Poštnina plačana V gotovini. ie o X, št, !04a Ljubljana, nedelja 5 md!a 1S29 Cena 2 Din HaroAnna »naSa me*e£no 25 Dfa. M »raozenisitv© 40 Din. UredniStvot Ljubljana, Knafljcva ulaca 5. Telefon Ster. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Teletca št. m Celje: Koceoova al. J. Telefoo Stcv. 190. Rokopis m oc vračajo. • Os'aa po tarifo. Upravalštvoi U)ufcl;anA, PieSernova tri 5«. Telefoo St. J122, J123. J124. 3125, 3126. laseratni oddelek: Ljubljana. Prešernov ulica 4. Tekrton 4rt 24M2. Podružnica Mar:bori Aleksandrova cest 4t. 13. Telefon St 455 Podru^/iica Celje: tCocenova ulica it 2- Telefoo St. 190 Računi pri pnšt. tek. tavod:h; Ljubljana št. 11.842; Praha 6isko 7S.1S0; Wie» Ur. 105.241. Ljubljana, 4. maja. Jutri se sestanejo prosvetni delavci Zveze kulturnih društev iz mest in podeželja v naši Ljubljani, da premotrijo dosedanje delo in določijo smernice za najbližjo bodočnost. i titnm, a smotrenim delom si je priborila L K. U. velik vpliv na prosvetno akcijo med Slovenci. 237 društev v ljubljanski oblasti je organiziranih v njenem krogu, skoraj 70.000 članov stoji za njenim programom — ne nezavedno in slepo, kot čreda, ki jo vodiš kamor hočeš, temveč kot falanga mož in žena, ki so se naučili samostojno misliti in odločevati. Ta kulturna organizacija naprednih Slovencev ne uživa žal nikake podpore s strani države in drugih činiteljev, ki bi morali biti zainteresirani na kulturnem napredku našega ljudstva. Vsa njena moč izhaja iz nje same — iz zavestne iniciativnosti in idealne požrtvovalnosti njenih voditeljev, iz trdnega prepričanja organizatorjev v nji včlanjenih prosvetnih društev, iz volje in navdušenja deset tisočev njenih članov. Z. K. L), dokazuje z vsem svojim delovanjem, da veže mesto in podeželje zavestno, idejno opredeljeno deio za iste cilje, ki bi jih lahko označili z eno samo besedo: napredek. Napredek nasproti dosedanjemu kulturnemu stanju, sistematičen pokret za naobrazbo najširših ljudskih slojev, organizirano gibanje v smeri k vzorom narodne kulture. Zveza kulturnih društev je bila ustanovljena 1. 1921.; štiri leta pozneje je izšla iz njenega okrilja Z. K. D. za mariborsko oblast. Kulturno delo je že po svoji naravi počasnejše od političnega in gospodarskega, toda uspehi, ki se pribore v zavestnem odporu zoper vse, kar nasprotuje svobodi misli in kulturnega dejanja, so trajne. Kulturno delo zahteva jasno opredelitev, idejno zavest in zlasti v naših razmerah mnogo požrtvovalnosti. Zahteva mnogo samostojnega mišljenja, ne plačuje pa dela in truda z materijalnimi dobrinami. Sto in sto naprednih prosvetnih organizatorjev deluje skoraj anonimno, tiho. iz trdnega prepričanja, da opravljajo svojo dolžnost, v težkih razmerah, izven svojih poklicnih dolžnosti, zavedajoč se, da tvorijo s številnimi drugimi poedinci tisti dinamo, ki je gibalo našega splošnega napredka. Smelo trdimo, da ne bi bilo v Sloveniji stotine kulturnih domov, kakor jih zaman iščemo v drugih pokrajinah naše države, če ne bi bilo napredne kulturne akciie. Čim bolj bo ona napredovala, tem bolj se bo dvigal naš splošni prosvetni nivo. Nasprotniki napredne kulturne akcije imajo več sredstev, da vplivajo na ljudstvo, lažje se izprežeio iz odgovornosti, ki jih nalaga kulturno delo — a dejstvo je, da so morali prevzeti levji del napornega dela za kulturni napredek oni poedinci, ki so že v naprej upoštevali njegov riziko. ki so se zavestno zoperstavili tradicionalnim nazorom in običajem. Njim velja naša zahvala in prinzanje. Danes, ko počiva »politika«, pričakuje javnost baš od teh kulturnih delavcev, da bodo s svojim tihim, zavestnim, premišljenim delom vzdrževali pozornost našega ljudstva za dolžnosti, ki jih ima nasproti samemu sebi. Te dolžnosti so jasne in nezavisne od političnih programov, — njih vzmet so ideje, v katerih je narod spoznal pogoje svojega napredka. Da rečemo konkretno: Vsaka slovenska vas imej svoj kulturni dom, okoli njega četo navdušenih prosvetnih delavcev, ki je voljna žrtvovati svoj prosti čas za prosvetno delo, v tem domu svoj oder. svojo predavalnico, svojo knjižnico. Mi smo globoko preverjeni, da je tu izvir napredka in dovolj prostora za vse ideale, ki naj prispevajo k procvitu našega naroda Najresnejši je oni kulturni program, ki je realistično prevdarjen. Tak program vodi Z. K. D. Prosvetni dan v Ljubljani je manifestacija tega kulturnega realizma. Tiha in skromna manifestacija, kakor je tiho in skromno delo vseh teh številnih poedincev v naših prosvetnih društvih. Toda kot vsota vsega prizadevanja in truda je visok aktivum v slovenskem in jugoslovenskem življenju. Pozdravljeni, pijonirji napredne pro-svete v naši Ljubljani! S ponosom zremo na stotine prireditev, koncertov, predavanj, gledaliških iger, na tisoče izposojenih knjig — zavedajoč se. da se s tem delom pripravlja boljša bodočnost našega ljudstva. Naj bi prosvetni dan Z. K. D. začrtal trdna sigurna pota v bližnjo bodočnost, nai bi plemenite energije, ki se žrtvujejo za visoke cilje napredne prosvete, obrodile pozitivne sadove. Naša prosvetna društva, naprej za cilji, ki ste si jih zastavila! Vsako na svojem mestu, vsak prosvetni delavec z maksimoTn dela, ki ga lahko žrtvme snHšnosti. Naj bo ta trud še tako Ioka'iz?ran — v splošnem delu za naT°dek po- množuie njegove vel^e in ŠT-^e nosti. Nič ne more za^rt' bleščeče ideje napredka. Vanjo verujemo in v n;e-nem imenu pozdravljamo vaše delo! Popoln preokret v reparacijskem vprašanju Nemci pristali na ameriški posredovalni predlog - Re-paracijska konferenca se bo nadaljevala - Letna plačila Nemčije 2 milijardi zlatih mark Pariz, 4. maja g. Da so nemški delegati popustili, je treba v glavnem pripisati intervenciji Amerike in predsednika konference Chvena Younga, ki je nemškim delegatom predeči], kako težke gospodarske posledice bi imel prelom reparacijske konference za Nemčijo. Le na ta način si je mogoče tolmačiti, da so Nemci, ki so ?e do sedaj upirali prevzeti daljše obveznosti kot za 37 let, pripravljeni prevzeti obveznosti za dobo 58. let. Številke, ki se sedaj imenujejo. se popolnoma krijejo s številkami zavezniških dolgov: razen tega bi preostal še takozvani reparacijski saldo, čigar sedanja vrednost znaša pri pet odstotnem obrekovanju okoli 8 milijard zlatih mark. Francija je prejela za obnovo opustošenih kta-jev 30 milijard, stalo pa jo je obnavljanje ICO milijard. Zaradi testa francosko javno mnenje ni ravno navdušeno za to rešitev, dasi priznava, da je celo neugodna rešitev repa raci jskega problema boljša kot nobena, ker bi sicer naravno sledile krize. V ostalem mislijo, da bi bilo mogoče zadnjih 21 anutitet v praksi znižati, ker bi veliki dobiček reparacijske banke deloma porabili za to. Razen tega bo mednarodna reparaeij-«ka banka po velikopoteznem načrtu podpirala nemško gospodarstvo m s tem oja-čila njeno plačilno zmožnost. Dogodek današnjega dneva so tvorili zasebni razgovori med predsednikom reparacijske konference Owenom Youngom in predsednikom nemške državne banke dr. Scbachtom, ki so privedli do pozitivnega uspeha. Dr. Schaeht je izjavil, da je pri- pravljen sprejeti ameriški predlog, po katerem bi Nemčija plačevala 37 let fiksne anuitete, čijib višina bi znašala od 2040 do 2060 milijonov zlatih mark. Zadnjih 21 auuitet bo odmerjenih tako, da se bodo popolnoma krile z medzavezniškimi dolgovi. Po današnjem razgovoru z Ovvenom Youn-gom so nemški delegaciji naročili, naj formulira svoje pridržke, ki bodo predloženi plenumu reparacijske konference. O vsebini pridržkov dr Schachta še niso znane podrobnosti, menijo pa, da se nanašajo na transferno zaščito. Ostali delegati glede zadnjega dr. Schachtovega predloga še niso zavzeli stališča. Ker se ponudba dr. Schachta popolnoma krije s posredovalnim predlogom Owena Younga, je ostale delegacije skoro ne bodo mogle odkloniti Pod temi okolnostmi ni verjetno, da bi se reparacij-ska konferenca razbila. Končnoveljavna odločitev bo padla po vsej priliki tekom prihodnjega tedna Razlike med zavezniškim in Youngovim predlogom niso preveč znatne. Zavezniki so zahtevali 37 anuitet v menjajoči se višini, ki bi se hitro dvignile na 2400 milijonov, dočim bodo znašale po ameriškem predlogu do 2060 milijonov zlatih mark, tako da je razlika komaj 300 milijonov mark. O višini zadnjih 21 anuitet, ki se popolnoma krijejo z višino medznvezniških anuitet najbrže sploh ne bodo več razpravljali Nerazčiščeno je samo še vprašanje transferne zaščite in komercijalizacije reparacijskih dolgov. Dr. Schacht bo v teh vprašanjih sestavil pismen ekspoze. Vlada dr. Streeruwitza izvoljena Nova vlada je dobila 89 glasov in je nje položaj boljši, nego se je pričakovalo — Novi kancelar že položil prisego Duna], 4. maja g. Današnjo sejo Narodnega sveta je javnost pričakovala z napeto pozornostjo. Hiša je bila gosto zasedena. V diplomatski loži je bil navzoč angleški poslanik in številni zastopniki drugih rosla-ništev. V predsedstveni loži sta bila žena in brat novega zveznega kancelarja dr. Streruwitza. Izmed ministrov so bili navzoči vsi, razen dveh. Sejo je otvoril predsednik dr. Ourtler, nakar je posl. Fink podal poročilo glavnega odbora glede izvolitve zvezne vlade. Pri volitvah je dobiia vlada 89 glasov: proti ie glasovalo 59 poslancev opozicije. Razmerje ie torej mnogo ugodnejše kakor ga ie bilo treba pričakovati po razmerju sil v parlamentu. Izmed socijalnih demokratov je mar.jkalo kakih 12. od večine pa same 5 poslancev. Takoj po volitvah je novi kancelar prisegel v roke zveznega predsednika Mik'asa. Istočasno se je bivši zvezni kancelar dr. Seipel poslovil od urad-ništva ter pozdravil novo vlado. Kakor smo že včeraj poročali, je nova avstrijska vlada sestavljet.a sledeče: zvezni kancelar dr. Streeruvvitz. poakancelar Vincenc Schu-my, minister pravde dr. Slama, prosvetni minister dr Czermak. minister za socijalno skrbstvo dr Resch. finančni minister dr. Mittelberger. minister za poljedelstvo in šume posl. Fodermayer, - minister za trgovino in promet dr. Schiirf in vojni minister Vaugoin. Sociialni demokratje so stavili na današnji seji narodnega sveta podkancelarju vprašanje glede, dogodkov v Kapfenbergu, ter zahtevali, nai bi vlada razpustila republikanski Schutzbund. Senzacijonalna afera v londonski policiji Najboljši kriminalist sveta odpuščen iz službe zavoljo zvez s sovjetskimi emisarji — Med vojno se je odpuščeni izkazal kot hraber in drzen vojak London, 4. maja. d. Preiskovalna komi* sija, ki je vodila preiskavo o razkritjih glede poslovanja seotland=yardskega kri* minalnega oddelka londonske policije, je odredila odpust inšpektorja Genfhovena in narednika Janša Oba sta se pregrešila pro= ti pravilniku, ker sta dajala zaupne ir.for* maeije nepoklicanim osebam in kršila svo* jo uradno dolžnost. Posebno obtežilno je. da sta dajala zaupne informacije v Angli* ji se nahajajočim emisarjem sovjetske Ru* sije. Genthoven je eden najznamenitejših in najboljših kriminalistov sveta. Rodom je Holandec in obvlad? osem jezikov. Poseb* no se je odlikoval v svetovni vojni, ko je na aeroplanu preletel zavezniške črte ter se spustil preoblečen v nemškega vojaka s padalom iz aeroplana za bolgarsko voj* no črto pri Solunu. Tu se je približal ve* liki novozgrajeni lopi za zrakoplove ter uničil »Zeppelin«, ki je operiral od Solu* na proti Mali \ziji. Poleg tega je bil eden najboljših specijalistov za komunistično prevratno akcijo na Angleškem ter je od* kril za časa rudarske stavke 1. 1926 tajne komunistične načrte. Silen potres ob perzijski meji no število ranjencev brez strehe Nad 1000 smrtnih žrtev, ogrom če ljudi Na tiso- — Moskva, 4. maja. Iz Turkmenije poročajo, da je preteklo sredo silen potres skoro popolnoma uničil okraja Ashabad in Hermat v bi žini perz;jske meje. V Ashabadu samem ie potres porušil nad sto h'š. v Hermetu pa je skoro vsa naselbina v razvalinah Potresna katastrofa je zahtevala nad 500 človeških žrtev, število ranjencev pa je se- Zanimivo srečanje v Budimpešti Budimpešta. 4. maja. i. Listi poročajo, da je na snočni slavnostni večerji, ki jo je madžarska vlada priredila italijanskemu državnemu podtajnlku Grandiju. prisost* voval ves diplomatični zbor. Tekom večer« je je bil opažen zlasti dolg in intimen po* govor med italijanskim državnim podtaj* nikom Grandijem in jugoslovenskim po* slanikom Lukovičem. Pogovor je vzbudil splošno pozornost med vsemi navzočimi. Komunistične agitacije v Budimpešti Budimpešta. 4. maja s. Tukajšnji politični oddelek policije je nedavno zvedel, da se pripravlja v prestolnici nova komunistična organizacija. Komunistični agitatorji so po raznih cectah razsipali hu.iska.ioče letake, nri čemer jih je rrijela nolHja. Letaki spominjalo komunistično ctranko na Dro'etar-ko dik^Hiro v letu 1919. In radovedni?'" obnovo ko""'r,i"4i*nonrT fosTid^tvn na M* džar^Vem. Zlasti hui^kiio nrofi armadi in zaključujejo s pozivom kmetom in delavcem, naj strmoglavijo vlado. Velik del le- veda še znatno večje. Beda prebivalstva je nepopisna. Na tisoče ljudi je brez strehe in tudi brez hrane. V prizadete kraje so bile odposlane pomožne okspedicije. Podrobnosti o obsegu katastrofe se zaradi slabih prometnih razmer še neznane, gotovo je samo toliko, da je povzročena škoda ogromna in da je število žrtev izredno veliko. takov je bilo oddanih na policijskem predsedstvu, policija pa je našla in aretirala pet zidarjev, ki so sestavili letake. Med njimi je tudi 40-letni Evgen Lukacs, ki je bil za časa ujetništva v Rusiji član tamošnje komunistične stranke in pozneje p'ristaš Bele Kuna. Lukacs velja pri sedaj odkriti komunistični zaroti za vodjo. Pri hišnih preiskavah v stanovanjih aretiranih komunistov so zaplenili veliko množino komunističnega propagandnega materijala. Seja Zveze jugoslovenskih mest Zagreb. 4. maja. 6. V soboto 11. maja se bo v občinski posvetovalnici v Zagrebu vršila seja poslovnega odbora Zveze jugoslovenskih mest. Seja je sklicana v svrho '""n-stituiranja zvezine uprave ter izvoutve predsednika Zveze, ker je bi>ši predsednik arhitekt Vekoslav Heinzl odložil svoje mesto, ko je prenehal biti zagrebški župan Razen tega se imata izvoliti tudi dva pod predsednika Na seji se bo razpravljalo o mnogih «i'ninni'-> ETOsri-^arsVih problpmih ju Toslovenskih mest Reo?ra'sVn občino fco rastopal prvi podpredsednik Miroslav Stoja dinovič. Likvidacija in bilanca berlinskih nemirov Nemiri zadušeni - 19 smrtnih žrtev - Niti re volte vodijo v Rusijo Berlin, 4. maja g Danes je vladal v delavskih okrajih Neukollnu in Weddingu, prizoriščih komunističnih nemirov, v splošnem mir. Policija je imela ves dan zastražene ceste, ki vodijo v te okraje. Sem in tja je prišlo do neznatnih prerekanj. Okoli l. popoldne, ko so prispela na ceste nova policijska moštva, se ie polastilo prebivalstva zopet razburjenje. Na dohodih v cer-nirane okraje so se zbrale množice radovednežev, ki pa jih je policija razgnala. Izjemno stanje je ostalo danes popolnoma ne-izpremenjeno in bo šele jutri omiljeno. Kot nadomestilo za ustavljeno glasilo »Die Ro-te Fahne« so izdali komunisti hektografiran list pod naslovom: »Das rote Tempo«, ki ga je kot odgovorni urednik podpisal komunistični poslanec. Med delavstvo delijo komunisti številne letake, vendar njihova propaganda za splošno stavko ni imele uspeha. Pruska vlada danes kljub številnim pozivom ni hotela dovoliti shoda zveze rdečih bojevnikov. Prepoved zborovanj je ostala v polni meri v veljavi in jo utemeljujejo s tem, da se komunisti še vedno pripravljajo 73 nemire. Oblasti imajo mnogo vzrokov, da vodi komunistično agitacijo neznana centrala, kjer so udeleženi tudi ruski agenti Berlin, 4. maja s. Po raznih obratih so delavci danes kot protest proti policijski akciji v Neukollnu in Weddingu ponovno ustavili delo. Tako je stavkalo danes 650 mož gradbene družbe podzemske železnice v odseku Kaiserstrasse. DaMe ni priš'o na delo 120 mož nemške družbe Legrit, kakor tudi 600 mož berlinske stavbene družbe, ki gradi novo stavbo v Kriidenerstrasse. Policijski predsednik sporoča, da je bilo danes v Neukollnu 25 oseb prisilno pozvanih na odgovor. Ustreljeni inozemski zastopnik ti^ka je kljub temu, da ga je policija opozorila na grozečo nevarnost, hodil po ograženih cestah in padel, zadet iz puške. Od katere strani je bii oddan smrtni strel, nj bilo mogoče ugotoviti. Celokupno število mrtvih, ki so padli v dnevih 1., 2. in 3. maja, znaša 18. K temu je treba prišteti še moža, ki g* je povozil med spopadom policijski avtomobil, tako da znaša število žrtev 19. Težko ranjenih je bilo 36, lažje ranjenih pa nad 200 oseb. Točnih podatkov o številu žrtev pa ni mogoče navesti, ker so mnogo ranjencev spravili na varno njihovi tovariši. V oddelku III. razreda vlaka mestne železnice. ki je vozil iz Hailensee na kolodvor v Potsdam. so našli v pretekli noči zaboj, ki je vsebovai 400 patronov. Mnogo teh pa-tronov je imelo odpiljene konice, kakor dum-dum krogle. Najdbo so takoj izročili Policiji. Berlin, 4 maja d. Dočim so komunisti zaradi energičnega nastopa policije opustili nadaljevanje demonstracij, so obrnili sedaj ves svoj srd proti pristašem nemške socijalne demokratske stranke. Posebno občutijo to sovraštvo oni socijalni demokrati, ki stanujejo v \Veddingu in Neukollnu. Tu komunisti napadajo posamezne socijaliste in jih pretepajo. Napadli so tudi več stanovanj znanih socijalističnih zaupnikov in jih obmetavali s kamenjem. Zaradi terorizma komunistov je bilo več članov socijalistične stranke prisiljenih ostati že od 1. maja v svojih stanovanjih, ker se bo.ie, da bi jih na cesti napadli in ubili sfanatizirani komunistični razgrajači. Velikonočne počitnice ministrov Za pravoslavno Veliko noč so skoro vsi ministri odpotovali iz Beograda deloma v svojo ožjo domovino ,deloma na inšpekcijska potovanja Beograd, 4. maja p. Zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov je nastopilo popolno mrtvilo v javnem življenju prestolnice. Predsedn k vlade general Pera Živ-kovič ie bil davi na Belju, kjer je podal kralju situaci.isko poročilo ter referat o stanju vladnih poslov. Proti večeru se je vrnil v Beograd, odkoder je takoj nadaljeval pot v Vrnjačko Banjo. Tam ostane do torka, nakar se vrne v Beograd. Finančni minister dr. Švrljuga ie iz-premenil svoj prvotni načrt in se je danes podal na Semmering na oddih preko nravoslavnih velikonočnih praznikov. Vrne se v Beograd sredi prihodnjega tedna. Minister vojske in mornarice general Hadžic je odpotoval v Skoplje. prometni minister dr. Korošec pa v Maribor in Ljubljano. Zastopnik ministra zunanjih del dr. Kosta Kumanudi se je podal v Bitolj in Ohrid. Minister poljedelstva in vod dr. Oton Frangeš je odpotoval v Južno Srbijo na veliko inšpekcijsko potovanje. Dr. Frangeš bo pregledal vse ustanove svojega resora. V Beogradu so ostali samo še minister trgovine in industrije dr. Mižura-nič. minister prosvete Boža Maksimo-vič in minster brez portfelia Niko'a Uzunovič. Minister Uzunovič je danes sprejel tajnika Vrhovnega zakonodajnega sveta dr. Perica in imel ž njim da'išo konferenco. Razprava proti Puniši Račiču Razprava se bo začela 28. maja in bo trajala oribližno teden dni — Število zagovornikov bo zmanjšano Beograd, 4. maia č. Za glavno sodno razpravo proti Puniši Račiču in tova-r šem postaja zanimanje čim dalje večje, zlasti z ozironi na to. koliko občinstva ji bo moglo prisostvovati. Proces. ki se bo začel 28. t. m., se bo vršil namreč v dvorani sod:šča L stopnie. ki ie zelo maihna ih more iti vanjo samo kakih 100 oseb. Predsedn k sodišča I. stopnje Milivoi Petrovič se ie nam- reč postavil na stališče, da se ima razprava vršiti v istih prostorih, kakor se vrše vse druge razprave. Zmanjšalo se bo tudi število odvetnikov, katerih se ie doslej prijavilo okoli 30. in sicer po želji glavnega obtoženca Puniše Račiča samega, tako da bodo ostali samo trije ali štirje. Računa se. da bo razprava trajala šest do osem dni. Letna se?a Jugoslovenske akademije Zagreb. 4. maja n Danes je bila sveca= na letna seja Jugoslovenske akademije. Najprej se je dopoldne vršila skupna seja vseh štirih oddelkov akademije, zv-eer ob 6. pa je bila svečana javna seja ki so ji prisostvovali zastopniki vojaških in ci« vilnih oblasti ter mestne občine, kimzuj lami zbor, člani 'imetniških in glasbenih organizacij ter mnogo dijakov in odličnih meščanov Sejo je otvoril nadškof dr Am te Bauer. ki je govoril o nevarnosti za člo> ✓eka in človeško družbo, ako se odrečeta težnji po večnih idealih: resnici, lepoti m dobroti. Za tem je bilo prečitano poročilo o gmotnem stanju akademije in njenem proračunu, nakar ie akademik dr Božidar Širola predaval o problemih naše glasbene folklore Jutri opoldne bo pri zagrebškem nadškofu dr Bauerju svečan obed za člane Jugoslovenske akademije. Zanimive športne prireditve v Beogradu Beograd, 4. maja. p. Jutri in pojutriš= njem se vrše v Beogradu zanimive nogo« metne prireditve. Beograjski športni klub bo otvoril svoje novo igrišče, ki ga je zgradil deloma z državno, deloma pa z ob? čfnsko pomočjo. Prireditelj bo imel pri tej priliki v oosteh beograjsko »Jugoslavi* jo