35
Politično-gospodarske stvari.
Ali bi bila zasebna nemška ljudska šola v
Ljubljani občekoristna?
Na to vprašanje odgovarja odlok c. k. deželne vlade kranjske z dne 15. januarija 1885. 1., št. 12.038, ki se glasi tako-le:
Reševaje vlogo čestitega društva kranjske hranilnice z dne 30. maja 1884., št. 4343, s kojo sta se v zmislu hranilničnega regulativa z dne 2. septembra 1844. leta predložila od tega društva pri glavnem zborovanji dnš 29. maja 1884. storjena sklepa, tikajoča se 1) ustanovitve in vzdrževanja štirirazredne ljudske šole za dečke v Ljubljani z nemškim učnim jezikom; 2) zagotovitve svote 50.000 gold.  iz  reservnega  fonda  hranilničnega
36
društva za napravo cenih ia zdravih stanovanj za delavce, vzvidelo se je c. kr. deželni vladi, teh sklepov ne odobriti, in sicer iz razlogov, kakor slede.
Kar se tiče prvega navedenih sklepov, opomni se pred vsem, da se je glede na to, da je c. kr. kranjski deželni šolski svet na predloge ljubljanskega mestnega zbora z razpisom z dne 9. junija 1883., št. 447, vpeljavo slovenščine kot učni jezik na javnih ljudskih šolah v Ljubljani — vendar z določbo, da se ima ob enem za poduk otrok nemške narodnosti v njih maternem jeziku, bodi-si v posebni nemški šoli, bodi-si v nemških paralelkah, po potrebi skrbeti — dovolil, in da je razen tega v seji z dne 10. januarija 1884. leta ukrenil, da se ima na mestnih slovenskih ljudskih šolah s podukom nemškega jezika kot obligatnim predmetom še le v tretjem razredu pričeti, na eni strani videlo 114 meščanom ljubljanskim potrebno, obrniti se do deželnega šolskega sveta s peticijo z dne 12. februarija 1884. leta, da naj mestni občini zaukaže ustanovitev ljudske šole z nemškim učnim jezikom z začetkom prihodnjega šolskega leta, a da je na drugi strani kranjska hranilnica v glavnem zborovanji dne 29. maja 1884. sklenila ustanoviti ter vzdrževati v Ljubljani štirirazredno privatno ljudsko šolo za dečke z nemškim učnim jezikom, ki naj bi even-tuelno nadomestovala enako občinsko šolo.
Mimogrede se dalje opomni, da je gosp. naučni minister z visokim razpisom z dne 2. marcija 1884., št. 238, naročil, da se ima ob enem z ustanovitvijo mestnih ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom napraviti najmanj po ena nemška ljudska šola za dečke in deklice, in da je razen tega gospod naučni minister z razpisom z dne 12. junija 1884., št. 4452, izjavil, da se, ako se napravijo nemške privatne ljudske šole, mestna občina ljubljanska s tem nikakor ne znebi dolžnosti, za nemški šolski poduk v zmislu prejšnjega razpisa z dne 2. marcija 1884. 1. skrbeti.
Dolžnost mestne občine, ustanovljati isto tako za slovenske otroke slovenske ljudske šole, kot za nemške otroke nemške ljudske šole, utemeljena je v §. 3. nove deželne postave za Kranjsko z dne 28. decembra 1884., št. 1. (kakor prej v členu VIL deželne postave z dne 19. decembra 1874., št. 37), in v členu 19 temeljnih postav z dne 21. decembra 1867. 1., drž, zak. št. 142, o splošnih pravicah državljanov.
To svojo dolžnost je mestni zastop ljubljanski v seji dne 20. junija 1884. tudi pripoznal, ker je izrecno izjavil, da je vedno pripravljen, ustanoviti nemško ljudsko šolo, akoravno le pod pogojem, da se nje postavna potreba dokaže. Iz ravno te dolžnosti mestnega zastopa, ustanoviti za nemške otroke nemške šole, pa sledi tudi njegova pravica, da to sam stori, tedaj tudi pravica, zavrniti ponudbo vsacega, ki bi hotel to dolžnost namesto njega spolniti.
To je mestni zastop tudi storil, ko je v isti seji zoper ukrep kranjske hranilnice, vsled kojega bi se imela v Ljubljani iz hranilničnega fonda ustanoviti privatna ljudska šola z nemškim učnim jezikom , soglasno protestiral, in sicer med drugim uvaževaje, da se narodni zastop glavnega mesta ljubljanskega v postavi utemeljenim zahtevam svojih nemških someščanov nikdar zoperstavljal ni.
Sicer je ljubljanski mestni zbor navzlic tej izjavi v seji dne 2. decembra 1884. sklenil resolucijo, v kateri izreka, da ne bode za sedaj ne ustanovil samostojne mestne ljudske šole z nemškim učnim jezikom, ne napravil nemških paralelk na uže obstoječih mestnih ljudskih šolah, vendar to le iz tega vzroka, ker je bil prepričanja, da povprečno število nemških otrok, ki so v zadnjih petih letih obiskavali mestne ljudske šole, obče določeno ni in da se zaradi tega potreba nemške ljud-
ske šole ne more še za dokazano smatrati, a dolžnosti občine, ustanoviti tako šolo, ako bi treba bilo, občinski zastop tudi pri tej priložaosti ni ugovarjal.
Pri teh okoliščinah vzvidelo se je deželnemu svetu kranjskemu, ker je potrebo nemške ljudske v Ljubljani uže glede na to , da se je pri zadnji ljudski štetvi v Ljubljani vpisalo 5(358 prebivalcev z nemškim občeval-nim jezikom, za dokazano smatral, z razpisom z dne 14. decembra 1884., št. 2630, spoznati: Mestna občina ljubljanska ima do pričetka šolskega leta 1885/86. po eno mestno javno ljudsko šolo za dečke in deklice z nemškim učnim jezikom ustanoviti, kojo šole se imajo v zmislu §. II. drž. post. z dne 2. maja 1883., št. 53, razširjevati.
Praša se sedaj, je li razen tega, da ustanovi občina potrebne ljudske šole z nemškim učnim jezikom tudi še potrebna ustanovitev štirirazredne nemške privatne šole za dečke v ravuo tem mestu po društvu kranjske hranilnice, in sicer ne samo z ozirom na potrebe mesta Ljubljane, temveč tudi z ozirom na potrebe dežele sploh.
Na Kranjskem živi, odračunši 5658 nemških prebivalcev mesta Ljubljane, po zadnji ljudski štetvi še 23.734 prebivalcev z nemškim občevalnim jezikom, od kojih pripadajo do malega vsi občinam kočevskega okraja in nemški občini Bela Peč na Grorenjskem. V vseh teh občinah pa uže obstoje ljudske šole z nemškim učnim jezikom. Razen tega pa obstoji na Kranjskem naprava, da se na vseh štiri- in večrazrednih ljudskih šolah, dalje na 6 trirazrednicah in 2 dvorazrednicah s slovenskim učnim jezikom nemški jezik obligatno, na 5 tri-razrednih in 17 dvorazrednih javnih slovenskih ljudskih šolah pa kot neobligaten predmet podučuje; slednje se pa ima vsled oblastnijske naredbe zgoditi tudi na vseh drugih, ne natančneje določenih dvo- in trirazrednicah slovenskih občin s slovenskim učnim jezikom, kakor hitro se poduk v nemškem jeziku vsaj 10 učencev oglasi. Ker je potem takem tudi v vseh slovenskih občinah z dvo- in trirazreduimi ljudskimi šolami, ne samo nemškim otrokom, ki morda ondi stanujejo, ampak tudi slovenskim priložuost dana, udeležiti se poduka v nemškem jeziku, moralo bi se pač še dokazati, da je v deželi še nemških ali slovenskih šolskih otrok, kojih starišem bi se videlo potrebno, da oni obiskujejo šolo z izključljivo nemškim učnim jezikom, in da bi jih vsled tega hoteli in mogli pošiljati v Ljubljano.
Pa če se tudi vzame, da se posamezni taki otroci nahajajo, je tem na voljo dano, obiskavati mestno nemško ljudsko šolo, ki se ima ustanoviti, ker mestna občina vsled določil §§. 9, 11 in 18 kraujske deželne postave z dne 29. aprila 1873., št. 21, ne sme zunanjim, a v Ljubljani bivajočim šolskim otrokom zabraniti sprejema v svoje šole, kar se dosedaj, kolikor znano, tudi nikoli zgodilo ni.
Pri tacih okoliščinah ne bi bilo nemogoče, da bi ostala od hranilnice v Ljubljani ustanovljena šola brez učencev.
Potreba ustanovitve te šole tedaj ni dokazana. Ce pa se kaka naprava ne more kot potrebna zaznamovati, se konečno tudi o nje dobrodelnosti ali občni koristi ne more govoriti in je poraba reservnega fonda hranilnice za-ujo po določilih §. 12 gori navedenega hranilničnega regulativa in §. 20 pravil kranjske hranilnice nedo-pustljiva.
Razen tega pa ni gotovo, da ostanejo denarne razmere hranilnice vedno tako ugodne, kakor so sedaj, da bi njen reservni fond, ki je v zmislu hranilničnega regulativa, kakor tudi društvenih pravil, pred vsem odlo-^ čen tirjatvam ulagateljev kolikor mogoče osiguriti, zgube zavoda, ako se prigode, nadomestiti, eventuelno troške upravništva pokriti ter dotične penzije in milodare do-
37
polnjevati, če bi tudi mogoče bilo, štirirazredao deško šolo, o koji se govori, primerao spraviti v poslopje, ko-jega je hranilnica leta 1869. leta učnim zavodom, in sicer pred vsem gorenji realki v Ljubljani, namenila — trajno zadostoval za stroške v letnem znesku 5000 gld., kojega bi zahtevalo, kakor priznano, vzdrževanje omenjene deške šole, ne glede na izdatke za učna sredstva, za pokojnine in oskrbnine dotičnih učiteljev, oziroma njih rodbin itd., ki se v prevdarek niti jemale niso, ne da bi nastala pri tem kaka nevarnost ali škoda za ula-gatelje — vsled česar se tedaj tudi obstanek šole ne more za osigurjenega smatrati.
Konečno se ne sme prezreti, da se društvo hranilnice v zmislu v hranilničnem regulativu in v društvenih pravilih izrečenih določil, kakor tudi vsled notranje naprave hranilnice sploh zamore s samostojnim upravni-Itvom učnega zavoda ravno tako malo pečati, kakor z vodstvom drugih enakih zavodov, obrtnijskih naprav itd. Tega nazora je, kakor se vidi, tudi društvo kranjske hranilnice samo, ker je svoj sklep, s kojim je za napravo cenih in zdravih stanovanj za delavce odločilo 50.000 gold. društvu, ki naj bi se v to svrho še le ustanovilo, utemeljevalo s tem, da se ne more ne društvo hranilnice, ne njega direkcija pečati z zidanjem in administracijo tacih delavskih hiš.
Prosto je tedaj hranilničnemu društvu tudi glede na nameravano ustanovitev nemške šole v Ljubljani, mestni občini, ki ima sedaj sama napraviti potrebno nemško šolo in koja ima, kakor društvo samo priznava, pri ljudskih šolah veliko izdatkov, da laglje prenaša do-tične stroške, pripomoči s primerno podporo po močeh reservnega fonda hranilnice, s čemer bi se namera društva, ustanoviti nemško šolo, le Dosnešila.