\ Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA #< Ost slovenskih delavcevv Ameriki. Telephone: CHclsea 3-1242 M Becsni CU- Matter September žSth. 1840 »t tbe P-t Office M New Y«Hi. N. nod«- Act of CwfrcN of March Srd, 18». i ii vrc kot ha dam dobivati i M C •'GLAS NARODA" T j po poŠti naravnost na I f^V SVOJ DOM (ImiH ostati, it I il) k ^^ oedeli in wnuMn) £ Citajte, kar Vat zanima « I No. 1.41 — Stev. 141 NEW YORK, MONDAY, JULY 21, 1941 - PON EDELJEK, 2 i. JULIJA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. RUSI ZOPET T IZ MOSKVE POROČAJO DA JE RUSKA ARMADA ZOPET ZAVZELA MESTO, KI GA OZNAČIJO SAMO S CRKO "S." — RUSI SE DRŽIJO NA VSEH FRONTAH PO MESEC DNI TRAJAJOČIH BOJIH Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da so bila vstavljena nemška prodiranja proti Leningradu, Moskvi in Kijevu. Rusi so včeraj pričeli s silovitimi protinapadi, so Nemce vrgli nazaj ter zopet zavzeli mesto 'S." (Mesto "S" je najbrže Smolensk, o katerem so Nemci poro čali, e._pod silnim pri-♦ti&kom ruskih tankov morali u- makniti iz Smolenska in so na bojišču pulili mnogo vojnega materjala, tankov, topov in o-klopnih avtomobilov. Rusi trdno drže svoje posfto^ janke na štirih poglavitnih frontah: na severu proti Fincem, pred Leningradom, pred Moskvo in Kijevom. Deževno vreme je zadržalo nemško prodiranje v okolici Bobruiska. Nemška poročila . zelo kratka Poročila nemškega vrhovnega poveljstva so zelo kratka in samo pravijo, da napadi na Smolensk napredujejo po načrtu. Nemci tudi naznamjajo, da napredujejo na fronti v Besa-rabiji. Stalni je obrambni komisar Ker se vojni komisar maršal Timošenko nahaja na fronti ter zapoveduje armadam na srednjem delu fronte, je Josip Stalin prvezel mesto obrambnega komisarja. Ravno taiko je tudi prevzel mesto komisarja za notranje zadeve. Narodni obrambni svet je prvotno štel pet članov in trije od teh so odšli na fronto: maršal Timošenko, marš. Voro iilov in maršal Budenny. Kot obrambni komisar se Stalin posebno zanaša na pomoč maršala Borisa M. Ša pošnika, ki velja za nadarjenega strategi-sta. Maršal Sapošnikov, ki je bil v prvi svetovni vojni štabni polkovnik, je ostal v Krem-lju. poslanik v Moskvi Pred nekaj dnevi je ruska vlada obnovila diplomatske odnošaje z jugoslovans/ko vlado v Londonu in včeraj je tzo-,pet prišel na svoje poslanieko mesto poslanik Milan Gavrilo-vic. Ruska vlada je tudi zopet obnovila diplomatske odnošaje s čehoslovaško vlado v izgnanstvu in ravno tako z Belgijo in Norveško. Vnanji podmisar S. A. Ložo vski je rekel, da želi ruska vlada stopiti v odnošaje z vsemi državami, ki se bojujejo proti Hitlerjevi Nemčiji. Gavrilovič se je iz Ankare pripeljal z aeropJanom v Moskvo skupno z bivšim poslanikom v Berlinu V. d. Dekano-zovom. illilN Angleški ministrski predsednik Winston Churchill je v svojem govoru po radio pozval vse narode, katere je v sedanji vojni podjarmil Hitler, da naj po vseli plotovih, stenah, drogovih in drugih krajih napišejo črko "V", kar naj pomeni v angleškem jeziku za besedo " victory'*, to je zmaigo. Včerkj je torej bil pričetek te skrivnostne k aiinpanje, si katero bi bilo mogoče nacije moralno uničiti in bi s tem pripomogli k konečni zmagi. Na ta način naj bi se vedno vsak spominjal, da je treba z vso silo delovati na to, da bo Hitler v tej vojni poražen. Temu pozivu so &e že odzvali razni narodi in v London so prišla poročila, da so se znaki "V" po-kaizali v raznih deželah. PISMO IZ STARE DOMOVINE: Veliki Petek v Sloveniji Le redkokdaj pride kako poročilo iz naše stare domovine, t-em pa tam pa vendar kdo dobi kako pismo od svojih in mu spor oče, kako se jim godi pod tujim jarmom. Pro&imo tedaj ' naše eitatelje, ako dobe kako t pismo, da nam ga pošljejo, da i ?a objavimo, da bodo naši ro-1 jaki saj nekaj vedeli o tem, kaj se danes godi v njihovi domovini. Da pa ne bi oni, ki je pismo pisal, trpel kako škodo, ne o-menjamo imena nikogar in tudi ne kraja, od koder je bilo pismo poslano. V naslednjem objavljamo pismo, ki ga je nek rojak prejel od svoje sentre in je bilo pisano 22. juaiija, tedaj isti dan, ko je Nemčija vpadla v Rusijo. Slaba letina v gornjem N. Y. Dolgotrajna suša je povzročila ogromno škodo. Mrve je bilo razmeroma malo. — Pomanjkanje f J~i-wcev. — Glede vzdržan je kvot pri prodaji žita. Vsled dolgotrajne suše se bodo farmpki pridelki v državi New York znatno podražili. — Zatlnje dni je bilo sicer nekoliko dežja, toda ne toliko kot bi ga zemlja potrebovala. .J« Huey, j,tati§tik poljema els k ©ga urada v Albany, N. Y., se je vrnil s potovanja po sedmih severnih okrajih ter rekel, da sta bila vsled suše zelo prizadeita mrva in oves. Krompir se !bo mogoče še ofo-nesel in istotako tudi sočivje, če bo dovolj dežja. Deževati bi pa moralo najmanj tri dni brez prestanka. t raj so prišla nad Ljubljano prva sovražna letala. Ravno v cerkvi smo bili. Ljudje so kar ven leteli, ko so zaslišali brnenje. Protiletalski topovi so jih obstreljevali. Toda bombardirali niso Ljubljane. Pač pa je drugq partija istočasno napadla Beograd in ga strašno razbila. Vojua se je pričela .. . Cel teden sirfo ležali oblečeni. V pondeljek, torek in sredo seiu še hodila delat, v četrtek zjutraj pa so ljudjem po veda« li, da ibodo Nemci prišli in da naši vse mostove rušijo. Bili smo v cerkvi zjutraj in ko pridemo ven, se sliši grozno bobnenje, rekli so, da že gredo. Hitro sem tekla domov in smo brž v jamo znosili mast, špeh Pismo se (samo deloma) gla- in še nekaj drugih stvari . . . Potem smo pa kar zaceine»tiral i . . . Nekateri vojaki so že prišli domov, našega še ni bilo Po dolgem času Ti zopet en- in nič nismo vedeli, kje je... "Dragi brat! in najmanj $43 na mesec. Brez lani ao delali za $32.50 s hrano in za $48.25 'brez hrane. V Davton, Ohio, je izjavil bivši državni senator in predsednik "Farmers Protective Associa- Najbolj je prizadeta okolica mesta Syracuse ter okraji v severnem in zapadnem delu države. Draginjo bodo pospešili tudi stroški, ki jih ima farmer z najetimi delavci. V splošnem farmskih delavcev zelo primanjkuje, ker sili vse v mesta, kadar pa dela na farmi, hoče imeti dobro hrano, prenočišče hrane znaša plaioa $61.75, Se * auucia X n.SOLTLltt- mr 1 v • » ti on", L E. Bok*r,tia bo a^jluiuflieii se m pozabu gova organizacija zastavkala in narod izstradala, če bo vlada zmagala pred sodišči v svojih tožbah, glede vzdržanja kvot pri prodaji -žita. — Mi ne bomo hoteli prodajati in pridelovati živil, — je vzkliknil, — 's katerimi se narod preživlja. / BI mer F. Kruse, za&topnik poljedelskega urada v Columbus, Ohio, je refeel, da skuša Baker s svojimi izjavami kovati političen kapitaL krat pišem; saj Bog ve, koliko časa bomo še mogli pisati. Gotovo si nam za Velikonoč kaj pisal, pa .pisma do danes še nismo prejeli . . . Naj Ti nekoliko popišem, kakšni so bili pravniki. Veliki teden je 'bil res Veliki teden. Sara strah nas' je bil. Na Cvetno nedeljo zjiv Rekli so, da je že konec vojne in smo se oddahnili. Veliki pe tek pa so že zelo šli domov. In ob 8. uri je tudi J priinahai domov z dvema drugima. Ko smo se en čas pojrovar-jali, pribrenči 10 zrakoplovov in smo mislili, da so kar tako prišli si ogledovat. Kar naen- krat pa vidim, da se je spustil eden nad radio postajo in vrgel bombo. Za njim pa še sedem drugih. To smo se bali; mislili smo, da Ibodo celo vas bombardirali. Potem so prišli Nemci. Ko so se vdomačili, so zaprli šolo, duhovnike vse zaprli. Kelihe in monstrance so vse pobrali, župane premeni li, napise pri delavnicah premeni-li v nemške in še in še. Samostane so vse zaplenili, imetje poibrali, patre in sestre pa spodili na vse strani. Druge duhovnike imajo zaprite v St. Vidu v zavodih . . , Maše ni nikjer okoli nolbene. Kdor ima dovoljenje, gre v Ljubljano. Tam so Italjani, pa je vse še skoraj, kot je bilo, čeprav tudi hud. Pravijo, da nas bodo izselili, kakor jih v Mariboru in drugod po Štajerskem. Ce bo res to, Boga hvali, da si tam. Tukaj že več doma ne bomo i-meli. Sicer se je ^lanes položaj nekoliko izpremenil, IPer se je vojna z Rusijo pričela in ne vem, kako ibo. Denar moramo ves izmenjati. Davke imamo drugič plačati, pa še koliko! t'e bomo morali iti, bom že gledala, da naslova ne .pozabim. Končno sprejmi pozdrave od Producenti mleka v Buffala, N. Y,, so z veliko večino zavrnili takoimenovani "Niagara Frontier iMilk Marketing Order", da bi se povišala cena mleka samo za 20 centov. 3300 farmerjev je glasovalo proti predlogu in le 208 zanj. William S. Krradsen, sedanji ravnatelj produkcijske e je leta 1936 znašal 30 biljonov lir, leta nih municijskih družb IMu&soli-. 1940 pa 70 biljonov. Papež bo stanovad v vrtnar je vi hiši Papež Pij XII. letos ne bo šel na poeitnike na grad Oandolfo, ki se nahaja izven Rima, tem-\seČ bo ostal zaradi vojne na vatikanskem posestvu in sicer se bo nastanil v hiši svojega vrhovnega vrtnarja. Hiša se nahaja v vatikanskih vrtovih in je bolj zračna, kot pa so sobane v vatikanski palači. Vrtnar Augusto Issopi pa bo med tem časom s svojo družino živel v Vatikanu. Papež je dalj časa pod zdravniško oskrbo. Leči jo ga za živčno onemoglost. Ker se papež že veČ časa posti je to njegovo stanje še oslabšalo. Zdravniki niu svetujejo, da mora uživati hrano, ki bi mm dala več hranivnih snovi, kot pa postne jedi. Brna cesarica Cita v Massachusetts V Rovalston, Mass., j«! dospela bivša avstrijska cesarica Cita ter bo preživela mesec dni v letovišču newyorske družine Calvina Bullocka. Sinovi Karl, Ludwig in Rudolf ter hčere Charlotte, Adelaide in Elisabeth so v spremstvu dvorne dame grofice Kerseribwch dospele tja že pred enim tednom. Stavka pri American Walfeiki premolar ji hočejo imeti počitek Več kot stotisoč premoga r-jev v Walesu je glasovalo o priedk>gu svoje organizacije, naj si .počitnice za polovico skrajšajo in naj delajo tudi ob nedeljah. Predlog je bil v dve-tretineko večino glasov poražen. Premogarji pravijo, da po trdem delu zaslužijo počitek. ADVERTISE IN "GLAS NARODA" IZGREDI PRED TOVARNO V BENDIX, N. J. Sest delavcev jelwlo poškodovaraKTtri je pa policija aretirala. — Stavkarjem ni mar doloŽba posredovalne oblasti. Car and Foundry Co. Vodstvo tovarne Air Asso^ ciates, Inc., v Bendix, N. .J., je nedavno odpustilo devet de laveev, češ, da zaradi pomanjkanja aluminija nima zanj dovolj dela V tovarni je zaposlenih kakšnih sedemsto delavcev ki so skoro vsi sastavkaii in pravijo, da se ne vrnejo prej na delo, dokler kompanija špet ne zaposli omenjene devetori-ce. Prejšnji teden je hotelo nekaj delavcev prodreti piket-ako vrsto in dospeli v tovarno. Piketi so jih ustavili, nakar -se je začel pretep, v katerem je bilo šest oseb precej težko poškodovanih. Policija . je tri štrajkarje aretirala. Stavko je proglasila CIO u- nija afvtnih delavcev. Tovarna, ki ima mnogo vojnih naročil, izdeluje dele za letala. V -petek so štrajkarji zaba-rikadirali cesto in obmetavali s kamenjem fcare in buse, s j katerimi s,e hoteli delavci na1 delo. * Pozneje je bil dosežen nekakšen sporazum, Stavkarji so obljubili zmanjšati število pi-ketov, če -bo tudi kompanija zmanjšala število posebnih paznikov in policistov. F. E. Kiester* policijski načelnik Bergen okraja, je izjavil, da bo na stroške družbe zastražil tovarno s skupino veteranov. Jeklarji Oreat Lakes Engineering Works v River Rouge, Mich., spadajoči k CIO uniji, so zastavkali. Družba gradi pannike za prevtuz železne rude. Zastavkali so, neoziraje se na določbo michiganske državne oblasti, da mora poteči najmanj trideset dni med napovedjo in tzibruhom stavke. ■Qharles Cowl, zastopnik linije, je rekel: — Mi ne klju-bujemo vladi pač pa kljubujemo družbi, katera kljiibuje via 1—;-- ganizacijo, ki jo je izbrala večina delavcev za zastopnico pri kolektivnih podajanjih. Unija avtnih delavcev pravi, da ima med 600 uslužbenci najmanj 400 članov, dočim si AFL unija kotlarjev tudi prisvaja večino. Poleg tega i-ma pa dnužba pogodba tudi z neodvisno or ga niza c i j o — Downriver Shipbuilding Association — in (pravi, da se mora pogodbe držati, dokler narodni odbor za delavske odnošaje drugače ne odloči. CIO stavka pri American Car and Foundry Company v Chicagi se nadaljuje: Posredovanja lokalnih in državnih oblasti «o se izjalovila. Mogoče bo imel obramlbni posredovalni urad kaj več sreče. Delavci, ki jih je nad tisoč, zahtevajo spremembo v načinu obratovanja. Z družbo imajo pogodbo, da bood zaslužili po $7.92 do $9.18 na dan, kar jim pa pri sedanjiih metodah produkcije ni mogoče. V Racine, Wis., je zaštraj-kalo 146 mednih uslužbencev, ki so se pa že drugi dan vrnili na delo, ker jim je mestna u-prava obljubila zvišati, plače. 64 mlilijonov za nove tovarne V Washingtonu, D. C., je Defense Plant Corporation dovolilo 64 milijonov dolarjev za zgradnjo novih tovarn. Kor->poracija, ki je nekakšna podružnica Reconstruction Finance Corporation, bo zgTadi-la v Erie, Pa., in v West Lynn, Mass., za General Electric Corporation tovarne za 24 milijonov dolarjev. Zgradila bo tudi tovarne ChevroMovo podjetje v Buffalo in Toni; . . i - - ---------------a wants, ker se noče pogajati z or-1 da, N. Y. j LAS HilDDI"- Hew YorS Monday,, uly 2 I, 1941 V8TAN0VEJEN L. 1899 "GLAS NARODA 99 (TOICa or THE rSOTLK) I fay BUvenfe PnbUahtag CiBinny, (A Oorpor*tl«a). ; I. Lopcha, Sec. — Pl«<* ot buslne* of Uw tli addra—■ of above officer*: 216 WEST 18th STOUT. NEW YORK. N. I. 48th Year ■GiU Naroda" U toned every day except Saturday. Sunday« and Holiday«. Subscription Yearly «0.—. Advertisement on Agreement. Sa eeto loto velja llat aa Ameriko tn Kasado ft.— ; «a pol let* ■a toCrt leU 91-60. — &a New York aa celo leto f7.—; aa pol leU «8.60. Z* laoaeaaatvo aa celo loto $7.—i aa pol leta $3.50. "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan Izviemil sobot, nedelj ln praznikov. **GLA8 NARODA,- ti« WEST ISth STREET, NEW YORK. N. Z. —124* Borba proti žš postavljati ju —— ttijčfev—- Država New York, kje rsta-nuje skoraj .četrtima; vseli tuje-rodocfv v tej deželi, polovico k r, ter i Ji tvorijo Ž id je in kjer živi največje. meščansko prebivalstvo Crnoev v Združenih državah, se je odločila storiti nekaj v stvari d'iskriniiiiajeije ljanstvo' ko nekaj sairta ob sebi verteviiega. Te ljudi treba vzpodbuditi na zaupanje in Jjtrbctoett te -nove do-mo-vine in njen ill prebivaloerv. T roba jim je dajati enajko priložnost kot ostat;«m izmed na?, da za«tožijo k volj kruh iii živijo s,yoje proti Annerikaneeni v obramib-j vljenje pod zabito zakonov te ni industriji vsled plemena,'deželo." ANGLIJA NAJ UDARI! Ko je Hiitler napadel Poljsko, .so je zgodilo nekaj, kar •plačuje danes Francija s suženjstvom, Anglija pa z neizmernimi žrtvami. Le v Potsaarju je bilo nekaj aktivnosti, sicer sta pa držali Anglija in Francija roke kritem. Angleški in francoski tokovi s*o molčali, angleški in francoski letalci so doma poliajk-vali. Silne armade so stale neipremičfoo in gledale, kako sovražnik uničuje njihovega zaveznika. Omahljivca Chamberlain in Daladier nfoa imela dovolj političnega in vojaškega nagona, da bi .Npoznaa, kako naglo in temeljito se drobi del njunega obrambnega sistema. Z neš itevilnimi mrtvimi sta se Anglija in Francija spokorili za greli tega_obtoavljanja. - Zdaj se je spet nekaj stičnega zgodilo. Ruska armada se vztrajno in junaiško bori. Anglija pošilja oddelke svojih letal r.oč za nočjo nad kontinent. Moralnih učinkov teh bombnih napadov nikakor ni podcenjevati, toda Hitlerja ne briga dosti i-soda prebivalstva v zapadnem delu Nemčije. Ne meneč se za škodo, ki jo povzročajo angleške bom/be, si bo Hitler prizadeval razviti r.ad Kremljeni v Moskvi zastavo kljukastega križa. Brebbrižen je, kajti doslej ni stopil na evrops'ko celino Še roben angleški vojak. Nič bi pa bolj ne pretreslo nemiške (armade in nemškega civilnega .prebivalstva kot če bi se v Evropi izkrcala an gleška kopenska sila. Hitler se povsem zanese na svojega vnanjega ministra Bibbentjropa, ki mu je za jamčil, da je taka kopenska operacija z ozirom na angleško-^ameruško miselnost povsem izključena. Odpirajo in nudijo se pa razne možnosti. Kot prvo pride v poštev severno ozemlje — Narvik-Petsamo-iMiirmansk. Če bodo Rusi aa severu zdržali (in zdržali bodo, če bodo dobili zadostno podporo) je mogoče v tem sektorju doseči, obdržati n n grabiti premoč v zraku. Ob nopadu na Norveško so Angleži izpraznili Narvik, ker jim je takrat manjkalo zaledja in primernih zračnih oporišč. Z ruskim, finskim in mogoče tudi švedskim zasledjem bi se pa dalo pristanišča braniti, in kakor v zadnj vojni, omogočiti v nje dovoz vojnega materijala. Boulogne, Rakavska obal ter mogoče tudi Holaudska severno od izliva Rena bi bila pripravna ozemlja za izkrcanje. Namen te akcije bi pa seveda ne e-niela biti trajna okupacija, kajti nemške -zveze so v tem predelu kratke in ugodne. Toda napad v velikem obsegu pod zaščito letal bi omajala v Nem-r.h vero v Hitlerjevo nepremagljivost. Preskočimo severno Špansko in Portugalsko ter se oocri-II.o na moroško obal ob Atlantiku in ob Sredozemlju. Tukaj bi bila mogoča vojaška zasedba v velikem obsegu. Nemčija je nuuireč odtukaj precej oddaljena in vmes je močno utrjeui Gibraltar. Odtukaj bi bilo mogoče izvesti močan pritisk na Italijo, Španijo in Francijo. Predvsem na Italijo, ki je vsled vstop* v rusko vojno telebniK v novo moralno krizo. Maroko je obrambna tdčka za zaščito ali pa za ogrožanje vseh atlantskih zt ez. S čakanjem da bi imel Hitler prosto roko ter zavzel IMa-ko in Daka---, (bi bila storjena napaka, ki bi je ne bilo niogo-*e nikdar popraviti. Toda ali ni general Weygand v Severni Afriki ? • Kaj misli in kaj hoče Weygand? Tekom svetov'ne vojne je rekel o njeni Clemenceau: — Weygand je, — kako naj se izrazim, — nevaren mož, ki je zmožen v slučaju nevarnosti mnogo rizki-rati. Nekaj globokega ie v tem možu, in pobožen je do skrajnosti. - , Mogoče Wevgandu baš globpka vernost brani, da se tlozdaj še n; odločil. _ , narodaiosti adi vere. Nadalje se namerava pridobiti sodelovanje federalne vlade za skupno akcijo in upa se tudi za sodelovanje dragih držav. kjer se pojavlja slic.no zapostavljanje. .To stvar je v roke vzel po-s. (bni odbor "Couwnittee on TXiiscrimt nation on Employment," iki v bil imenovan od Mrs. Mitlev je izjavila, da se nfwyoriSki odbor popo'n-oma zaveda dojiva, da je bilo po-treba vporabljati največjo pre-vidnosi v nekaterih tovarn: di, kjer se i »delu je jo posebne obrambne proizvodnje, ali z
  • nom, na primer, iz dela v tovarni vojaških uniform. Reiki a governerja Lehmana in na če-1 je, da je doznala o slučajih-lu katerega je Frieda S. Miller, 1 kjer so bili diobri državljani ra-industrijalni komisar. Jdi si'tčne diskriminacije izftelju "Zlasti nas sktfbi dvoje dls-jčeni iz dela v tovarnah, kjer kinmnacij^ ki -o dandanes itse izdeluje oblačila, kuhinjske precej v najvadi," izjavila je Mrs. M it lie r. "Ena vrsta je, v z vete i z narodnostjo in izvirno domovino, druga . pa se tiče plemenskih aJi verskih razlik. Prva izključuje iz dela: mnoso državljanov italijanskega ali nemškega pokoljenja, dasi ni dvoma o njihovi lovalnosti. Druga težkoča je zaposlovanje mnogih kvalificiranih Črncev in Židov v tovarnah, kjer se pripravlja oboro,zevanje d<|že*-5e. Obe vrsti diskriminacij prispevata k need most i v času, ko skupno prizadevanje in narodna edinost bi morala 'biti glavrna, stvar." •Isti problem, je predmet proučevanja r strani organizacije Common Council for Arrflerican iTnity. ki je Članstva začel preiskovanje po satnezniSi slučajev diskriminacije te vrste širam dežele. Tudi AČrs. Eleanor Roosevelt je v svoii časopisni koloni ' 'My Da v" ki jo pri občujejo mnogi časopis' sirom diežele, pfcd nedavnim izjavila : 1 * Precej me skrbi jo razne ve-ki so niii biW prijavljene. Na primer, v industrijah so bili izključeni od dfja razni ljudje, ker imlajo ime, ki zveni nemšlko ali italijansko oziromia ker je znano, da so se oni ali njihovi starši rodili na Nen*-škem ali Italijanskem. Naša dežela pa je sestavljena od ljudi, mnogi izmed katerih so prtkl kratkim sem prišli, ali so na poti, da postanejo ameriški državljani. ako niso še postali. Ti so morda bolj vdani demokratični obliki vladi, kakor mnogi i-zrrved tukaj rojenih Amerikan-cev, ki smatrajo svoje držav- LJUDSKA KUHARICA NejnoTejša zbirka navodil za Kuhinjo ii» dom. Cena 50c Naročite pri: Rnjigarjni S L o y E S l C PUBLISHING COMPANt Kara za $2500. Zaenkmt dobiv rona, toda skrbi ga, kdo bo pri njej slučaj no neredno-vt ipopravil. Karo, ki je mimogrede povedano, Vrhniški rojak, -prijatelj Ver-bie, • si je uredil modem dom v North Arlington, N. J. Pra-' Frankliiiovega modela, si je o-vijo, da je %-ee, kot da bi iz gledalo že dosti mebtpSiov, škatljice vzel. pa je vsak zmajal z glavo, češ, Kabavii si je tudi temu .pri- da s tako inasinerijo še ni i-merfto karo, o kateri govore hiel ojpravka. opreme, stckfelune in drugo netelinično blago. Izjavila je dal jew da se federalna vlada ba-vi s tem vprašanjem in da odbor utegne potegovati se za nekatere sprtiinembe oflastoječih zakonov, da se položaj poboljša. Odbor je raizpo-lai izjavo glede diskriminacije vsem new-vorškinn tvrdkam, ki so zapo- slene z ivladniani obrarubnimi kontrakti. Priporoča se sodelovanje med delodajalci in čU-ni odbora v svrho, da »e odpravijo razni laži-predacnJki proti nekaterim Skupinam delavcev. Odbor hoče organizirati pododbore, ki bi pretreeo-vol vprašanje diskrimiunje proti Črncem v raiznih delav-s(kih organizacijah, kakor j^wli diskriminffcije > strani indu-strijadnih uprav. Odbor preiskuje posamezne slučaje diskriminacija da se uvede potrebna akcija. Povrhu tega hoče začeti program za informacijo in podučevanje občinstva, da se taki predsodki odpravijo. (jpk\nuenti, da je imela tržno vrednost dva tisoč ix;tsto dolarjev. Kara je nekaj posebnega;, še bolj iweden je pa njen motor. Ni namreč s tekočino, pač pa •• zrakom hlajen. Le aeroplani imajo take motorje. Ce se prav spominjam^ se edino le Jože ^elencTnekaj znn ua take kare. Pred dvajr »etimi leti je fural ž njo po Connecticntu, in je kmalu tistem, ko je.odpotoval drugič v domoviuov storjla v CoiMiec-t i čutu svoj žaiot-ien konec. Takrat je bilo spto^uo miif-nje, da takih kar ni več v vst«h širnih Združenih državah, tod,«t iznajdljivi Vertbič je vseeno še i eno Iztaknil. Dva tisoč potrto dolarjev si- Poziv lokalnega odbora pa do letošnjega leta tli bilo tako nujnega in resnega .klica do igriških Slovencev, kakor je "i dal zanjo in tudi petsto ne, toda to je nazaduje stranskega pomena. Kurpna cena je običajno skrivnost vsakega kupca. Povedal bi pa vendarle lahko, koliko mu je dal gospodar junk-yards*, da jo je odvlekel in kolikorat sta počivala na kratki poti v North Arlington. Iskalni odbor št. 1. slovep ske sekcije Jugoslav. Pomožnega Oodbora v Cevelandu, katerega tvorijo zastopniki Ameriške Bratske r/tvi ize, Kranjsko ponnočjo svojega Slov. Kat. Jednote, Progresivnih SloveJdk, Slovenske Dobrodelne Zveze, Slov. Moške Zveze, Slov. Nar. Svobodomiselne Zveze, Slov. Nar. Podpornic Jednote, Slov. Z^i^Jte Zveze in Zapadne SI m*. Zveze, devetih slovenskih podpornih organizacij. vabi vse društvene predsednike*, tajnike in blagajnike, katerih društva, pripadejo k preje omenjenimi podpornim organizacij a m. vabi nadalje vse predsednike, tajnike in blagajnike samostojnih d,r£W11 etičnih, pe^kfli, cerkvenih, narodnih, delavskih ih gofipc-dariskfti slkupin aM krožkm*, da se prav got ivro ude.Vjžijo skupnega narodnega sestanka v Slov. Nar. domu na St. Clair Ane- Cleveland, O., na večer dne 4. avgusta, ob 8. mri. Na ta narodni sestanek se vabi vse preje omenjene zastopnike v Clevelandu, Coliin-wcvodu, Euclidu, Newl>ui*gu, Nove knjige slovenskih pisateljev L. Mrzel: BOG V TRBOVLJAH Zbirka pripovedk iz nažega največjega premogovnega okrožja — Trbovelj. Knjiga obsega 120 strani, je .trdo vezana ter vsebuje 20 originalnih lesorezov Maksi-ma Sedeja. Cena — $2*— ČRNA VOJNA (Spisal D. Ravljen) Originalno delo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetovne vojne vpo-vsem novi obliki spretno obdeluje. — Trdo vezano, 120 strani. Cena — 75c Naročite pri: . • KNJICARNI "GLAS NARODA" 216 W. I8th Street New York City Maple Heights na zapadni strani Clevelanda in v West Parku, Ohio. Vabi se tudi vse predsednike, tajnike in blaj»ajnike sko-venskih narodnih domov v Clevelandu in okolici, da se ude ležijo tega nad vse važnega narodnega sestanka slovenskih mož in iena, ki zastopajo slovenski narod v Clevelandu in okolici. Člani lokalnega odbora slovenske sekcije JFO, bodo ta večer pojasnili, kako se bo pričelo ' velik o in uspešno nabiranje denarnih »prispevkov za na-nesrečne brate in sistre v s t uri domovini. !Pre<4se<\n\ki, tajufki in blagajniki, Slovenci in Slovenke, to je klic za ljudi vaše krvi, ki v tnplejnju in zaničevanju, nesrečni in pomoči potrebni mi-r-lijc in sanjajo o u~as, ki živite v svobodi in prostosti obljubljene dežele preiko morja. V teh težkih časrh svetovne katastrofe ne bos»te zavrgli prošnje v nebo vpjjpaega v puiščavi- ko ste poklicani in prošeni, da \isal: po svoji zmotnosti delate in pomagate. Nikoli v zgodovini amferšskib S-Ovencev ni naiš narod potom svojih narodnih organizacij nastopil tako i edinstveno in složno: nikoli v zgodovini slovanskega živJja v Ameriui ni naše časopisje tako soglasu joče in zaupajoče pisalo in naglaševalo skupno in vza-jemino potrebo ; nikcii v času od prvega slovenskega. naseljenca anes, ko je pogažena 'vsa slovenska aeiulja onkraj, morja. To je za na- ameriške Slovence zgodovinsko prehodna doba, y katero Nino lahko zapisani z besedami resnicoljubnega člo-yečanstva in samaritanskega ysmiljenja, ti? se zavedamo s čutečim srcem iu tieznim razumom ter priskočimo na pomoč svetemu bratu in se-tri v tužui in zasužnjeni domovini. Za lokalni odbor št. 1. slov. akcije JPO: .Tan^o N. Bogelj, za ABZ; John Peasd i rti, za KSK J Josephine Zakra.išek za PS John Gornik za St>Z; Clias. Benevol za SifiŽ: Math Petrovič, za SNPJ; Vatro Grill, za SSPZ; FramtS Hupe rt za S—Z; in Jchan-na V. Mervar za ZSZ. Sweater. SMRTNA KOSA » T ' - i ;V So. Norw-olk, Conn., je v soboto unirl splošno znani in j?[)OŠtovani rojak John Pirnat, str r okoli 60 let. Mnogo let je žive' v New Yorkii, pred več leti pa si je kupil lepo domačijo v So. Noi^alk, Conn. Poles: žene zapušča več ctrok. brata Mihaela v Glendalc, L.I., set-tro MiaiT^ por. Maček ter sestro Te<*sie, .poroč. Kovač ter mnogo drugih sorodnikov. Pokopan bo iutri. v torek^.o-koli 12.30 popoklne na pokopališči! sv. Trojice v Brooklvmi. Naj ura bo lahka ameriška zenulja! Njegovim pa naše iskreno sožalje. Rojake prosim«, ko pošljejo za naroflnino, da se poslužujejo — UNITED STATES ^xiroma CANADIAN POSTAL HONEY s., ,0EDEB, , % Ako je vam le poročno • ^ ^ * KUHARSKA KNjtGA: ■Recipes gf Ali 5 Nations (V angleškem jeziku) a i RECEPTI VSEH N.\RObOV I' .-.t #i i Stane samo v [ liGT'Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani'^lf j i , Recepti »o napisani v angleškem jeziku; ponekod pa soJf I 21 tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi i, i Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se.zamma^cT i J kuhanje in se hočejo vonjem čimbolj izvežbati i* -izpopolniti. ' pri CZ KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CQ 216 West 18th Street ; ; |few York, N. Y. "i v' Ne vem, kako bi se reklo "sweateru" 'po naše. "Volneni jopič" bi bil še najboljši izraz, ali pa samo "jopič". Naj bo tako ali "tako, koristno oblačilo je. Nosi se ga lahko poleti, spomladi in jeseni, pa tudi ob poletnih • večerifi pride človeku prav. Njegova lastnost je, da se tessno oprijenia telesa. Lepo raščena ženska v tankem sweate.ru je skrajiio zapeljiva. Tega prepričanja je tudi Mr. Hay«, ki si ga je kinematograf ska industrija .samovoljno postavila za diktatorja ter ima skrbeti ža moralo v filmih. Svojo nalogo u-zorno in natančno vnši. Po za trdiln nekaterih »še -preveč- u-zorno in preveč iiatančno. Ta-l^o, naprimer film. ne sme pokazati golega moškega ali ženske^ telesa. V«ako dvoumno. moralo žaleče izražanje jt prepovedano. Istotako tuui vse nespoddlnie kretnje. , Ena zadnjih njeirovih /zapovedi i se pa glasi: — Nobena i-ifralka se ne' sme pokozati \ tesno-oprijemajočem se swea-tru. Možak ima deloma prav. Po led na ženslco v še tako te^ii kop iIni. obleki lahko, vsak moški mirno prenese, dočiin mu utegiie stasUa ženska v tesnem svreatru še bolj zmešati že i-tak precej zbrozgane možgane. -Je pač tako kakor pri liira-moniatem kipu. . Kdor ima kala^io *labq lilije 1 ob pogledu na klasični kip gr ške Venere alj PianeOble-cite pa kip v kratke prosojne hlačke, svilene nogavice in tesan braizir, pa se bo nabralo o-kro"- njega toliko, zijal, da jih bo morala policija s silo raz-gaujati. i Četudi je gospod llav^ pregnal sweater s filma, bo. v vsakdanjem življenju, ostid. Ima naanreč nekaj izrediub prednosti. Prva njegova, prednost je, da je gprak. Drugih mi pa..ni jre ba navajati, ker so ocividhe. Karte s počitnic. ivadar mi pošlje kdo kario z izleta ali s počitnic, pogledam samo podpis in sem mu v mislih hvaležen, ker se um je spomniL Ostalega pis*iJtt> ua karti pa nikdar ne preberem, ker je menda že »to iii stoletja vedno enako. Glusi «o namreč: .. , — Lepo "je tukaj. "iP bi želeli, da bi bil tudi ti tukaj. jih pekli v tej ledeni ipu- aro in široko razpoko na ledu, sliko. Bilo .je v ča-u iusko-japonske vojne, ko '-o se mi la -je v eni sami uri olieleli. Da1, v eni suni uri, go-pod! Vasilij Por-fi rovi" is je s truiiitc kretnjo pogladil bele last*. pri čemer se ju občudoval njegove be1** roke, ki so z nedosegljivim mojstrstvom slikale grozotne jiodolbe. Njegove slike, ki ni«so|iz noči v noč. bile primenie o.ju. so povsod Mist . ' Vse svoje slike ustvarjam na p'wilatgi enega ^amoga s po~u- wtinji, N-ekega dne, bilo je krog Rožiča, je oddrdral prvi vlak ? (ki je bil na tem mestu le še za meter debel. Brzojarvi! sem na kolodvor v tisoč mladimi ljudmi, čez letj. Mirovaje. Obljubili so mi, da Xikolaj Ivanjič ji vt*s bi oil in t bodo kcj ]K>J»lali rrtženirje. Pa stisnjenih ustnic strmel za dol-'.je še nadalje bobnjefl led in so gini vlakom, ki je hrumel na-'se še nadaJjp prevažali vlaki ravnost čez jezero. T»ko >e je i" z nič hudega slutečimi IjudmK Časih mi je b.lo, da "bi bil ste kel proti vlakm in zakričal: »Stj! *" Obljubljena inzo ni bilo, južni vetrovi so odslej dogajalo iz dneva v dan, Na sta tisoče -labotniin živ-1 mladih ruskih firntov se je pre- "St j! vzbujalo pozoi-1'ptljavalo čez blestečo se var- nirjev ljivo ploskev* jezera ne da bi:bili zmieraj bolj topdi, led je bil et in spet so hrumeli vla-n a, zakaj grozoto sein d oži ve tirni lavnimi velikimi ribami..ki mimo mene. Špet in spet se naju je z načel-1 Nekoč jionoči sem se ni ah urnikom pola-sčala groza, ko so v ma prebudil. Bilo je. ko da bi bili vojaki prav tik mene ustrelili z najtežjim topom. LckJ. -c je tresel pod mojimi nogami. Velik shod v New Yorku t nI: o, kakor je nemara 5e Tpfie?1 ni dcwhivel. 1 niz te grozote je nastala "moja umetnost, saj ni kidenom/nslili nočeh speči 1 ju-sem bil prej nikoli slikal in c dje. sanjajoč o svojih materah tecra tudi nisem učil. in nevestah, brzeli mimo naju. Tedaj j?va občutila bližino snvr- Torej — bil sem železnU-ci uradnik v Mirovaji. Nedaleč kolodvora se razteza velikansko BajkaLsko jezero, ki je šest sto vrst dolgo in s*o in pet ti. ki je stiskala pod ledom sivo-je bele, od mraza okorele ro:ke. vTakrat, gospod, sem začel slikati, ne da bi se bil kdaj te-Vidcfval in slikal sem de i: t v M široka videti . ^^^P ko morje s svojimi viharji m '*" l * .pod 1 —u _____xt„ i?o dnevi valovi -redi sibiiske pušče. Na severnem biregu živijo velikanski monski psi in jezero je zaradi množice rib [>o vsem .svetu znano. Dan in noč so hrumeli prevozi čet v Irkutsk in prisil? ni so bili, da so nare-jevali ovinek več ko t;vajnice se mi je režirf od-vit lune iz jezera. Planil sein k brzojavni na-liraivi, pr*»ti po mi ko v razbiča-nem plesu zabobneli po tipal niku. Brzojavil srm, eo in i«to: "Uslaaite vlak! IJstavi to Viivk!" Pa ni bilo nobenega otlgovora; niti ne potrdila ni o sledili govorniki. /.iu>topniki raznih. podjaimJjeuili e\-rop-rfkih držav, kakor tudi so govorili razni zastopniki delav-unij, kot CIO in AiFL, itd. Več skupnih narodov jI.' bilo reprezentiraoirh tudi v pestrih narodnih nošah. JugosAtn ija je bila polnoštevilno zastopana v svojih tipičnih na roti ni h nošaJi. častno mesto za Jugoslavijo pa je xavzeonialo na cdru članstvo •tuk!ajši\>ega jugoslovanskega Sokola, katere je ptedsediiik shoda "WrHkie posel mo predstavil navzočemu številnemu občinstvu ter se je zelo la-'kavo izrazil o Jugoslaviji v sploš-nom.. Govorniki podja m Njenih dr-žhv. od en "kot dru.tr so pozivali navrsoče k skupneonu delu proti "Hitilerizmu'*. v trdnem upanju, da bo skoro prišel dan. ko bodo zoprTt osvobojeni narodi zopet mi novo oživeli še v večji clogi, svobodi in sebrat^-tvu nied seboj. Voditelji delavskih unij pa so od -vje strani sedaj v tej deželi obljubili pak nempki aeroplaTri dv^ a-meiišJva, kar isto velja tudi za vojne ladje, rušilce, tanke itd. "Strniti se moramo." jc na-daljp re^kel, "da na vsak riiw*in stifcvno PTitlerizem v vseh ozirih. Zavedajmo se, da se nahajajo, žal, tudi nied nami v tej deželi gotovi tipi, ki bi eventu-ejno ua stežaj cdiprli vrata naših Združenih držav krvoločnim Hitlerjevcem. Zato je naša dolžno*t, da storimo vse v naših m^očeh, ter da takle čiove- DEFENSE BOND QUIZ Vpr.: Kaj je namen nakupa Defense Bondovf Da je Amerika .svobodni. Pokazati udanost in ponos v domači deželi.* Posvariti diktatorje, da so Združene države najmočnejša država na svetu. . Vpr.: Toda, če nimam dovolj denarja, da bi kupil Defense Bond, kaj mi je s?toritit Odg.: Kupite Defence Postal Stain|*>, ki se proda jo vse-jiovsod. Imajo jih banke, poštni uradi, veletrgoviue in lekarne, ali pa jih morejo dobiti za vas od 10 centov naprej. Prihranite dovolj znamk, da jih boste mogli zamenjati za o- Ške odpadnike zatremo s prija- brambne bonde. vo oblastim." Pripomba: ("e želite kupiti Defense Bond, pojdite ua najbližji poštni urad ali banko, ali Ža svoj govor je žel bum i aplavz od str ar« i navzočega občinstva. Žal. da ni bilo nobe- pa pišite po pojasnilo na Trea .. ... surer of the United States', nega govornika za Juwlaww Washington^ D. C na tem vehkiem shodu. Iz kakšnega vzroka ga ni bilo, mi ni znano. Upazn pa, da se bo slič-ni shod zopet vršil v bližnji bodočnosti ter da ne bo manjkalo govornika za Jugosla-vijo. tako da bo ista stoproeent.no za=:to(|wna v v.®f«h ozirih. Z rojikškim pozdravom Anfchonv 9\ et. RAZPRODAJA SLQVENSKDl KNJIG po zmerni ceil Kitajsko milijonsko mesto Sangliaj, nekoč najbolj na-jnen riž-ifz Sredn.je Kitajske vo-predno kitajsk-o mesto, je da-szijo vlaki dan za dnem na Ja-nfcs podobno nemjrnemu vnKka- ponsko, ua šanghajskrh ulicah RUSKI POLET NA SEVEfcNI TEČAJ. Kakor poroča agencija Ta-t>, je bil* mcidaiviio dovršen nov ru-sku film, ki prikazuje podvige zuaivega letalca Valerija Cka-lova z Bajduikiovim in Beljakovin; iz Moskve »k» X>ew Yorka preko Severnega tečaja. C'ka-lova prikazuje v filmu igralec Belorubov. Režiral je mladi Mihajlo Kalatozov. nu Tisoči Angležev, Američanov, židovskih, nemških in ruskih emigrantov ter milijon Ki tajcev čuti pod svojimi nogami njegova vroča tia, kako se cd ča«a do časa nervozno zamajejo • V zraku visi ivojna- ki lahko vsak dan izbruhne med Japonsko in anglosaškimi silaond. Bežati ni kam. Povsod so Japonci, vise poti iz Sanighaja in vanj so v njilnovih rokah. Čudno je to milijonsko mesto, kjer ljud.it ne mislijo -sko-raj na nič drugega,, kakor na to, kako bi prfšli do denarja, do dragoceni'li kitajskih dolarjev. Nikjer na svetu ni živahnejših, nemirnejših denarnih kupčij, kakor v tem kitajskem mestu. NHkjer na svetu ni plu-ijokracije. ki bi s tolikšno žila-va<»tjo, kakor sanghaj^a skesala ohraniti življenju stari vi-<}ez ki bi s tolikšno vztrajno- roJ.ji.vo se je rezala podoba tjo pril1tja!ia p^ldanAe se lune a vode, iz temm vodene |s(anWo in ^ ^ zahajala T ploskve, kjer fio plavali kosi -n L^^ fi* WMH 'VMI HM9P4' ledu. Tračnice so neizprosno vodile v črno vodo, signalni drogovi so kakor razlomljeaie vžlgi^iee viseli niadol. aice so tvorilo oibupen klobčič. T^a»je so s€t «mi jezili pod kučmo. Hotel sem klicati, kričati tiiliti, pa ni bilo glasu iz m»je-ga grla. Skušal sein obiti ve-, lik o jamo v ledu, da bi prepre- lioitele in moiidenske klub«, t)a-nie iz boljše družbe se oblačijo strogo po najnovejši modi. Modi stke zaslujžiioo za en saan klobuk ye»č, kakor znašfi me--ečni zaslužek povpr<"či|e#a delavca. Pred trgcn-inanii 7. ri-žem stoje dan za dnem ne^konč-ine vrste kupcev. A riža je >vsak dan manj. Dober in oe- pa j? vedno več tcupel. Bolezen in glad neusmiljeno morita. Nikjer na svetu ni toliko ha-zaixlinfc iger. tolrko špekulantov kakor rv Sanghaju. Špekulirajo vsi, tudi tisti, ki nimta-jo denarja. Hazardne igre so v polnem cvet.u. Ves Sa nghaj kocka. Ves Sanghaj hlepi za srečo v hazardnih igrah. Mnosre igralnice so v rokah banditov. Tihotapstvo in pnef-kupčevanje z cpiVm -se odlično razvija. 'Kitajci fv Sa nghaj u si ne delajo posebnih škibi z evropsko vojno. Dogodki v Evropi jilh zanimajo samo v toliko, v kolikor lahko vpli^vajo na razvoj jafpcnsko-kitajske vojne, ki je celi drve leti starejša od evropske. Prebivalstvo Sanghaja še VCdno upa v svojo končno zmago in >vobodo. Upajo v nov, pravičnejši red, ki mora nastati po koničani vojni in, ki bo mi-Mjone Kitajcev osvobodil najr imičnejše more: bede- pomanjkanj^, bolezni in gladu. kilometrsko brzino v jamo ledu. V vagonih ni bilo luči, ljudje «0 spali sn so sanjali o ma- eil vožnjo vlak 11. Kar gore na-gmiadLenega lechi so me ustavile, plezal sem čez nje, padal, Vrgel een^ se v fneg in skril a vse je bilo zaman. — V -vodi .obraiz nied dlani. "Bližalo se je so plavali kosi lediu, vse ye gr- hntmenje, topotanje, na^i gre-gralo in vrelo krog mene in Vanjo, šumenje in sikanje, na-gmiel raapokani led. to tišina. Zdaj je prišlo tisto zamrl v gnmehju. Vlak je k^ J^ ko? dolg zmaj vozil, sem po- » ^ ^^ mislil Že J zaslvi-l. nošaVt f^,je, ki so bili fpala. sm apc^, da ylak ne vazi .P počasi, ampak da hrami v sto4?® 56 ^W0^ s«^1« mladih srcih V tej urf so pitali aiioji lasje beli ko 6i>eg. Kanio-r koli s^n" teri, o nevesti v Knrsiku, v Ki-^ jf1' 8«n pod ledom ričdira, v Vjat-ki----f^ene j^eti smrti. Spoznal sem, ka^ je grossgta. H Ze *em rjpločijo vi^el vago- _ Vasilij Porfirovič jc končal ne, ki je temno v nji iniin ^ zg zrl v daljo. Spet so «peči, brp^krbni fantje so dre-lfee nvu zaprle pčj »špričo podobe vili v smrt. , * njegpoviii ajKHqipov. ČE SE NE VES, ZDAJ IZ VES: da je prispel z WitaJom v Sidney Avstralijo šef angleških tehnikov,jjeneral Konald Charles, ki hp oiganiziral industri-,jo alwUinija v Avstraliji; Ida bodo v Braziliji uničili «10 petino letošnjega pridelka kave: - da naan«?ravajo v Združenih državah $Kre$iti zasebno porabo kamouka in gume; da kanijo Nemci zgraditi o-krog Pariza avtostrado. ki 'bo 300 kan dolga in 40 m široka; da je neki živinorejec v Braziliji dobil 1CV000 pesov uagra-de za kravo, ki je dala lansko leto 10.791 litrov mleka. Po 50c zvezek We^oove pripovedke za slsvemk« mladino Bele no€i mali junak, (Dostojevsklj) ®ažjl mejniki (Ivan Preje«) Filozofska z sodba (Alojz Jk**ekJ Uompati. in Kom^raMi^ (J^l. fryer) Gospod Fridolin Žolna in ojcfova družina (Fr. MiUinski) Kazan, voljejl pes (J. O. Curoood) Kaj h je Makaru sanjalo (V. Koro-lenko) Na različnih potih (Franc Friseb) Peter Pavel tlavar (Dr. L Pretrlj) Pravic« Kladiva (Vladimir Levstik) Sveta noč (Rudolf Vrabl) Slika poriane Grjgr (Ostar Wilde) Verne dufte v vicah (Prosper Mirimo Zapiski iz mrtveca doma (A. AL Dostojevski) Po 70c zvezek l>o Ohrida in Bitolja (Ivan Meiik) Po 75c zvezek Belfesor (Artur Bernede) Owtran pragozda (dames Oliver Cur-wood) Po strani klobuk (Dajqir Feigel) Romantične duše (Ivan Cankar) Seriani Diavolo (Marcel PrioUet) Železna cesta (Z^ne Grey), I Zlati Panter (Sinclair Glu<*) j Gusar v oblakih (Donald Kejboe) ; Gospodarica sveta (Kari Fidor) .licktorjev Meč (Rene La Rruyere) ! Rdeča Meji a (a R. Fricfa) Po $1 zvezek l'C rabljeni milijoni (E, G. Šelige?) \'eridicus (Pater Kajetan) Sivko (R. S. Thompson^ Radarska balada (Marija &iajerj(%a) Prigod be čebelice Maje (W*ldahar Bonsels) Pingvinski otok (^natole France) Pisane zgodbe (Janko Kae) Iz življenja za življenje (Ivan Župan) . Po J 1.25 zvezek Zadnji Mohikanec (J. F. Cooper) Skrivnostni studenec (Pavel Keller) Po $1.50 zvezek Zločin in kazen (F. M. Dpstojevskij) Tigrov! zobje (Mavrice LaUanc) Krištof Dhnae (Jack London) Misterija (Gustave le Rouge) Lucifer (Jean dp U ^re) , Izpod Golice (Slavko Snilimuh) Po $2 zvezek Prešeren (France Kidrič) Po $2.50 zvezek Višnjeva rcpatica (VL Levstik) Naročite. pri: KNJIGARNA G CO. 216 West 18th. Street, New York, N. Y. VOJAK BREZ SPOMINA. Že nekšjoasa sledi francoska javnost nenavadnemu primeru nekega francoskega vojaka, ki ga je popolnoma zapustil spomin. Vrnil ee je domov brez sVijaskih papirjev m listin, tako da ni bilo mogoče dognati imena niti rojstnega kraja. Mož je bil od z krma irranpoetae vojske do povrafcka v domovino interniran v Švici, kamor se je umaknil z delam francoske vojskie. V Parizu so listi objavili -sliko "nesrečnika brez spomina in na podlagi tega so ugotovili, da se nesrečnik piše Hh. Jollv. Bil je brodar v I>un-kerque, kjer taka jo na očeta in moža žena in tšest otrok. Če Vm zanima kuha, bi ITibrali imeti knjigo "Recipes of All Nations" (v angleščini) 821 strani. Tr|o vezana knjiga. Stane samo $2.— Pobite jo prilSiJ&arm "G, N." isi I. ZVEZEK: Uvod — Narodne enivijici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč. med slovenskimi polhar^. — Domen. — P?a prijatelja. H. ZVEZEK: Jurij Kobila. — TihoUpec. — Vrtan Smukov a žeuitev. — Kloaterski žolnir — urad Ro-jinje. — Golida. ITT- 25VE^EiK: Deseti brat. — Nemški valpet. JV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Koilovska 3odba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VL ZVEZEK: Dr. Zober. — Tagomer. VII. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd* bra-toma. vm. ZVEZEK: Ivan Erazeip Tate^baii. — Bojiib S0 te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečefika. — Sest parov klobas. - Po tobaku smrdiš? — 2enitev iz hevoščljivosti- —^pom^ni starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjaci. — Kako Je Koiarjqy Peter ppkorq delal, ko je krompir gradel — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseni&a. 10 zvezkov...$10 POSAMEZNI ZVEZKI $1.50 Naročit« pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBL. CO. "GLAS NARODA'5 21« WEST 18th STREET NEW YORK, N. I. * LAS II10D X" — Hew Toifl OSPOD iz KONOPIŠTA Monday, uly 21. 1941 ▼ ■TIJTDV E JBN L. 1M Napisal: I. WINDEU. —47— • • PREDSEDNIK, KO JE GOVORIL NA DAN AMER. NEODVISNOSTI Zdravnik je pro iskal nadvojvodo in dejail: "Cesarska visakoM (bi raorali iti na jug, v Egipt, AU že boljše, v Švico, v Darv^s." 1 . ' "Davos? Kaj ni to zdravilišče za bolne na pljučih f" "Dc. cesarska visokost. ' tem h<»eete reči, da imam' jetiko?" je zavpil Franc Sardina id. Zdravnik se ni dal oplašiti. Odgovoril je, ua take hudo sicer n*i a dispozicije da ni moei ul*;iti. Pljuva so načeta. Kako daleč je bolezen že napredovati«, se bo moglo ugotoviti šele po natančni preiti Kavi. VWekako je treba zdraviti tudi lažje slučaje jeti'ke na pigueih.. ^'Ne^roisell Prav nič bolnega se ne čutim!" je vzkliknil tfVnnc 1'erdinand. Zdravnik se ni dal premotiti Mirno je gledal nadvojvodo, da jf zavijj'1 oči jn vprašal- ali je dedno obremenenje. Ali sta njegova oesarskp, vi^ol oist, prevevišeni gospod oče, ali njena cesarska visokost prevavisena gospa mjati, kdaj bolehala na aijučih. Po tem vprašanju se ie Franc Ferdinand zrušil. Mo>ral je sesti. 44 Moja nkati,.»* je z«jecljal,4 'motfa mati — je mlada umrla-.'' • Cesarska visokost, morate v Dfavo>,'' je zdravnik ponovil, "in kajenje morate cesarska visokost takoj opuBtiti." Po iej preiskavi se je cutii Franc Ferdinand nekaj ur na smrt bolnega Domišljal si je. da ga prsi neonosaxo bolijo. .Mjeoil je, da ima hudo vročico. A toplomer je kazal samo 37. Tudi zdrrvnik je bil nameril 37 Ti&ti večer je .*e>l Fran'- Ferdinamd v častniško kazino, kjer se le dolgo ni bil pokaizal. Pil je šampanjca in pokadil tri težke smotke. Častniki so se tiiho poirtenkovaii, nadvojvoda je govori i glasno, glasro govorjenje se je prelilo v vpitje Porogljivo je kriiča!: "Punocna Ogrska! Samii veliki gospodje ji vladajo! Iniie-nitni gr>nodje! FLii gospodje!'* Izzivalno je gledali okrog ^ebe. Globok molk je bil po dvorani. Vise oči ro se bliskale in so bile vendar obrzdane. "Moji sovražniki so," je pomislil Franc Ferdinand. "Oe bi mogii, bi me zadavili. Tudi zdravnik je Madžar. Sovraži me. Zato mi izkuša v tepsti v glavo, da sem hudo boilan. V Davos me hoče splaviti. Iznebili bi se me radi. Najbriae ie častnikom že obljubil, da borni kimalu umrle A- jaz sem idrarv. Zdravega <*e čutim. Kaja mS diši. Nič ma ni In če s p na glavo pojavijo, bom vendar njihov kralj in cesar. Ponižam jih, ohole Madžare. Spravim jith na kolena!" VatrJ je in odše1 domov. Vino mtu je dalo, da je zaspal. Proti jutru se je zbudil ves potan in se ustrašil: - "Bolan sem, umrl bom. Davno pred papanoni in davno pred cesnrjeni bom umrl, klavrno bom poginil." Zbudil je grofa Wnnnjbranda in mju ukazal, naj brzogaivi očetu. V brzojavk, je terjal zaradi bolezni takojšnji odpoklic in takojšnje poročilo cesarju. Drugi dan so brzojavno dovolili Francu Ferdinai du dopust in ga poklicali na Dunaj. Bolnik se brani biti bolan. Tisti toplo sow no jesen leta 1892 so bili videti vsi ljucfce s ročni. Tudi v domači hiši je na jed Franc Ferdinand kar najsrečnejše mapo!oženje. Njegova seetra Margareta se je bila zaročila ? vojvodo Aibredhtom Wurten^berekim, in določili so bili, da Hodi s\atb, oflb začetka novega leta. Margareta, ki je imela starejše»ga brata rajse, kakor ostala dva brata in sestri — nikoh ni bila .»zabila, da jo je v otroških letih bra-nil, kader jo je razposajeni Oton strašil in trpinčil — se ga je 5*?® ^ iskreno oideniin. Vojvoda Wmtembe^ki je bil Francu Ferdi-' 1 12 ' ona safflm Pa i€ twii .landu v^etč, mlada moža sta razumela drug drugega in bi se Mia rada sprijateljiia. Franc Ferdinand je obžaloval, da ni ie prej poznal bodočega zeta. Zdaj ni bil pravi čas za to, da bi bil r^ival srečo prijateljstva, kajti Franc Ferdinand, ki je imei v Od>enburigu diagnozo ogrskega adravnika agolj za sovražno in mrzlo vznemirjanje, je bil zadnje dni spoznal, da je mno bolan. Njegova srajca je bila v^ako jutro tako premočena oa nočnega potu, da mra je lete za prihodnost. Toda zdravniki so bolnika (vznemirjali in begali; ' Oporc- r tli * po^al, kar je drug priporoči. -ia j e da bi hdo staioio, večletno bivanje v Davosu edi- nd pamc-tiio, drugi je priporočal zimovamge v Egiptu, ki bi aadostoralo da se rečeta pljuča zacelijo; tretp je tr^l. da o ^Odezm na pljucm v^bče ne more biti govora, malokdo da mm ^aj tednov v Meranu bi bilo za ozjdrnvfjenje več, ko dovolj. Franc ^^dinand. ki so ga ta protislovna mnenja navda- Z hotel najprej "pognati v,e z^TvnX k vragu. Ker se je bal za življenje, se je dal v svoji nestrpnosti i » . —* * INadaJjevanje prihodnjiJ.) navezana naniu kot na svojega resničnega očeta in mater. Pra-staršem ni kazalo drugega, kakor da at& Baštovanoviča in nfeigovo imo tožila sodišču zaradi nenavadne "ugrabitve." V-e prigovarjanje sodnika je o-stalo zaman m nazadnje sta bila krušni oče in krrušna mati male .Zagorke obsojena na 30 dni zapora, Ln na obvezo, da o-troka izročita. Baštovanovič in r.jegova žena sta bila visa razburjena zaradi te razsodbe in srta v solzah izjavljala, da rajlši umreta, kakor pa da bi daFa Zago?ko od sebe. Ko je sodnik na raspravi vpraša?, Bsstovanovičevo, ali bi vrnila otroka, če bi ji starši dali kakšno odškodnino, je odvrnila: "Da. če nam dasta milijon dinarjev, pa ga lahko vzameta s seboj." teojcke je rodila. 40-letma Barica Hrastičeva, žena km©čke»ga posestnika v Dufbravi pri Varaidinu, rodile troje otrok. Za porod se je zatekla v hišo svojih sorodnikov a ko je rodila prvo detle, je začutila, da je na poti še- eno dete. Odpeljali so jo na njen dom, kjer je rodila še dvoje otrok. Trojčki so nenavadno močni razviti, saj tehtata dnre deklici 3.10 in 2.50 kg, tretji, de&k, pa je 2.40 kg težak. Ves porod je trajal 3 ure. SMOLA ROPARSKEGA MORILCA. Llati poročajo o grozovitem roparskem umoru, katerega žrtev je postala 44-letna Rozalija Lc-tonijeva na Bijeniški cesti v ZaigreJbu. Miorilec, ki bo po v**eh znakih sodeč, kmaJu v rokah prayioe, je prebrskal vse stanovanje a našel je samo tri trsoč din, medtem ko je pokoj-nica imela 40,000 din prihranka. Policija je aretirala dve osebi, ki sta osumljeni, da sta zapletem v strahotni zločin. CIGANKA UKRADLA 12 000 DIN. (Vprav bi jih morale iznuod-riti številne izku&nj?^ lahkoverni ljudje po vaseih še zmerom nasedajo raznim nakanam premetenih cigank. Nedavno se je taka prevejanka oglasila v hiši Marije PreJožnjakove v Oa-kovcu in ji iz dlani prerokovala bodočnost. Kot pogoj, da bo izvtedela čisto resnico, pa je Preložnjakova morala prinesti na iriizo.ves denar, kar ga ie imela v hiši. Prine-Ja je 9000 din i jih je ciganka skrila v postefjo, Češ, da morajo tam o-stati do večera, nakar se bodo spren^enili v 90,000 din. K» je ženica zvečer pogledala v posteljo, kajpak ni bilo o bankovcih ne duha ne sluha. Neki njeni sosedi je ciganka na podoben hačiln izmaknila okrog 3000 dinarjev. Zda^ io išče policija. jedi iz koruzne moke in sdroba. Iz 'koruzne moke lahko marsikaj napravimo. Dobra moka ima prijeten vonj, pokvarjena pa za-udarja po plesni. Dobro moko spoznamo, a ko jo ščepec pokusimo in čutimo, da ni gren-ka.1 Kdor ima slab želodec, mu ga koruzna moka uraivna. Zato se nikar ne bo jmo jedi iz koruzne micke. 'Potfenta. — Koruzni adrrib treba v pločevinasti posodi na milem ognju na suhem, t. j. brez vodo paliti dobre četrt ure. vendar mora biti kuharica pri teosi delu zelo pozorna, zdrob treba- ves čas urno mešati da izgubi vonj po surovem, zgosti, nikakor pa se ne sme zapaliti. Šele ko je zdrob spražen a prijetno vonjav:, ga zalijemo s sla de. - Polento treba med kuhanjem tskoraj ves čas mešati. Kuhana je v pok ure. Ako Jbi se medtem časom preveč zgostita, jo racamesaimo z nekoliko slanega kropa in kuhamo še neka i ča>a. Žganci iz koiuzne moke so tudi okusnejši. ako moko prej prav malo prepražimo. Kropa naj bo za polovico več kakor moke. Ker ni vsaka moka ema-ko suha, je težko določiti natančno mero vode. Žganci se ktihajo okoli pol trre. Moko vsujemo v krop vso hkratu, tako da se napravi velik cmok, I ki ara posredi s knihaiLničnini ročajem prevotlrmo do dna lonca, da se krop polagoma vi i je preko vsega cmoka in se torej tudi vrhnja mtoka kuha. ~ Paziti je treba da ne jemljemo preveč vode, ker je Skoda, dar bi jo po-zne.ie odiivali, saj ni čista, temveč se vedno nekoliko pomeša z moko. Ta moka gre potem, v izgubo. Juiha iz koruzne mioke. — Za-kuiha-j koruzno moko na slani vodi, pri tem ves čas motaj z motičem, da se ne napravijo kepice; vreti mora približno 20 do 30 minut. Moke mora biti toliko, da je kuhana juha slič-na bolj nedki kaši. V juhi raz-nvešaj žlido presnega masla, nakar naj ne vre več. Zfflo iz-kuhano kranjsko klobaso ali bo>Ke juho, ako narežes vanjo razmešaš v njej precej nastrganega sira. Tudi na suhi juhi, kuhana koruzna juha je okusna in izdatna. Kakor iz koruzne moke napraviš juho tudi iz koruznega zdroba. •Koruzni praženec. — Ako ostanejo konuz. žganci in otrde adrobi jih, stresi na razbeljeno mast ali maslo, mešaj neprestano, posipaj s sladkpfjjem in cimetom in daj prav vroče na mizo z raeredčeno Čespljevo ali kakršnokoli sadno mezgo. Grmada iz zkornznih cmokov. — Stresaj polagoma v liter vrelega mftekn pol litra koruznega zdrdba in kuhaj, da se Ko se malo ohladi, napravi kakor išiške veMke cmoč-ke. Nato zloži v skledo plast cnfočkov, ki jih posipa j z droib t'inami ocvrlimd na ma^]p. ali nim kroponv ki ga mora 'biti _______________ _______ prib -ižno še enkrat toliko, ka-| masti, pokrij to precej na debe-kor koruznega zdroba. "Na eno lo s povidlam aH s kako drutro mero zdroba torej d\'e meri vo-' sadno meago in nafloži nanjo zo- IMATE ZE TA PRI-ROČNI ATLAS? T teh kritičnih časih Je mkrmn Citetelja dnevnih vnU potreb«« te priročni ATLAS, hI ga priije-■m luiln naročnikom po najnižji eenl. — Naročite ga le dane«! VeUkoot 9H a 1414 4f> velikih strani; 82 barranlta aemljerldor to Jih driav in 9 semljeridor Zdr. driar in saetav rodllolb dr-»•t; 45 svetovnih slik popolnoma o-Ens^enlb; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovej« semljevid kale celi svet ln todl: razdelitev poljske med nemčijo in rdsijo italijansko osvojitev albanije priključitev čehoslo vaške k nemčiji Nova finsko-ruska meja Cena PoUjite 35 centov ivoto t anamkab o*, po 2 centa. po S Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA - KUPON, ki ga dobita s atlasom in ko ga izpolnite In poSjete k Izdajatelja semljevlda. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide ■ novimi mejami vojskojo Wh se driav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. NaroČite Atlas pri: " GLAS NARODA" 11« WEST 18th 8TRKBT NIW YORK. N. I. pet cmočke. Drugi plast cmokov potrebi z rezinami, tretjo plast pa z osminlko kg zmletega maka, pomešanega z rozinami. V^ako vnsto os lad i s sladkorjem in poškropi z raztopljenim majslom. Dodaj še košček masla in peci četrt ure v pečici. SPALNI VAGON — HOTEL. Train bleu je bil pred nekaj leti hrepenenje vsake&a PVan-coiza. S temi vlaki so se irno-viti ljudje vozili na morje, kjer so si privoščili zabave. Danes tega vlaka že davno ni več. Kompozicijo, ki je tvorila tako zvam "train bleu" so zapeljali ua sfc|>i tir v Lvonu in v vagonih so se nastanili ljudje, ki so zaradi vojnega begunstva brez strehe. Dva vagona tega slovitega vlaka imajo tudi v Vi-ahvju, po enega pa v Afarserlle in Clermont Ferrandu. Na vseh treh zadnjOi postajah rabijo ti vagoni ljudem za bivaJi-Toda potniki smejo v va-gonu prespati samo »po eno noč, ker se ležišče vsak dan odda na novo. Kupe z dvema leži-^čiima etane trideset frankov, oddelek z eno samo (posteljo pai 50 frankov. Poučni spisi i—i......,"tr,''iiTiTnmrfflroTiimiiiiiiiiiiii»iiw ANGI.BdKO SLOVENSKO BERILO. F. J. Kern. Vexan<" Sestavil dr. Gena $2.00 kajiiies — *M**m mi Um United BODOČI DRŽAVLJANI "How I States**. V tej knjigi so vsa pojasnila ta sako-«•1 sa aaaeW Cena S5c- DOMAČI fclVINOZDRAVNTK, spisal Franjo Dular. 278 strani.. Gena trda ves Oena $1.50 Zelo koristna knjiga sa vsakega flvlnorejca; ' opis rasnlb bolem i ln sdravljfnja; slike. GOVEDOREJA. S sUkaj~* Spisal R uefrirt Mg strani. Cera $1.- KNJTGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 1X1 strani Cena 50cl Spisat Anton Pevc. s aUkami MLEKARSTVO. 188 strani. Knjiga sa mlekarje lo ljubitelje mlekarstva spiob. -60c NAJVEČJI SPISOVNUL — 186 stranL Cena •50c NAftE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI to BESEDI. OpiMl Fran Erjavec. »4 stranL BroA 26c OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 288 stranL Ve«... Knjiga je namenjena v prvi vrsti sa stavbno, umetno ln strojno ključavničarstvo t»r isi«. aollvaratvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal d. M AJAR. Trije deli: 162, 141, 133 strsnt. Cens mebko ves Poljuden ln natančen opis odkrit ta novega sveta. Spi« se fits kakor aanlmiva povest ter Je sestavljen po najboLJHb virih. Cen* 50c PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vee. 251 Priročna knjlHca, ki vsebuje vso, kar je pri na k odo ln prodaji notrebno. Uena 75c. PROBIjEMI SODOBNE CTLOKOrtJE Spisal dr. P. Veber. 841 stranL Knjigo toplo priporočamo vsekomnr. ki ss boče sesnanlti s aiavntml £»