21.30: Scbubertove skladbe. _ 24: Nočni koncert. — Munchen 19: Lahka godba. — 20: Kakor Berlin. — 21.30: Orkester. — 22.20: Pester glasbeni program s plošč. Iz Julijske krajine V duhu nove rasne politike so pričeli fašistični krogi v Trstu zahtevati, da se ne-mudno odpravijo vsa židovska m druca tuja imena tržaških ulic in trgov. Kakor vse kaže bodo pristojne oblasti v najkrajšem času'poskrbele, da se bodo njihovi sedanji nazivi nadomestili z novimi. V poštev pn» hajajo seveda le imena Italijanov, ki so si pridobili kakršnihkoli zaslug za fašizem. V Kobaridu so cerkev sv. Antona preuredili v grobnico v svetovni vojni padlih italijanskih vojakov. Cerkev samo so docela pre-zidali, a okrog nje s« zgradili tri vrste ste' brišč in lož ter visoka stopnišča. Tako ]© izgubila ves svoj prvotni slog. na katerega nekoliko spominja le še njen zvonik s strmo, koničasto streho. Po vse? ostali zunanjosti je povsem podobna italijanskim eer* kvenim in samostanskim zgradbam. V gornjih ložah in v cerkvi sami so zbrali zem-ske ostanke bojevnikov, ki so padli v bojih pred in za časa kobariškega prodora ltali* janske fronte v letu 1917. Dela so trajala več let in bodo v kratkem docela dovršena. Glede krušne moke je bilo te dni izdanih nekaj novih odredb, ki bodo veljale predvsem za mlinarje. Dogajalo se je namreč, da je v zadnjem času kljub visokim cenam konzum kruha, pečenega iz boijše moke, močno narastel in da se v premožnejših družinah vendarle ni uveljavilo načelo o enot* nem kruhu (pane unico), ki na] bi imelo po zatrjevanju pristojnih faktorjev tudi neko povsem socialno osnovo. Zato bodo smeh mlinarji odslej od vsakega stota pšenico producirati le po 10 kg pšenične moke za finejši kruh in pecivo, ostanek pa porabiti izključno za krušno mešanico moke. Nagrada za dvojčka. V Medani pri Dobro-vem je prejel tamkajšnji domačin Rudolf Zuljam iz Gorice 800 lir kot nagrado za dvojčka, ki mu ju je njegova žena rodila pretekli teden. .. Na Katinari pri Trstu je bil dosedanji tajnik krajevne fašistične organizacije Emi_ lio Zoncan odstavljen. Za njegovega naslednika je t-il imenovan Gino Granata. — V Šempasu na Goriškem pa je bil imenovan za novega tajnika tamkajšnje fašistične organizacije Beniamino Baglio. Njegov prednik Guglielmo Canarutto. je bil kot državni uslužbenec premeščen nekam drugam V Gradiški se je 241etnemu Radislavu Budalu pripetila huda neteča. S kolesom ee je odpravil po opravkih po mestu. Na lepem pa mu je kolo zadelo ob kamen in se prevrnilo. Pri padcu je dobil Budal nevarne notranje poškodbe in je nezavesten obležal na cesto. Z vso naglico so od:peljali v goriško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je nalomil tilnik in dobil še druge notranje poškodbe. Njegovo stanje je zelo res* no. Torek 6. septembra Ljubljana 10: Prenoš maše te stolnice — 12: Iz naše domovine (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20 Koncert jugoslovenske glasbe (Radijski orkester).— 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19 30: Nac. ura: Bogastvo sladkovodnih rib v Jugoslaviji. — 19.50: Deset minut zabave. 20: Kolo za kolom se vije (plošče). — 20.10: Preureditev našega narodnoobrambnega de- Za novo vzgojo je treba novega sveta Izvajanja prof. dr. Ozvalda v pedagoškem tečaj« Na pedagoškem tečaju, ki je nedavno bil v Ljubljani, je govori prof. dr. Ozvald o smotru, možnostih in mejah šolske vzgoje in izobrazbe. Predavanje zasluži, da posnamemo iz njega nekaj važnih misli o vzgoji in izobrazbi mladine danes. Oče, mati, duhovnik, mojster in delovodja, kulturna politika, mladinski pisatelj, gledališka uprava, novinar, prosvet-ljevalei naroda — vsi ti so učitelji in vzgojitelji. Usoda narodov zavisi od vprašanja, kako se vzgaja njihova mladina. Smoter vzgoje pa je, ustvariti človeka, ki bo sam s sabo zadovoljen in bodo tudi drugi zadovoljni z njim. Pripraviti dečka ali deklico za njun »vsak dan«, za gospodarsko in socialno življenje, — to je pa predvsem naloga šole. Oblikovanje mladega rodu obsega vzgojo in izobrazbo. Vzgoja hoče napraviti človeka sposobnega za sožitje z drugimi, ima torej že po svojem jedru socialen pravec je »socialna« vzgoja. Kdor pa se hoče danes v življenju uveljaviti, mora pač biti oboje: i vzgojen i izobražen. Izobražen, se pravi, da živo ali organsko, vedno uspešneje sprjpmaš v svojo dušo vse tiste kulturno tvorne sile iz gospodarskega in tehničnega, socialnega, verskega in političnega življenja, iz znanatva in gmatnoBU, & vanje egjasctoen So ten. Izobrazba dopolnjuje vzgojo v višjih, duhovnih plasteh našega bitja in žitja. V bistvu Je izofaraževanjP individualno, svoj najgloblji pomen pa iima v tem, da Je oblikovanje samega sebe. Današnji šoli se očita, da samo uS, a bi morala vzgajati, že ameriški pedagog ParkeT je dejal, da je učitelj, ki samo znanje podaja, rokodelec, flistii pa, ki tudi vzgaja značaj, je umetnik. Vzgajati v človeku značaj — se pravi ,v njem ustvarjati ah pa preustvarjati neke trajne naravnosti duše, ki jih dušrslovje in življenje poznata pod imenom mišljave (Gesinnun-gen): ljubezen, sovraštvo, plemenitost, usmiljenje, hvaležnost O vsem tem re sicer danes v šoli veliko govori, a ga je v obtoku življenja vedno manj. To Je mogoče doseči le v občestvu »sorodnih« duš, tak je na primer dom, današnja šola pa še zdaleč ne. Duše učencev in učenk so si v šoli kaj malo sorodne, pa tudi duša učitelja ali učiteljice Je le malokdaj sorodna otrokovi Ako nam Je res kaj čto negovanja socialne kulture, ki Je v Jedru isto, kar vzgajanje značaja, moramo najprej poskrbeti, da zopet ozdiravi rodbina, ki Je pracelica vzgoje, pa Je bolna, zlasti na želodca. Od učitelja naj se otrok naleze resnloo-fiuibja, pravičnosti, poštenosti, moralnega Ate maghga & udatoflefe stva, ki bi služilo otroku za vzgled. Vse šole naroda imajo isti smoter: so obliko-valnice, se pravi, s svojim delom naj izklešejo mladega človeka tako, da ee bo mogel plodno udejstvovati na tem ali onem torišču narodove kulture in civilizacije. Ljudske, meščanske in srednje šale naj dajejo učencem osnovno izobrazbo. V ljudski šoli naj dobi mladi rod temeljev za svojo strokovno in človeško izobrazbo, dečko in dekle naj se toliko razgledata Po gospodarskih plaiteh življenja, da se jima razodene pomen poklicnega udejstvova-nja in si bosta mogla s premislekom izbrati poklic. Meščanska SoJa ni strokovna srednja šola, nego Je nadaljevanje ljudske — le na višji ravnini. Ona naj usposablja za vstop v meščanski poklic (obrt, industrija, promet, trgovina). Na deželi naj bi pa najbolj uvaževala to, da se naš narod največ ukvarja s poljedeljstvom. Nekoliko drugače Je s srednjo šolo. Tu namen ni več izobraževanje najširših ljudskih slojev, temveč oblikovanje odbranih poedincev. Usposabljala naj bi mlade ljudi, da se res lahko odločijo za ta ali oni poklic, ki zahteva lastnega preudarka in čut odgovornosti. Dokler bo „A ostala profesorjem in profesoricam v glavnem predavalnica in redovalnica, učen cem preža na ugoctoo konjunkturo, staršem pa borza, Kfer se v drugi polovici semestra največ moleduje za potni Ust ▼ viš£ razred — vse dotlej bo srednja Sob Tudi učiteljišče je poklicna šola, ki naj učenca pripravlja za učiteljski poklic. Vendar iz nje še zmirom prihajajo ljudje, ki so sami potrebni pouka. Nimamo še takega učiteljišča, v katerem bi se gojenci naučili temeljito pedagoški misliti, vzgajati najprej samega sebe in še le tar ko pripomoči do nove, novim oblikam življenja ustrezajoče ljudske šole, ki je organski podstavek vsem drugim Šolskim vrstam. Duh časa tudi univerzam vedno glasneje narekuje vršitev trojnih opravkov: gojiti raziskovanje, pripravljati za poklic tn obrazjovati slušatelja za razumevanje kul-turnega življenja ter mu vzbujati veselje in voljo do bega življenja. Imamo Se ljudske visoke ftoie, katerih prava naloga je, da se mladtorv po6oW dobi in tučfi odraslim na znanstven, a vendar razumljiv način govori ter daja prilika za razgovor o visokih -vprašanjih, ki zadevajo življenje. Iz vrst naraščaja naj bi prišli prej afl slej novi boljši ljudje, ki edino lahko prineso bolJSe čase. Ti pa težko da bodo prišli te sedanje mrtve, okostenele in birokratske šote. Ne varaj-n*o »elbe ln drugih! _ Nimamo še vzgojatvene poMtttee, vsaj ne take, ki bi efafteTa, da se mladina čim resneje pripravlja za reflovnnje nstog, ki jo čakajo ▼ bližnji bodočnosti. Zlasti onih naitog, ki jih prinaša aH Obeta šele novo življenje, M se drami na vseh krajfh tn hrmnfh ,dama In ▼ taBfcor « ta*" Naše gledališče OPEKA Torek, 6.: Zaprto. Sreda, 7.: Boris Godunov. Izven. Četrtek, 8.: Gejša. Opereta. Izven. Petek. 9.: Zaprto. Veličastno rusko opero »Boris Godunov«, ki jo je uslasbil skladatelj Musorgski. bodo peli v operi v sredo zvečer ob 20. uri. Delo uživa največjo popularnost ln spada med najbolj znane in najbolj izvajane velike ruske opere. Vse solistične vloge eo sijajno napisane, posebno veličastni pa so zborovski spevi. Naslovno vlogo poje g. Primožič, ki je delo tudi zrežiral. Vlogo meniha P imena poje g. Betetto. Ostala zasedba kakor na lanski" izvedbi. Opero dirigira dr. Danilo Švara. Predstava je izven in veljajo Znižane cene. Opereta »Gejša« se ponovi na praznik 8. t m. v isti zasedbi kakor je bila premiera v nedeljo zvečer. Le glavno žensko vlogo poje tokrat gdč. Heybalova. Reprlza je izven abonmaja. Abonma za seiono 1938/39 Je razpisan in uprava vabi vse. ki jim je pri sreu slovensko Narodno gledališče v Ljubljani, da se v velikem Številu odzovejo, podpišejo abonma in postanejo stalni poeetniki našega gledališča. Abonma ee plačuje v desetih zaporednih mesečnih obrokih, prvi obrok na dam podpisa. Prijave se sprejemajo vsak dan v veži dramskega gledališča od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Cene abonmaja so izredno ugodne. Danes na dan praznika ee sprejemajo abanenti eamo dopoldne. Lanske abonente opozarjamo, do eo jim njihovi sedeži rezervirani do vštevši sobote 10. t m. Prosimo, da se vsi pravočasno prijavijo, ki reflektimJo tudi v letošnji sezoni na ista mesta kakor lani. Sprejem abonmaja se zar tdfuči 17. t m. ZA NJENO VESELJE Mladi mož obeša za svojo leno na vrta gagalno mrežo. i »Janez, če se pa veja odlomi?« »Oh, draga moja, kaj mi pomeni stara, tsbia orehova veja, če ti lahko napravim Kariera sira Johna Simona Slučaj hoče, da, je načel str John Simon, ki je ta čas v zvezi z dogodki ▼ Srednji Evropi v središču svetovnega zanimanja, svojo politično kariero pred štirinajstimi « reševanjem naloge, ki je imela neke podobnosti 9 sedanjimi problemi- Sir John je ml namreč prvotno odvetnik, pri čemer ▼ težkih pravnih vprašanjih tako odL&owai. da ga je postavila britska vlada na ček) komisije, ki naj bi juristično odločila o netah mejnih sporih med Zedinjenimi državami m Kanado. Grozila ni sicer nobena vojna, toda naloga je tdla vendarle nevarna. Mlademu Simonu pa je uspelo dobiti rešitev, ki je zadovoljila vse, v kratkem času. Z veliko častjo se je vrnili v London, kjer so ga iz-volili v spodnjo zbornico. S tem se je zace-la njegova kariera. Nekoliko let pozneje je bil načelnik kraljeve indijske komisije in je tam izvedel nič manj težke naloge ® največjo spretnostjo. _ Natakar umetnostni mecen General Garocfln h» Garcher?, vodji manevrov, sledita % zvišenega mesta poteku operacij Lutka dr. Sekkina Zla slutnja bivšega služabnika odkrila zločin Po euječnosti nekega odpuščenega služabnika je prišla chiraška policija na sled zločinu ki je celo v prebogati kriminalni zgodovini Amerike brez primera. Pred kakšnimi šestimi leti si j« dal zdravnik dr. FTederic Sekkin v Mižim Chicaga z'Taditi podeželsko hišo. Ct. Sekkin je diI mož. ki ca ni bilo mogoče spregledati: zeio debel velikan, težak nad 100 kg. Ker je bU bolan za sladkorno boleznijo, se je preselil v novo hišo. Za gospodinjo si je vzel 22let-no študentko Olgo Barovo, hčer ruskih emigran tov. Olga Barova je bila porastoma trpela za pomanjkanjem, zato je smatrala za sre_ 00. ko ji je drugače neprivlačni velikan postavil to ponudbo. Nihče ni slutil, kaj se je dogajalo v teh šestih letih v samotni vili Fred-mca Sei*;-na. Sedaj pa so prišle nepričakovane sfvari na dan. Pred dvema letoma ie Sekkin z ostalim služabništvom odpustil tudi komornika Johna Allana. Sekkin je bil tedaj zelo bolan in je moral ležati. Nenadni odpust je prizadel pač vse služabništvo. zdel se jim je čuden. pa so se zadovoljili z izjavo Olge Ba-rove, da misli sprejeti samo izšolano strežno osebje za bolnega gospodarja, v ostalem pa da se mora ozirati tudi na doktor je ve finančne razmere, ki zahtevajo nekih omejitev. Pred dvema mesecema se ie. Allan. ki ie bil dotlej v službi v Miamiju, javil dr. Sekkin u, pa ga niso pustili do njega. Ko je^ odhajal. je zagledal v parku moža, ki je očitno na nekoga čakal. Kmalu potem je prišla Olga Barova in se je obesila na neznaneevo roko ter začela ž njim zaupno kramljati. Allana so obšle hude slutnje, stopil je do obeh ter je zahteval, naj ga puste do zdrav- nika. Z izgovorom, da zdravnikovo stanje te<*a ne dopušča pa so ga odslovili. Allan je to odklonitev na videz mirno sprejel, imel pa je občutek, da v zdravnikovi vili nekaj ni v redu in se je v Ghicagu obrnil na nekega svojega znanca, kriminalnega uradnika. In potem je prišlo do velikega"" presenečenja. Sekkin sploh ni živel vec. Študentka ni čakala, da bi prišlo do preiska ve, temveč je takoj, kakor da je tega ze davno pričakovala, priznala, da je svojega gospodarja že pred dvema letoma zastrupila in pokopala njegovo truplo v parku. To dejanje ie izvršila v navalu sovrastva, kajti njeno življenje je bilo ob zdravnikovi strani vse prej nego prijetno. Sekkin je ravnal ž njo kakor z lutko brez lastne voije. Kakor marioneta se je morala producirati pred njim vsak dan v najbolj čudnih kostumih in cela leta ni smela spregovoriti niti besedice. Včasih se ji je dozdevalo, da je zdravnik blazen. , Njen odpor je naraščal od dne do dnejooa strah pred pomanjkanjem jo ie zadrzeva.1, da ni oobegnila. Končno se je odločila da o-a zastruoi in se ga osvobodi. Odpustila je vse strežno osebje, da bi ne bilo prvič, a dolgo ni našla poguma, da bi izvršila svojo namero. Jeseni lanskega leta je končno izvedla zločin. Računala je s tem da bo njeno dejanje prišlo nekega dne na dan in je hotela dotlej uživati prostost. Ponudila je možu, s katerim jo je videl Allan v parku, svojo crostoliubnost. Bil je eden njenih bivsiU tovarišev in ni imel v ostalem nobenega pojma o njenem zločinu. . . Barova se je zagovarjala mirno in Je hotela po aretaciji vzeti strup, pa so ji to preprečili. Sredi oktobra bo stala v Chicagu pred sodniki. Sredi avgusta je umrl v Krakovu Konstanti Krumlowsky, pisec najpopularnejše poljske burke »Kraljica predmestja«. Pred vojno so to igro predvajali posebno radi podeželski odri. Tudi v osvobojeni Poljski se je mogla stvar zavoljo svoje naivne mično-sti dolgo držati. Krumlo^skv Je bil v vsem tip nekdanjih bohemov. Živel je kratkoinaio brez skrbi tjavendan, ni se brigal za jutrišnji dan. Z rokopisom svoje burke, ki bi mu mogla pozneje prinesti mnogo denarja in časti, je nekoč plačal zapitek v majhni kavarni, ker ni imel sploh nobenega denarja pri sebi. Za srečo je natakar burko prebral spoznal njeno vrednost in je posta' tako pravi početnik Krumlowskega odrskih uspehov. Pobegli otočani Iz Surabaje v Holandski Indiji poročajo, da je prebivalstvo malega otoka Tenga v Bandaškem morju naslovilo na holandske kolonialne oblasti prošnjo, da bi se smelo preseliti na parnik »Eond«, ki je nasedel na čer v bližini otoka. Oblasti so prošnji ugodile in otok Tenga je od tedaj neoblju-den. Vsi prebivalci, 248 duš, so se namreč nastanili na dobr-.> ohranjenem nasedlem bro-du, ki je kot bivališče neprimerno udob-ejši nego nj',h prejšnje primitivne koče na otoku. Otočani "pa so pobegnili s Tenga zavoljo tega kei se je tam pojavilo toliko strupenih kač, da so bili v neprestani smrtni nevarnosti. Cena Eystonovih rekordov ioo.ooo dolarjev za nekaj brzine Neki ameriški reporter. ki je sledil poskusnim in rekordnim vožnjam angleškega avtomobilskega dirkača stotnika Georgea Evstona. se je potrudil izračunati, koliko stane takšno poskušali je. Prišel je do fantastičnih številk, ki jih pa more dokazati. Skoraj najdražja je točna ugotovitev časa med vožnjo. Za to uporabljajo posebno zanesljive ure, ki delujejo z elektriko Ln^ jih izdelujejo samo v Ameriki. Dva nameščenca Ameriške avtomobil sike družbe sta za Ev. stonove poskuse položila telefonske žice. Na obeh koncih dirkalne proge postavili telefonske celice. Stroški za samn ugotovitev točnega časa so znašali 4000 dolarjev. IVied poskusi so morali biti na razpolago dva zdravnika, tri bolniške strežnice in vec strežnikov z nosilnico. dalje tucat članov avtomobilske družbe. Z Evstonovimi spremljevalci vred je dalo to 40 oseb, ki eo živele samo ob sebi umevno vse na Evstonove stroške. Dirkač je po reporterjevem računu izdal vsesa skupaj kakšnih 50.000 dolarjev. Njegov voz. 11 m dolgi »Thunderbolt«, je veljal še enkrat tolikšno vsoto. Tihotapsko blago pod slamo Ekspoziture vzdolž Donave od Budimpešte do Mohača Madžarskim finančnim organom je uspelo prijeti tihotapca, ki so že dolgo časa prežali nanj in ki je slovel kot izredno spreten v svoji stroki. Mož se imenuje Mihael Zimpach. Finančni organi so napravili kakor že večkrat nenapovedano preiskavo v njegovi hiši, pa niso mogli odkriti nič posebnega. Ko so se zadnjič že pripravljali, da odidejo. pa se jim je čudno zdelo, da je slama v skednju naložena zelo visoko na tleh. Odstranili so slamo in so odkrili vratca, ki so vodila v nekakšno klet. Tam je bilo Zimpachovo tihotapsko skladišče. Tanki, tanki, tanki. • • Maščevalna žena Na nečloveški način se je neka Ana Denydcva iz Stanislava na Poljskem maščevala nad mladim dekletom, s katerim je nje mož izvršil zakonolom. Počakala je nekega jutra dekl? na samotni poti in ga je prisilila s samokresom v roki, da ji je sledilo v stanovanje. Tam je mladenko zvezala, ji zamašila usta in jo začela mučiti na srednjeveški način. Med dragim jo je zbadala z dletom in rane ji je sežigala z žarečim železom. Dekle se je vse eno upiralo, da bi prekinila razmerje z možem, zato ga je maščevalna žena še bolj mučila, šele ko se je mož opoldne vrnil demov, je mogel žrtev osvoboditi. Okrožno fodišče je prevarano ženo obsodilo na leto dni ječe. V njem so našli mnogo stotov inostran-skega tobaka, kresilnih kamnov in saharina. Seveda so tihotapca takoj prijeli in oddali orožnikom. Nadaljnja preiskava je odkrila tudi Zimpachove pomočnike in obenem so odkrili vzdolž Donave od Budimpešte do Mohača celo vrsto ekspozitur, v katerih so prodajali Zimpachovo tihotapsko blago. ______-__—--i Postani in ostani član Vodnikove družbe! Modne revije aa Japonskem prepovedane Po novi odredbi japonskega trgovinskega ministrstva so vse modne revije v veletrgovinah prepovedane. Ta ukrep je v zvezi s štedljivostjo, ki jo prakticira japonska vlada z vsem razen z orožjem. Simone Simonova je dala slovo Ameriki Simone Simonova, znana francoska filmska igralka, ki je delala v zadnjih letih v Hollywoodu, je zapustila Zedinjene države. »Za vselej,« je dejala reporterjem, in zdi se, da z Ameriko ni imela posebno dobrih izkušenj. Vkrcala se je na »Normandijo« in je še izjavila, da hoče odslej filmati samo na Francoskem. Lososi kot gnojilo Reke na Aljaski imajo letos toliko lososov, kakor še nikoli. Ker je nemogoče prodati vse ogrcmn? množine rib, ki jih dobavljajo New Yorku in drugim ameriškim mestom, so se morali odločiti za to, da jih posušijo, zmeljejo in pozneje uporabijo kot gnojilo. Cene lososom so na kanadskih trgih katastrofalno padle. Kobilice v Rumuniji V zapadnih predelih Rumunije so se letos pojavile kobilice v ogromnih rojih. Strokovnjaki so ugotovili, da so kobilice priletele iz Italije in iz afriškega Maroka, Oblasti so pod vzele potrebne korake, da se onemogoči škoda v večjem obsegu. Usodepolna gugalnica V poljski vasi blizu Tarnowa je 12 letna deklica pasla živino in se za zabavo gugala. Vrv za gugabiico je privezala na vejo nekega drevesa Nenadoma pa se je pastirici spodrsnilo. Vrv jo je zajela okoli vratu in jo zadrgnila s takšno silo, da je nesrečna pastirica obvisela mrtva na veji. Corriganova kariera Douglas Corrigan. ki je 18. julija »po pomoti« preletel s starim letalom Atlantski ocean, je odklonil tudi v Ameriki vse ponudbe, ki so mu jih postavile filmske družbe. Med temi je bila tudi ponudba, ki mu je obetala skoraj pol milijona dolarjev. Nas sprotno pa je sprejel mesto pilota pri neki družbi za zračni promet in njegova plača je seveda tudi tukaj sijajna. Krokodil na peščini Nekemu potujočemu cirkusu je v Gdan-ski ušel velik krokodil, žival je skušala dospeti do rokava Visle, kjer &e je pravkar kopala velika množica ljudi. Nastala je silovita panika, šele po nekoliko napornih urah je zasledovalcem uspelo, da so krokodila ujeli in ga spravili spet v cirkus. Suhce bolj muči. vročina kakor debele Tolšča zahteva vodo, mršavost pa povzroča trpljenje Raziskave na vseučilišču Johna Hopkin-sa v Baltimoreu kažejo, da splošno mnenje o tem, da debeli ljudje težje prenašajo vročino nego suhi, ne velja. Ko so poskusne osebe izpostavili hudi vročini s spremenljivo zračno vlago, so ugotovili, da so debeluhi vročino 35 stopinj Celzija in istočasno veliko zračno vlago vse bolje prenašali nego mršavci. Seveda pa so se neprimerno bolj potili nego suhi ljudje in so bili dosti bolj žejni, kajti organizem z mnogo tolšče potrebuje več vode. Vitek človek na potovanju manj trpi za žejo nego obilen človek s šibkimi mišicami. A čeprav so se suhe osebe manj potile, so trpele od vročine huje nego debele. Vroč zrak so pa oboje prenašale bolje, te1 je bil suh. Največja poplava Nila v zadnjih desetih letih Letošnja poplava reke Nila je resnična poplava in največja, kar so jih imeli v zadnjih desetih letih. Šele v osmih ali desetih dneh bo dosegel višek poplavnega vala Kairo, a že sedaj se boje katastrofe in se pripravljajo na vse kriplje nanjo. Navzlic temu. da glavni val egiptske prestolnice še ni dosegel, jo je videti že danes Diplomatske ženitve samo z dovoljenjem ministra V uradnem listu francoske vlade je izšla naredba, ki veli, da mora vsak diplomatski uradnik francoske vlade preden stopi v zakon, prositi za ženitveno dovoljenje pristojno ministrstvo, ženitve z ino-žemkami bo zunanje ministrstvo v prihodnje dovoljevalo samo v izrednih primerih. kakor otok sredi mogočnega veletoka. Vs« normalne nilske otoke ie vodovje že prekrilo. isto se je zgodilo s travniki okrog mesta, ki so ob rednik poplavah suhi. V Zgornjem Egiptu ic položaj Se slabSi. Tam je odplavilo že mnogo mostov. Vlada je bila prisiljena odpreti v več provincah pre-» kope. čeprav bombažne letine še niso penisom pospravili. Pred štirimi leti so morali mobilizirati 200.fXX) mož. da so obvladali poplavo pred Kairom, sedaj je videti, da 6e bo to ponovilo, a bržkone brez tedanjega uspeha. Pol stoletja ze deluje CMD, darujmo še za pol stoletja l Bodoča „Queen Elizabeth" Novi prekomonrfk Cnnaid WMto Star v delo. T krattam bodo ladjo splov« čebele proti konjem v Emkum-Leverkunm na VestfaJskem so divje čebele napadle štiri konje, ki so vlekli mlatilni stroj. Z ognjem in vodo so poskušali čebele prepoditi, na zadnje je uspelo, da fifc konjem jermen je prerezali. Eden izmed konj je poginil na mestu, ostali trije so pobegnili, toda po nekoliko sto metrih so se zigrudili isto tako mrtvi na tla Kmeta in strojnika, ki je upravljal mlatilnico, so prepeljali hudo opika-na v bolnišnico. Zdravniki imajo upanje, da ostaneta živa. ANEKDOTA Nemški pesnik Christian Dietrich Grato« be je imel navado, da je med delam pospravljal znatne količine vina. Ko mu jo neki prijatelj to očital, je Grabbe odgovoril: »Vidiš, stvar je takšna: Ce se misli nočejo pojaviti, jih privabi kozarec dobrega vina. In ko pridejo, jim je kozarec dobrega vina plačilo!« VSAK DAN ENA Angležinje hočejo uradno zamolčati svojo starost Zveza angleških žensk je naslovila na notranjega ministra spomenico, v kateri se pritožuje, da navajajo uradni dokumenti, ki so dostopni javnosti, tudi starost žensk. Na ta način Angležinjam ni mogoče da bi starost zamolčale. Najslabše zadeva ta praksa ženske v starosti od 35 do 45 let. Odbor omenjene zveze čaka sedaj z napetostjo, kako bo notranje ministrstvo odločilo za bodočnost. »Prosimo, samo izvolite sesti«. (»PoUtrkencK JACKSON GfREGOKT: 49 HCI SOLNCA Roman. Znotraj so bile stene obložene s trdim satinom, grče v lesu so bile skrbno ubrane v barvo. Na levo in desno so se odpirala vrata do sosednjih sob. Tu in tam so še visele stare poslikane preproge; stoli, mize, klopi in skrinje so stale naokrog. Zoraida je stopila naravnost v sobo, ki je bila znatno večja in više obokana od drugih. Kendrica je čakalo novo presenečenje. Šest starih mož, ki so očividno pričakovali njenega prihoda, so prišli Zoraidi nasproti in se pobožno skoraj do tal poklonili pred njo. Spet je Kendric živo občutil, da se je bil preselil v staro Mehiko. Starci so nosili široke obleke iz bele volne; brade so jim padale na prsi; za pasom so nosili dolge nože, kakršnega je bil malo prej videl na žrtveniku. Njim so bili po vsej priliki podobni svečeniki, ki so nekoč opravljali žrtve za tezcuškega [kralja. Zoraida jih je ogovorila. Vzravnali so se in eden izmed njih je odgovoril. Kendric ni razumel besede. Potem se je vseh šest izmuznilo skozi ena izmed stranskih vrat. »Mislil sem da po smrti vašega očeta ni več mo-iška noga prestopila tega vrta?« je rekel Kendric. »AH se vam zde ti ljudje, kakor da 00 Sefc pred kratkim od zunaj prišli sem?« Je smehljaje se odvrnila. »Najmlajši izmed njih, senor Jim, je pred kakšnimi šestdesetimi leti prvikrat vstopil na Ne-zahualcoyotlov vrt Takrat mu še ni bilo leto dni in torej ni mogel prinesti s seboj ni kakih spominov s sveta.« »Hočete red, da od takrat niso več zapostffi tega kraja?« »Kako neki? Mar naj poskušajo z glavo skozi skalnato steno? Naj mar krenejo po hodnikih, po katerih gomazi strupenjač? Ali pa imajo morda peruti, da bi lahko poleteli pod zvezde? Ne samo da tega vrta nikoli niso zapustili — oni tudi prav nič ne vedo, da svet obstoji.« »Toda vi jih le obiskujete*« Zoraida se je zasmejala. »Da, a jaz sem duh, boginja, ki jo molijo, bitje, ki obstoji od pamtiveka, bitje, ki je ustvarilo ta vrt in njih same!« »Torej so jetniki in čuvaji obenem?« je menil Kendric. »A kadar umro? Kdo bo potem gojil vaš čudežni vrt?« »Počakajte trenutek. Takoj se vrnejo. Evo vam odgovora.« Vseh šest starcev se je spet pojavilo na vratih. Vsak izmed njih je vodil otroka za roko, najstarejšemu še ni bilo sedem let. Sami lepi dečki pametnih oči, a vsi polni pobožnega spoštovanja do Zo-raide. Drug za drugim so se iztrgali starcem iz rok in planili k njej, nekateri s cvetjem v rokah; popadali so na kolena in poljubljali rob njenega krila. Poten so m n ^.IMitd otad drica. »Siromački«, Je zaanrmral Kendrie in ae iznenada jezen okrenil k Zoraidi- »Od kod pa so ti otroci? Čigavi pa so?« »To je skrivnost bi ostane skrivnost«, je odvrnila hladna »To so jih vnfl prekleti pofigalci oropali materam!« ae je raztogotfl Kendric. Oblisknila ga je s pogledom »Bodite previdni, Jim Kendric!« ga je posvarila. »Tu ste v mojih rokah. Za svoje ravnanje nisem dolžna odgovora vam!« Pomignila je in vseh šest dečkov se je umaknilo navzad, z okroglimi, obožujočimi očmi nepremično uprtimi v njihovo boginjo. Potem so izginili s svo-jmi starci vred in težka vrata so se zaprla za njimi. »Vidite, nisem vam lagala«, je rekla Zoraida. »Nekaj časa so ti dečki že tu, a možje to še niso. Pojdiva dalje.« Prešla sta dolgo dvorano in stopila v drugo, ki jo je od prve ločila samo temnordeča, z zlatimi resicami obrobljena zavesa. Ta je bila znatno manjša in je bila brez opreme. A Kendric ni pogrešal ne mize ne stolov, zakaj njegovo pozornost so vzbudili trije mladi možje ,ki so kakor vojaki stali na pozor pred njim. Bili so krepki, mišičasti fantje, ogrnjeni v kratke, bele tunike; okrog čela so se jimi vili zlati trakovi. Vsak izmed njih je nosil kakor laket dolg nož na dvoje rezil in z roženim ročajem. w m pM mm, oA> pre&m mi )e bfl oče kljoče predal«, je pojasnjevala Zoraida. »V celem jih je šest; trije so na straži, medtem ko drugi trije spe.« 1 . Spet je Kendric opazil vdano pobožnost, s katero možje zrli ▼ Zoraido, in začudenje, ki so ga posvečali njemu. Zoraida je dvignila roko in vsi trge so se globoko priklonih pred njo. Tiho jim je nefcaj naročila in vsi trije so se ur-knili proti stem navzad, kakor otroci malo prej. Eden izmed njih je privlekel surovo izdelan ključ izza pasa m odprl pet zapahov na vratih. Potem je odstopil in Zoraida je s svojimi ključi odprla pet težkih jeklenih ključavnic. Vrata so se odprla, Zoraida je vstopila, Kendric za njo. Kakor v hiši na farmi je tudi tu težka zavesa zapirala pogled v prostor. Sele ko ao se vrata spet zaprla za njima, je Zoraida °dgrnfla zaveso. Prižgala je veliko svetilko — in Kendne je videl, da se je znašel v zakladnici Tu so stale dolge mize iz hrastovine, obdane s ploščami iz biserov, pogrnjene z dragoceno tkanimi in vezenimi prti; v pravljičnem razkošju so bili po njih razloženi predmeti neprecenljive vrednosti. Vrči in sklede iz kovanega zlata; zlate čaše, posute z dragim kamenjem; srebrne vrvice; po-sodje nenavadnih oblik in velikosti od orehove lupine do amfore, vse iz zlata; noži iz obsidiana z zlatimi držaji, zrcala iz obsidiana v zlatih okvirjih; ovratnice, krone, kamenite posode, zvrhane zlatega prahu. Na eni izmed miz je ležal velik kup knjig. Stari spisi, ga je poučila Zoraida, v hieroglifski pisavi na maugueju, ki je tako podoben egiptovskemu papiru. __ S P © T še dva plavalna dvoboja z Italijo Naša plavalna reprezentanca Ima prihodnji dve nedelji še dva važna nastopa Za konec letošnje plavalne sezone, v kateri so kljub vsem neprilikam in nepotrebnim težavam naši plavalci vendarle dosegli mnogo mednarodnih aspehov, jih čakata sedaj še dve najtežji in najlepši nalogi. Za 10. in 11. t m. je sklenjena meddržavna ženska plavalna tekma med Italijo in Jugoslavijo v Trstu, teden dni pozneje pa meddržavni dvoboj plavalcev v Genovi ali morda v Napolijru. Obe prireditvi sta samo revanž za prejšnje dvoboje, in sicer ženski za onega iz leta 1935 v Ljubljani, moški pa za letošnjega ta Bledu, ki sta se oba končala z našima ennagama. Veliki športni narod kakor so Italijani, je moral že dvakrat priznati nagim plavalcem in plavalkam, da 90 boljši od onih, čeprav so sredstva, tehnična in finančna, s katerimi razpolagamo mi, da-Jeko slabša od njih. Obe nalogi konec letošnje sezone pomenita veliki izpit za naš plavalni šport ln važno merilo za. njegov napredek. Zaradi pomanjkanja zadostnega števila letnih in zimskih bazenov se naš plavalni epcsrt nikakor ne more razviti. Vsako leto izgubi skoraj polovico sezone, preden doseže formo prejšnjega leta, in le pičel mesec ali dva sta mu potem na razpolago za pravi napredek. Zelo kvarni so razen tega za njegov razvoj tudi številni spori med klubi in njihovimi vodilnimi posamezniki, največja neprilika pa, ki je vzrok vseh ostalih, je seveda pomanjkanje denarnih sredstev. Stara in dovolj ponovljena pesem ... Glede skorajšnjih nastopov v Trstu in Genovi so že zdaj znane nekatere podrobnosti. Spored ženskega dvoboja obsega naslednje: 100 m prosto, 200 m prsno, Sxl00 mešano, 100 m mešano, lOOm hrbtno,,400 m prosto, 4x100 m in skoke s 3m-deske Jtalija-ni morajo sprejeti v goste 14 članic, med katerimi je udeležba naslednjih že sedaj določena: Beara, Krmpotič, Jaz Dec, Smolik, Bartulovič, Orlič, Oršič, Keržan, Kodre, Fine, Radmanovič in Sidar. škoda je, da -vprašanje državljanstva odlične VVerner-jeve še ni rešeno, ženski dvoboj bo borba dveh izenačenih ekip, v kateri bodo verjetno odlečile skakalke, ki pa na obeh straneh niso najboljše. Moški plavalni dvoboj bo obsegal iste točke, kakor jih je imel nedavni na Bledu, in sicer 1500 m prosto (žižek Balla), 200 m prsno (Cerer, Grkinič), 100 m prosto (Štakula, Ciganovič ali Defilipis), 3x100 mešano (Cerar, Ciganovič, štakula), 400 m prosto (žižek, Defilipis), 100 m hrbtno (Ciganovič in inž. Marčeta) ter 4x200 m prosto (žižek, Defilipis, Mini in še en plavalec ki bo šele določen). V skokih besta nastopila Ziherl in Priboršek ali Keržan, razen tega pa bosta še dve tekmi v vaterpolu, za kateri pa naša postava še ni mogla biti določena. Velika škoda j e,. tudi, da v Italiji naš odlični Wilfan ne more nastopiti. Vsekako sta nalogi, ki čakata naš plavalni šport v prihodnjih 14 dneh, nadvse častni, pa tudi zelo težki! Trst-Ljubljana v tenisu Teniška reprezentanca Ljubljane je v soboto in nedeljo nastopila v revanžni proti tržaški; po nedokončanem dvoboju vodijo Trzacani s \li bi radi vedeli« in službenimi objavami obeh slovenskih, sekcij Avtomobilskega kluba. Revija izhaja vsakega 10. v mesecu m stane celoletno dm 60. posamezne etevrDce pa eo po dSn 6. Noga smukne sama v čevelj, ako uporabljate Sanoped, prašek za čevlje Stane le 2.— Din. — Izdeluje DROGERIJA M. JANČIGAJ — Ljubljana, KREKOV TRG. I Najbolje renomiran DUNAJSKI DEKLIŠKI PENZIJONAT St. v. Kastaly v mestnem centra in v bližini univerze L ANGEG ASSE, Telefon A. 27422 Najmodernejši komfort, vrt a terasami. Fronta na parit. Možna vsaka izobrazba? Nadaljevalna šola za jezike. Pripravljanje za univerzitetne in držama izpite. Trgovske stroke. Glasba. Slikanje. Umetna obrt fct šivanje. Gospodinjstvo in tečaji kuhinjske šote (Vzorčna kuhinja). Vsaka telesna okrepitev. Poseben dom za zunaj Stud. dekleta. Začetek šole 15. septembra. Zmerne ANA roj. KBAJC, soproga, ADA IVANETH5, VIDA HKOVAT, ANICA FALLEB, rojene TURK, hčere ter sin STANKO javljajo strti od globoke žalosti v svojem ln v imen« ede ostale rodbine, da flm je preljubljeni in preskrbm soprog, oče, os. tast, ded in brat JOSIP TURK SRESKI SOL. NADZORNIK V POKOJU odlikovan z redom sv. Save in Rdečega knža, časten etaa raznih učiteljskih društev danes ob pol 14. uri v 75. letu starosti dotrpei po dotgi te mučni bolezni, previden s tolažili vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 6- t. m. ob pol 17. uri iz mrtvašnice sanatotftja Stara pot 2 k Sv. Križa. Venci se hvaležno odklanjajo. Radovljica, Ljubljana, Nov« mesto, Metlika, Budimpešta, dne 4. septembra 1988. / Vsi obiskovalci ljubljanskega Velesejma obiščite paviljon restavracije Grajske kleti na veseličnem prostoru kjer boste ob vsakem času postreženi z raznimi toplimi in mrzlimi jedili, ter z finim dolenjskim cvičkom in izbornim štajerskim sortiranim vinom. Posebna speciia-liteta: dnevno sveže domače krvavice in pečenice. — Vsak dan koncert, ples i. t. d. Se priporoča TONE HUČ ali oglasi Restavracija »Zaka«, Bled igra vsak dan damska kapela. 20490-18 Mlinarja samostojno moč, treznega, ne oženj enega. z večletnimi izpričevali e-prejms takoj Valjčni mlin Zupane, Sevnica. 20788-1 Mlekarja vestnega, ki zna dobro molztl sprejme oskrbni-š vo kneza Windischgra-taa., Slov. Konjice. 21148-1 Krojaškega pomočnika sprejmem takoj za damska dela. Puhon, Sv. Petra cesta 27. 21196-1 Brivskega pomočnika mlajšega, za Planino, — sprejmem. — Ponudbe na: Miro Langerholc, 40. puk, Ljubljana. 21200-1 Dva krojaška pomočnika za boljše delo, spreimern t.'koj. Franjo Globovnik, Studenci, Maribor, Aleksandrova c. 25. 21220-1 Prodajalko izvežbano popolnoma v deli katesi, takoj sprejmem. — Fianc Ocvirk, mesarija, — Povšetova 38, Ljubljana. 21193-1 Dekla vajena vseh domačih del in molže, dobi takoj mesto. Franc Ocvirk, mesarija, — Povšetova 38, Ljubljana. Eaznašalec klobas dubi mesto, z vso oskrbo v hiši. Ljubljana, Komen-skega nI. 16. 21187-1 Pletiljo za stalno zaposlitev na stroj 10, takoj sprejmem. Janko Novak, Radovljica. 21197-1 Ključavničarja mlajšo moč, sprejme Ivan Bernik, tovarna rolet, Ljubljana, Linhartova 8. 21185-1 Zlatarskega pomočnika sprejme v stalno službo Mojse, Novi Sad. Masa-rjkova ul. 1. 20724-1 Urarskega pomočnika veščega vseh samostojnih del, za takojšen nastop — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Urar«. 20737-1 Dve solidni učenki potrebujem za svojo dam-sko kapelo, ki bi se učili igrati in peti. Mesečna plača 300 din. Kapelnik Bajro l-amič, restavracija Mornar ska, Tivat. 21224-1 Pekovski pomočnik mlad. raznašalec kruha, dobi službo. Stojan Josip. parna pekarna. Pi-žece 18. 20748 1 Šolski sluga se sprejme za manjšo šolo v Ljubljani. Sprejmejo se le vpokojenci (orožniki, stražniki, železničarji in razni drugi), brez velike družine poslati pod značko »Garantirano zanesljiv« na ogl. odd. Jutra. Upoštevajo se le skrajno zanesljivi, resni, lepega nastopa. Ponudbi ie prilogi priporočilo kake ugledne ljubljanske osebe. Navesti je dosedanje službovanje, starost, družinske razmere itd., po možnosti priložite sliko. 21213-1 Jedilonošo z dobrimi spričevali, išče restavracija. Hotel Štrukel. 21211-1 Trgovski pomočnik mlad, pošten, dobrih staršev izučen v knjigarni, papirnici in galanteriji, išče službe v mestu ali na deželi. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko -v\gilen«. 21218-2 AflJMgZHmKIl IL A/OVIT I D° PACCINI IZ CIKAGA. JE / /VOJIM /ENZACIJONALNIM PRE. PARATOn. POVRNUL ŽENI AKTIV. NO/T IN MLADO/T. ZA ŽEME 0D40 LET NAPREJ •MORANA HORnON AKTIV KREMA' DIM.60'-,VRNE ŽENI AK. TI V NO/T IN MLADO/T. OD 30-^0 iET' Iščemo le pri zajamčeno zanesljivih rodbinah, skrbno nadzorstvo. Potrebuiemr boliša stanovanja, srednje cene in tudi naicenejša. — Pošljite le pismene ponudbe (osebno strank ne sprejemamo), navesti je vse podatke, cene. Zglase naj se tudi oni, kjer so naši dijaki (dijakinje) vsako leo stanovali. 21214-22 7 Javna dražba najdenih predmetov bo 7. t. m. ob 9. uri na glav nem kolodvoru v Ljubljani. 21672-32 Izgubljeno Izgubil se je seter mlad. angleški, bel z oranž-nobarvanimi uhlji. Odda se pri Dr. Lukm.inn, Gradišče štev. 4. 21229-27 ujntiva Ženina mirnega in poštenega, z nekaj gotovine, iščem za hčerko svojega prijatelja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa bodočnost 38«. 21201-25 K Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva nudi I. Pogačnik, BOHORIČEVA. 5, Telet. 20-59 Iščem resnega znanja z dobrosrčno gospodično. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Triindvajset letni načajen akademik«. 21223-24 Med mestom in deželo (»osrednje »Jutrov< muli oglasnik On nima miru ne podnevi ne ponoči zaradi hrušča v hiši in na ulici. Zaka) se ne posluii MIROPLAST-A zaklopkov za ušesa? Din 24 — v lekarnah in drogerijah. Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čls-tlti alJ barvati v tovarni JOS. REJCH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikaftrio CELULOLDNE j ŠČITE ZA VRATA i Komisijska trgovina ALOJZ Š P E T I Č iz Cankarjevega nabr. št. 5-1. se je preselila v Gajev© ul. 5 Za cenj. obisk in nadaljnjo naklonjenost se priporočam ter beležim. pasaža Nebotičnik. ALOJZ SPETIČ komisijsko skladišče ANASTAS PAVLOVIH Ljubljana, Gajeva al. 5, Pasaža Nebotičnik ___SJBMBMHBBBMBi^""™ Generalno zastopstvo za Jugoslavijo tvrdke Klein & Stiefel, Fulda, specijalna tovarna STROJEV ZA ORDELAVO LESA PETER ANGELO d. z o. z. LJUBLJANA, TTRSEVA 36 se razstave letošnjega jesenskega velesejma ne udeleži in prosi vse svoje interesente, da ga obiščejo v lokalu na Tyrševi cesti štev. 36, kjer so različni mizarski stroji na vpogled. Kot našo posebno specijaliteto priporočamo tri- in štiristranske skobelnike, univerzalne mizarske stroje že od Din 6.800.— naprej, tračne žage, razne novitete v kombiniranih strojih itd. I CELULOID V PLOŠČAH | naročajte pri F. Zrnec Ljubljana, | Kopitarjeva ul. 1 I Dežne plašče i balon svila, veterni suknjiči, j obleke, perilo itd. si nabavite najboljše ln najcenejše prt Preskerju, Sv. Petra c. 14. INSERIRAJ V „JUTRU"2 PREV premoga, drv, moke, selitve itd. v vseh tudi vagonskih količinah Vam izvrši točno in po najnižjih cenah z avtomobili ali konjsko vprego prevozništvo A. SEMBNIC Privoz št« 13, Ljubljana TELEFON 36-92. Lepe grudi • • • 40 letne izkušnje znamenitih specialitet Schroder -Schenke Vam jamčijo za odlične in zanesljive uspehe. Razvijanje grudi — Okrepljenje grudi — Intimna higijena žene — Zaščitna sredstva — Stezniki in pasovi ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILUSTRIRANE KATALOGE! Parfumerija in kozmetika s>OMNIA<, oddelek 1/3 Zagreb, Gunduličeva ulica 8, polukat — TELEFON 97-67 -- ŠOLSKE KLOT HALJICE v vseh velikostih, dekliške plašče za jesen, irhaste hlačke in suknjiče, za dečke, fantovsko perilo in razne otroške pletenine itd. nudi po izredno ugodnih cenah F. I. GORIČAR — LJubljana, SV. PETRA CESTA 29. ,.OLLA 1J0 JI. aecemora iy3& i. je v originalni zavitek 1. tucata za isto ceno vloženih 13 komadov OLLA, torej 1 KOMAD VtČ Kupujte sa-mo zavitke po 1 uicat, ker imate <> letno g-arancijo m velik prihranek. INSERIRAJTE V „JUTRU"! ..-v. ' iu-sr^j&sjei t Dotrpela je naša predobra mama, stara mama, tašča, teta, svakinja, gospa LUIZA PAVLIC roj. Lipsky vdova po prejemniku mestn. doh. urada Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek ob 14. uri izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče na Viču. LJUBLJANA, dne 4. septembra 1938. Žalujoče rodbine: Pavlič, Leon Fink in Ado Novak Riba, kolač in pečenka, vse je lepo kot slika, odkar smo nabavili novi štedilnik znamke __»JUTRO« ZAVARUJE!_ ___________ Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko .Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je sdgonfren Alojz Novak. — Sfej s Ljubljani.