- D.PLUT. 
RAVEN ZNANJA GEOGRAFIJE . PRI MATURANTIH SREDNJIH ŠOL 
l. , _. r - - -· 
1~~IMERJAVA ZNANJA NOVIN~EV GEOGRAFIJE IN PSIHOLOGIJE 
lNA FF v LJUBLJANI 
študij geografije pretresajo v zadnjih letih velike organizacijske spremembe, 
ki odražajo napredek v geografskem raziskovalnem delu, in spremembe v vlogi in 
pomenu geogtafije v naši družbeni stvarnosti. Organizacijske spremembe bi mora-
le potekati vsaj istočasno z vsebinskimi. Žal pa se prepogosto dogaj~ da se 
sama organizacija pouka geografije ne pokriva z vsebinskimi novostmi, ki so 
posledica pospešenega znanstveno-raziskovalnega dela na širokem delovnem pod-
ročju geografije. Pretok znanja iz znanstveno-raziskovalne geografske sfere do 
pedagoške prakse poteka s pomočjo geografskih učbenikov, revij, TV in radijskih 
oddaj in dopolnilnega izobraževanja. Žal je pretok ~nanja veliko prepočasen. 
Didaktično-metodološko delo se neupravičeno premalo ceni in je že kot tako 
nehvaležno. Dodatno izobraževanje ob delu, ki je zaradi nenehnih novih razis-
kovalnih rezultatov nujno, še ni zaživelo. Posledice navedenih težav se najbolj 
jasno in nedvoumno kažejo pri preiskusih znanja geografije na vseh ravneh izob-
raževanja. 
Tudi na začetku šolskega leta 1978/79 je bila izpeljana anketa o srednješolskem 
znanju geografije. Vsebinsko izhodišče vprašalnika je podoono kot pri anketi iz 
leta 1962 ter leta 1977. Uvedene pa so nekatere novosti in spreMembe. Za razli-
ko od obeh prejšnjih anket, ki sd zajele študente I.letnika geografije, so v 
pričujoči vprašalnik vključeni tudi študenti I.letnika psihologije na filozofski 
fakulteti v Ljubljani. Pri obdelavi ankete je zato v ospredju primerjava dosež-
kov obeh vzorčnih populacij. Rez~ltati ankete so z zajetjem večjega števila štu-
dentov vsekakor pridobili na objektivnosti. Zaradi možnosti, da bo potrebno 
tudi na pedagoško znanstveni enoti za geografijo filozofske fakultete uvesti 
sprejemne izpite, je primerjava znanja toliko bolj dobrodošla. Primerjava zre-
zultati že izvedenih anket ,je nekoliko v ozadju, saj nam enoleten razmak glede 
na anketo, ki jo je temeljito obdelal doc.dr.F.Lovrenčak, ne dovoljuje podrob-
nejše, predvsem.pa smiselne primerjave. 
Druga novost je vsebinske narave . Na osnovi ~regleda znanstvenih del novejših 
srednješolskih učbenikov in ustnih - predloqov, so vnesena nekatera nova vpra-
šanja, nekatera pa so izpu~čena. Nova vprašanja naj bi predvsem odgovorila na 
vprašanje, ali srednješolci oziroma študenti !.letnika poznajo nekatera novejša 
tolmačenja geografskih procesov in pojavov, ki so tudi širše poznana in skate-
rimi se srečujejo tudi ' v vsakdanjem življenju (urbanizacija, deagrarizacija, 
varstvo okolja itd.). Pri nekaterih geoJrafskih terminih je bila tudi dana mož -
nost izbire oz~ačitve pravilnega odgovora. Skupno so anketiranci odgovarjali na 
44 vprašanj, na razpolago pa so imeli 120 minut. Tri četrtine anketirancev je 
odgovorilo na vprašanja v dobri uri, le 7 odstotkov anketirancev je uporabilo 
ves razpoložljivi čas. z izjemo določenih geografskih terminov so odgovori raz-
vrščeni v štiri skupine: pozitivni, pomanjkljivi, neqativni in brez odgovora. 
Postavljeni kriteriji pri vprašanjih, ki so ista kot pri prejšnjih anketah, so 
bili uporabljeni tudi pri naši anketi, kar omogoča določeno primerjavo. Vendar 
pa se tudi tu ni mogoče popolnoma izogniti subjektivni presoji, kar pa seveda 
ne pomeni večjega odstopanja o<l realne slike znanja. Na vprašanja je z veliko 
mero resnosti odgovarjalo 43 študentov I.letnika PZE za psihologijo filozofske 
fakultete*) in 57 študentov I.letnika PZE za geografijo FF. Vsem reševalce~ 
ankete sem dolžan iskreno zahvalo, saj so z vestnostjo in skoraj brez "plon-
kanj~" prostovoljno reševali vse geografske "zanke in pasti". Marsikateri 
*) Pri izvedbi ankete na PZE za psihologijo FF j e sodel01Tal univ .as.dr.Marko Polič, 
katereml se za vsestransko paroč in razurrevanje vsestransko zahvaljujem. 
28 
~tudent geografije , ki je reševal poti in stranpoti geografije in je sedaj v 
III.letniku geogr~f.ije , se bo ob prikazanih doselkih kis l o nasmehnil a l i pa p r i -
tajeno namuznil. Več kot polovica anketirancev geografskega moštva pa za odgo-
vore ne bo nikoli zvedela, saj so bile geoqrafske čeri preostre za njihovo 
ohlapno geografsko znanje . No pa J?O tem, nekoliko na']ajivem ali kot bi štud·enti 
rekli "rahlo zafrkantskem" sklepanju p reidimo k oceni dosežkov . Ker so geografi 
nastopali na "svojem terenu", bodo navedeni kot prvi , psihologi pa v okl epajih . 
Dosežki so preračunani v odstotke . 
I. Oznaka geo-Jrafskih pojmov (terminov) 
Geografski ~ojmi (12) so bili glede na način odgovarjanja razdeljen i v dve 
osnovni skupini. V prvi skupini se je zahtevala kratka opisna označitev n as l ed-
njih geografskih terminov: horizont, relief , erozija , podzol, pol i kulturno 
kmetijstvo in plantaža. 
l. Pojem horizont je pravilno označilo 42 % geografov (G) in 31 % psihol ogov 
(P) , poman}klJivo 33 % ? in 28 % G, negat~vno 26 % P in 21 % G, brez odgovo-
ra pa 10 % P in 9 % G. Odgovori se ne ločijo od tistih, ki so b i li značilni 
tudi za prejšnji anketi, izjema je nepravilen odgovor: horizont je geograf-
ska širina . 
2. Relief je pravilno označilo 51 % G in 34 % P. Pri pomanjkljivi označitvi se 
Je-zanemarila dvojnost ~ojmovanja reliefa (G - 19 %, P - 34 %) • Anketiranci 
so zamenjavali zlasti negubanost zemeljskega reliefa s samim pojmom reliefa , 
zato je okoli četrtina odgovorov negativna (G - 26 %, P - 23 %), 4 % Gin 
9 % P pa na vprašanje ni odgovorilo. 
3 . Označitev erozije_ersti je delal tako geografom kot psihologom največje te-
žave. Le 7 % Gin 3 % P je pravilno od~ovorilo , pomanjkljivo pa 46 % Gin 
34 % P . Med J?Omanjklj ivini Od'JOVOri je najbolj ~o~ost odgovor: erozija je 
odnašanje ~rsti . Pri negativnih (G - 46 %, P - 51 %) odgovorih pa se v raz-
liko od odgovorov obeh že obdelanih anket pojavijo še odgovori: je prepere-
vanje prsti ali celo notranja sestava zemlje. Glede na šir oko uporabo poj~a 
je velik delež negativnih odn,ovorov še toliko bolj presenetljiv. 
4. Pojem c~Q~~! je tudi sedanji generaciji delal precejšnje težave, saj je nanj 
pozitivno Od'Jovorilo 16 % Gin 14 % P, pomanjkljivo pa 56 % Gin 37 % P . 
Večina jih je ugotovila, ~a je ponzol tip prsti , vendar nekoliko bolj natanč­
ne oznake niso zmogli 32 % P in 26 % G je odgovorilo negativno , kar 17 % P 
pa ni odgovorilo. · 
5. Za pojem eolikulturno_kmetijstvo bi pričakovali večji delež pozitivnih odgo-
vorov (3 - 16 %, P - 13 %) , vendar je najvišj i delež pomanjkljivih odgovorov 
(G - 46 %, P - 42 %) . Večina se je zadovoljila z odgovorom, da se pri poli-
kulturnem krn~tijstvu ;oji več kultur , precej pa jih je navedlo tudi nepravi-
len odgovor, da so to različne vrste kmetijstva , zato je bilo nad četrtino 
odgovorov negativnih . 
6 . Tudi elantažo ni pravilno označila niti petina vseh reševalcev ankete (17 % 
- G, lš_i _=_P) . Prav pri navedenem v~rašanju je bil največji delež pomanj-
kljivih odgovorov (P - 6J %, G - 53 %). Dijaki oziroma študenti pojem sicer 
poznajo, njihova ozna~itev pa je bila preveč splošna, v nekaterih primerih 
celo negativna. Zanimivo je , da je kar 28 % G odgovorilo negativno in le 
14 % P. . 
Skupno je pri opisni označitvi geografskih pojmov pravilno odgovorilo 24,8 %G 
in 18,3 % P, pomanjklj ivih pa je bilo 41 , 4 % odgovorov Gin 40 , 0 % P, nega-
tivnih 2,,2 % P in 28,8 % G, brez odgovora pa 12,5 % P in 5 % G. Izredno 
visok je delež pomanjkljivih odgovorov, ki je približno enak za obe vzorčni 
populaciji . Og lejmo si sedaj še rezultate izbirne označitve pravilnega odgo-
vora petih geografskih pojmov : geografska širina, izohipsa, pasat, savana 
in nataliteta. Dane so bile tri rešitve, reševalec ankete pa je moral obkro-
liti pravilen odgovor . Pri vrednotenju rezultatov je treba seveda upoštevati 
dejstvo , da je kar 33,3 % st~tistična verjetnost, da re ševalec ne g lede na 
znanje obkroži ~ravilno rešitev . 
29 
7. Pri pojmu gegg~~f~~2-~!r!n2 so bili dani naslednji možni odryovori: 
a) lega določenega kraja, 
b) oddaljenost od osnovnega poldnevnika, merjena na vzporedniku in odčitana 
na poldnevniku, 
c) oddaljenost od ekvatorja, merjena na poldnevniku in odčitana na vzpo-
redniku. 
Pravilno rešitev je obkrožilo 82 % Gin 90 % P , nepravilno pa 16 % Gin 
20 % P, 2 · , G pa ni odgovorilo. Med nepravilnimi odqovori je bil odgovor 
pod b) veliko ·bolj mikaven kot odgovor poda). 
8. Za pojem !~~~!E~~ so bile dane naslednje možnosti za izbiro pravilnega od-
govora : 
a) črta, ki veže kraje z isto temperaturo, 
b) črta, ki veže kraje z isto nadmorsko višino, 
c) znak za vnašanje višinskih razlik. 
Iskanje pravilnega odgovora reševalcev ni delalo prevelikih težav , saje 
kar 94 % Gin 79 % P našlo ~ravilen odgovor . 
9 . Pri E~~~~~ so reševalci izbirali med: 
a) vetrovi, ki pihaj:) z morja proti kopnemu, 
b) stalni vetrovi, ki pihajo na ekvatorju, 
c) stalni vetrovi, ki pihajo od povratnikov proti ekvatorju. 
Izbira pravilnega odgovora je bila zlasti za psihologe dokaj težavna, saj 
je le 45 % izbralo pravilen odryovor (G - 85 %). Med negativ nimi odgovori 
sta dve možnosti dokaj enakomerno zastopani. 
10. Za oznako pravilnega odgovora pri~~~~~~ so reševalci izbirali: 
a) značilna severnoameriška pokrajina z visoko travo , 
b) travnata pokrajina, 
c) tropska travnata pokrajina z redkim g rmovjem in posameznimi d revesi. 
Pravilne odgovore je našel približno enak delež G in P (33 % - G) 
(84 % - P), med negativnimi odgovori pa je bila bol j pogosta odločitev 
za odgovor pod točko a). 
11 . Pri oznaki pojma nataliteta so bile dane naslednje ~ožnosti označitve 
p ravilnega odgovora: 
a) število rojstev na 100 0 p rebivalcev, 
b) veda o pr~rastku neke dežele, 
c) prirastek dežele. 
Izbira pravilnega odgovora je delala obena skupinn~a reševalcev preceJsnJe 
težave , nekoliko večje qeo~rafom (P - 68 %, G - 61 % p ravilnih odgovorov). 
Med nepravilni~i odgovori se je večina odločila za od~ovor, da je nataliteta 
p rirastek p rebivalstva. Pravilen odgovor je pri možnosti izbirne označitve 
označilo 81,o % G ~n 72,2 %~P , ne,ravilno 2a 17,1 % ~ in 27,6 % P . 
12. ,1ed poseben tip vprašanja uvrščam označitev pojma e~E~čj~. Uporabljena ie 
bila, kot bi rekli v športnem izrazoslovju , določena "linta". Anketiranci 
so izbirali med ~o~nost jo lastne o znake porečja ali obkrožitvijo odgovora. 
·:-led trami danini Možnostmi za re šitev sta dva Od<JOvora nepravilna, odgovor 
2 r ed točko b) pa l e deloma pravilen. Oc:r lejmo si t'orej možne odgovore: 
30 
a) de l zeM~ljskega površja , ki se razteza na obeh straneh reke , 
b) de l zemeljGkega površja, ki qa deloma odMaka reka s svojimi pritoki, 
c) oznaka za sku~ino rek, ki tečejo-v-določeno ~orje. 
Večino anketirancev je tako zastavljeno v~raš3nje zmedlo, saj je odgovor 
Jod točko b) obkrožilo kar 74 % Gin 5 4 % P , le 7 % Gin 3 % P pa je samo 
pravilno označi lo pojem porečja . Dokaj velik je tudi delež nepravilnih od-
c:rovorov : 21 % Gin kar 40 % P . 
II. Pojasnitev geografskih dejstev 
l. ~estavo_1eosf~re ja pravilno pojasnilo le 17 % S in 15 % P . Večin~ odgovorov 
Je bilo pomanJkljivi h (51 % ~ in 60 % P). Prevladovali so odgovori, v katerih 
niso bili navedeni vsi sestavni deli geos~ere. Naivcč je bilo takih odgovorov, 
kjer sta bila navedena dva ali trije sestavni deli geosfere (litosfera, atmo-
sfera, deloma hidrosfera). Negativno je odgovorilo 23 % G in 14 % P . Precej 
ank~tirancev je namreč med geosfero uvrščalo sial, sirno ali celo troposfero, 
drugi pa kar klimo, relief in podobno . 
2. Naravne_eokraiine_v_troeskem_easu je pra~ilno navedlo 37 % Gin le 17 % P. 
Med pozitivne odgovore smo podobno kot pri prejšnjih dveh anketah šteli ti-
ste, ki so vsebovali vsaj štiri ti~e ali p rehodne ti?e naravnih ?Okraj in v 
tropske!!\ pasu (nI)r. pragozd , savano, puščavo , stepo). Med pomanjklj iv~ smo 
šteli odgovore s tre~i tipi naravnih pokraji11, vse ostale pa med negativne. 
Pomanjkljivih je bilo 23 % G in 40 % P odgovorov. Zelo visok, najvišji v 
skupini geografskih dejstev je bil delež negativnih odgovorov (G - 35 %, 
P - 29 %), saj so reševalci ankete med tipe naravnih pokrajin uvrščali na-
ravne ~okrajine subtropskega pasu. 
3. Vsaj ~et_tropskih_kultur je naštelo 61 % G in le 34 % P, pomanjklj ivih je 
bilo po 26 % odgovorov P in r, ter negativnih 4 % G in 26 % P. Na vročem 
tropskem soncu bi se po mnenju reševalcev ankete moral pražiti tudi krompir, 
· sladkorna pesa, koruza in še kaj!! 
4. Geološke dobe oziroma g lavne geološke veke je pravilno po starosti navedlo 
59 % Gin 40 % P, pomanjkljivo 17 % Gin 11 % P, negativno 12 % Gin 26 % P, 
brez odgovora pa kar 12 % G in 23 % P. Za p ravilne so se šteli vsi tisti od-
govori, ki so navajali vsaj tri geološke veke, za pomanjkljive tiste, ki so 
navajali dva, ostali od~ovori pa so bili negativni. 
5. Precejšnje število anketiranih je pravilno naštelo oba ~lavna_iezika_v_J.Ame-
riki (G - 63 %, P - 51 %) , nekateri pa so navedli tudi in~ijanske jezike. 
Pomanjkljivih je bilo 11 % G in 12 % P, negativnih pa 21 % Gin 14 % P. 
zanimivo je, da je kar precejšnje število navedlo med g lavni jezik anglešči­
no, marsikdo pa bo verjetno sedaj prvič zvedel, da obstaja tudi argentinski 
jezik. 12 % Gin 23 % P 9a na vprašanje sploh ni odgovorilo. 
6. Pri vprašanju, kjer je bilo treba našteti ~lavna_mesta~dežel (Švice, SR Uk-
rajine, Indije, Kanade in Avstralij e) , je bila dodana se Zambija (zaradi 
konference neuvrščenih deže l). Pet ali šes t pravilnih glavnih mest je iz-
bralo 59 % Gin 35 % P , JOmanjkljivo ie odgovorilo 25 % Gin 43 % P (3 ali 
4 pravilni odgovori), napačno pa 14 % Gin 22 % P . Za Švico se navaja kot 
glavno mes to razen Serna se Basel in Zurich, pri Ukrajini razen Kijeva še 
Odeso, pri Indi ji razen ~-lew :Jelhija še Islamabad in Kalkuto , ~'.)ri Avstraliji 
razen Canberre še Adelaide , !vellington, Melbourne in Sidney; pri Kanadi ra-
zen Ottawe še Montreal in Toronto; pri Zambiji pa razen Lusake še Nairobi, 
Največ anketirancev ni vecelo rylavnega mesta Za:nbije. 
7. Socialistične~države_v_Evroei je bilo vprašanje, pri k~terem smo pričakova­
li veliK dele4 i>ravilnih odgovorov . Kljub dokaj milemu kriteriju, ki je 
dopuščal uvrstitev ned i>Fwilne Od<Jovore tudi tistim, ki so našteli vsaj 
7 držav od 9 , je Jravilno od~ovori l o le 67 % r, in 57 i P , poManjkljivo ?a 
30 % Gin 37 % P . Verjetno bi se prebivalci An1lije, ~vedske , Irske in ZRN 
kre?ko za8udili, ko bi zvedeli, da s~adajo ~ed soci~listične države, ~ea 
evropske države Ja kot kaže 3pada tudi Kitajska! 
3 . Našteti je bilo treba atlaike države (Tunizija, ~aroko , Al~irija) . Vse tri 
atla~ka države pozna 63 % ~ in le 31 % P , ?O~anjkljivo (z zadržki) je odgo-
vorilo 19 1 Gin 20 % P , narobe pa 12 % Gin 6 1 P . Nekateri so med atlaške 
države uvrstili tudi Libijo, Nizozemsko , 3elgijo , Francijo ali Š?anijo . 
Kar 37 % P ~a za atlaške dežele ni nnvedlo odgovora ! 
9. Pri naštetiu_~lavnih_industriiskih_eokrajin_v_Evro2i (vsaj 5) so se bolje 
odrezali rsiholo<Ji (37 %), G - le 21 % pravilnih o<l~ovorov. Veliko je bilo 
tudi i)Omanjkljivill Od<Jovorov (4-3): G - 47 %, P - 23 %, ?a tudi _negativnih: 
31 
10. 
25 1·G in 31, P. Največ je bilo naštetih industrijskih pokrajin iz ZRN in 
Anglije. Zanimivo je, da so le redki navedli Severno Italijo , prece j pa j i h 
pomanjkljivo navaja kar celo ZRN, Angli j o ali švedsko. 
S pomočjo nekaterih številčnih eodatkov o Jugoslaviii bi dobili določen 
vpogled v znanje novincev o svoJI domovinI. Več Kot tri prav ilne številčne 
podatke pozna le 21, Gin 14 % P, dva ali tri 39, Gin 43 % P, samo eden 
POdatek pa 21 % Gin 29 % P. Kar 19 % Gin 14 % P pa ni odgovorilo. Odgovo-
ri so podobn~ kot pri prejšnji anketi. Nekateri novinci so očitno veliki 
optimisti, saj so napisali, da nakopljemo nič več in nič manj kot 400 mili-
jonov ton premoga, na 9 ljudi pride osebni avtomobil, nacionalni dohodek pa 
znaša 3.500 dolarjev! 
11. Glavne naravne_enote_Sloveniie (5 osnovnih) pozna 25 % Gin 20 % P, štiri 
aII trI pa jj % G In 37 % P, med negativnimi odgovori je bilo 27 % odgovo-
rov Gin ·34 1 odgovorov P. Naravnogeografski in historični vidi k (Dolenj -
ska, štajerska itd.) je pomešalo precejšnje število brucev. 
12. UEravna_r~zdelit;v_SRS (princip : rapublika - občina - krajevna skupnost) je 
deiaia naJvec tezav geografom, saj jih je pravilno odgovorilo le 11 % 
(P - 20 1), pom~jkljiv o je odgovorilo 1 9 % Gin 14 % P, b rez odgovora pa 
je ostalo kar 63 % Gin 60 % P. Navedeni delež vprašanj, ki je ost al brez 
odgovora, nam dokazuje, da srednješolcem načela upravne razdelitve niso 
j asna, zato nas ne preseneča, da nekateri še vedno naštevajo okraje (?!) . 
13. Na novo je bilo uvrščeno vprašanje o _onesnaženih_~ekah _v_Sloveniii. Kot 
pravilen se je š t e l odgovor z vsaj ~tirimI onesnazenimi rekami v Sl oveniji. 
Pravilno je odgovorilo 74 % Gin 60 % P, kar je najvišji delež pozitivnih 
odgovorov pri geografskih dejstvih . Največ anketirancev je navajalo Savo, 
Dravo, Savinjo, Mur o , N.Reko, Ljubljanico in Mežo . Dve ali tri onesnažene 
reke je naštelo 25 % Gin 31 % P, negativno pa je odgovorilo l e 1% Gin 
9 % P. Zanimi v o je, da ni bilo nobenega, ki ne bi vsaj poskušal odgovoriti. 
Žal pa s o nekateri med bruci uvrstili med onesnaženo reko tudi Kolpo, kar 
je avtorja sestavka kot Bel okranjca seveda močno prizadelo . 
14. Prvič se je vpra ševal o t udi 2_obmo~iihTonesnaženega_z~aka_vTJu~oslaviii. 
~0t pravilen se je štel odgovor , KJer Je bIIo navedenih vsaJ Šest ones-
naženih območij v J ugoslaviji, kot pomanjkljiv, če so bila navedena vsaj 
tri območja onesnaženega zraka, negativni pa so bili ostali odgovori . 
· Pravilno je odgovorilo 49 % Gin 34 % P , pomanjkljivo 42 % Gin 49 % P in 
negativno 9 % Gin 17 % P . Kljub sicer razmeroma v isokemu deležu pravil-
nih odgovorov, .se je glede na aktualnost varstva okolja pričakoval višji 
odstotek pravilnih odgovor ov. Očitno so nam veliko bolj poznana območja 
onesnaženega zraka v SR Sloveniji (Ljubljana, Celje , Velenje, Mežica , 
Jesenice, Ravne, Maribor, Idrija , Novo mesto , Anhovo , Zasavje, Kranj) 
kot območja onesnaženega zraka drugod v Jugoslaviji. Kljub temu pa niso 
bili redki, ki so navajali tudi Sarajevo , Zenico , aeograd, Skopje , Zagreb , 
Bor , Trepčo , Kosovsko Mitrovico, Nikšič, Rijeko, Sisak ali Omiš . 
Skupno je bil o pr i 14 vprašanjih o 3eografskih dejstvih pri ryeografih 
44, 3 % pr~vilnih odgovorov, pri psiholo1ih pa 33,5 ~ . Pomanjkljivo je 
odgovorilo 29, 2 % Gin 31,7 % P , negativno 15,6 % Gin 19 , 6 % P, brez 
odgovora pa je ostalo 10,4 % G in 15,2 % P. Primerjava pozitivnih odgovo-
rov z opisno označitvijo geografskih pojmov nam pokaže, da novinci georyraf-
ska dejstva boljše poznajo kot geoqrafske termine (r. - 24,3 %, P - 18,3 %) . 
III . Oznaka bistva geog~afskih pojavov in procesov 
S pomočjo 12 izbranih vprašanj s ?Odročja geografskih pojavov in procesov naj 
bi novinci pokazali sposobnost sklepanja, zlasti pa medsebojnega povezovanja 
in primerjanja geografskih pojavov in procesov , kar je ena izmed b istvenih 
potez geogr afskega mišljenja in raziskovanja. Navedena skupina vprašanj je v 
primerjavi z vprašanji i z pr ejšnj i h anket doživela največ j e spreme:nbe , sa j je 
b~lo uvedenih osem novih vprašanj (od št . 5 do 12) . 
32 
l. Pri vprašanju: Kaj_obl~kujc_~odnebie_nek~_~okraiine je bilo treba za pozitiv-
no o ceno navesti vsaj ~tiri klimatske deJavnike , pomanjkljiv pa je bil odgo-
vor, k i je vsebova l le dvaali tri k limatske dejavnike . Pravilno je odgovorilo 
23 % G in 26 % P , pomanjklj ivo 61 % G in 37 % P , negativno pa 1 6 % Gin 
26 % P . Bruci so poqosto zamenjevali k limatske elemente in dejavnike ter· so 
tako naštevali padavine , temperaturo , vetrove in pritisk namesto -geografsko 
širino, morske tokove oddal jenosti od morja , baričnih tvorb itd. 
/ . 
2. Drugo vprasanje ja zantevalo navedbo vsaj štirih_fak t o rj_ev L_ki_omogoč.aio _in 
razvijaio_turizem. ~ed vprašanji o geografskifi procesih in pojavih je na 
navedeno vpra;anje pozitivno odgovorilo največ novincev, in sicer 36 % Gin , 
51 % P , pomanjkljivo pa 4G % Gin 32 % P . Naštevanj e naravnih in družbenih 
vzr okov je nekako v ravnovesju. Zanimivo je, da je nekaj novincev med pogoje 
uvrstilo tudi čistost okolja. 
3. Socialistične_eoteze_naše~a-~oseodarstva (vsaj dve) so dovolj poznane le 
39 % Gin 43 % P, eno potezo pa je poznalo 35 % Gin 22 % P. Zaskrbljujoče 
je , da kar 17 ~G in 29 % Pni znal o navesti niti ene socialistične poteze 
našega gospodarstva , nek~teri pa so med gospodarske poteze uvrstili celo 
neuvrščenost . Nekemu novincu pa se je zdela poteza, da ni reklam na račun 
d rugih bistvena poteza našega socialističnega gospodars tva. 
4. Novinci so v t em vprašanju morali našteti vsa j dva razloga, ki sta narekovala 
· namestitev tovarne v Kidričevem (npr. b liž ina energetskih virov, prometna 
povezanost, delovna sila itd.). Pozitivno je odgovorilo 32 % Gin le 6 % P, 
pomanj k ljivo pa 35 % Gin 29 % P . Izredno visok pa je bil delež brez odgovo-
ra in sicer 24 % Gin kar 51 % P. 
5. Vprašanje je zahtevalo označi tev eoj~a_v~rs$va_okolja, s katerim se novinci, 
?Ogosto srečujejo tudi v vsakdanjem z i v lJenJu. Treba je bilo poudariti boj 
in skrb z a čisto , urejeno in zdravo okolje ter poudariti širino samega pojma 
varstva okolja. Na tak način je odgovorilo le 12 % Gin 23 % P, pomanjkljivo 
pa 67 % Gin 48 % P. Negativno je odgovorilo l e nekaj novincev (7 % G in 
9 % P) , brez odqovora pa 1 4 % G in 20 % P . Veliko je torej prav pomanjklji-
v ih odgovorov , med katerimi so najbolj pogosti : 
- skrb za čisto okolje , 
- boj za ohranitev naravnega o kolja, 
- varstvo zraka in vod, 
- boj p r oti onesnaževanju okolj a , 
- racionalno izkoriščanje naravnih v irov. 
Večina poudarja čistilne naprave , onesnažen zrak, vode, varstvo narave in 
zlasti zgolj posamezne akcije . Zanimivo je, da nekateri ločujejo "okolje " 
in "zrak " . Zelo posrečen pa se mi je zdel odgovor : "Kakor postel ješ , tako 
bos spal !" 
6. Prvič se je vpraševalo tudi g l ede oeredelitve_Erocesa_deagr a rizaciie, ki je 
tako pri sot en v naši družbeni stvarnosti in geoq raf ski literaturi. Pravilen 
odgovor je zahteval oznacitav poklicne preslojitve kJilečkega prebivalstva in 
opuščanje obdelave ze~lj~. Na ta način je odgovor i l o 14 % Gin 20 % P , po-
manjkljivo pa 37 % G in 17 ~ P. Večina je poudar jal a z lasti odselitev v 
mesta , manj ~a S3m ? roces deagrarizaci je na podeže l ju . Izredno visok je de-
l e~ nepravilnih odgovorov: G - 44 % in P - 34 %. 
Oglejmo si nekatere najbolj poqoste negativne odgovore: 
- razvoj države iz agrarne v industrijsko , 
- razvoj industrije, 
- odhod kmečkery3 ~rebivalstva v mesta, 
- razvoj industrije na podeielju , 
- načrtno kmetijstvo , 
- razlaščanje zemlje . 
7. Tudi o~redelitev procesa_urbanizacije je delala brucom velike težave. Naka-
zati je b ilo potrebno rast ~estnega prebivalstva in urbaniziranih povr.šin 
ter posl edice navedenega razvoja v pokraj ini. Samo 5 % Gin 6 ~ P je pra-
vilno odqovorilo , pomanjkljivo p a 19 % r, in 37 % P. Po~anjkl j i v i _ o1govori 
33 
so predvsem navajali doseljevanje v mestna naselja ali š irjenje mest. 
Izredno vise~ je delež negativnih o~govorov: kar 67 % G in 48 % P. Novinci 
mešajo pojem urbanizacije z urbanizmom, saj govorijo o načrtni gradnji na-
selij, urejanju naselij, prostorski ureditvi okolja ali p r avilni razpore-
ditvi družbenih objektov . Nekaterim pa pomeni urbanizacija ~roces naselje-
vanja in potovanje ljudi na delo v mesto. 
8. Novincem · je bil Eroces_indus$rializaciie nekoliko bol j jasen, čeorav je 
bilo še vedno dokaj skromno stevilo pravilnih odgovorov (15 % Gin P). Ve-
čina je namreč poudarjala predvseM razvoj industrije in njeno širjenje, 
manj pa posledice takega razvoja. Zato je visok delež poManjkljivih odgovo-
rov (69 % Gin 68 % P) . 
Najpogostejši odgovori: 
- razvoj industrije, 
razvoj .industrije in njeno š irjenje, 
hitrejši razvoj industrije, 
spreminjanje države iz kmetijske v industrijsko, 
gradnja tovarn. 
9. Vprašanje je zahtevalo oeredelitev_vzroko~_razvoine_stoenje_kmetiistva_v 
~!~~~~!i! (vsaj dva ustrezna). Novinci naJ bi o~enili reliefne razmere 
(npr. kraški svet, raznolikost terena) ali klimatske posebnosti Slovenije 
in na drugi strani družbene vzroke (npr. močna in večkrat nenačrtna deagra-
rizacija, ostarelost kmečke delovne sile , odhajanje na de l o v tujino itd . ). 
Pravilno je odgovorilo 18 % Gin 14 % P, po~anjkljivo pa po 23 % G in P. 
Večina jih je poudarjala zlasti družbene vzroke , npr. odhajanje v neagrarne 
poklice in preseljevanje s podeželja v ~esta. Pri negativnih odgovorih so 
bruci pomešali posledice in vzroke ir pisali o letnem pridelku v kmetijskih 
panogah (28 % Gin 12 % P), kar 5 1 % P in 31 % G pa ni našlo nobenega 
odgovora. 
10. Našteti je bilo treba vsaj dva dejavnika, ki oeredeljuieta_onesnaženost 
zraka v kotlinah. Pravilno je odgovorilo 14 % Gin 29 % P, pomanjkljivo p a 
po 34 % Gin P. Novinci so največkrat omenili reliefno zaprtost kotline, 
inverzijo in brezvetrje. Negativno je odgovorilo 10 % r, in 14 % P, ki so 
med vzroki navajali smog, količino so2 v zraku, radavine ali nizek zračni 
pritisk, torej qre za očitno zamenjavo vzrokov in posledic. 
11. Novinci so morali našteti vsaj tri eo~lavitneTeravice_narodnosti _v_SFRJ . 
23 % Gin 9 % P je pravilno odgovorilo, pomanJkljivo pa 18 % Gin 43 % P. 
Večina je podčrtala pravico do izražanja v lastnem jeziku in šol , manj 
pa pravico do tiska v svojem jeziku, negovanja svoje kulture, dvojezičnin 
napisov itd. Glede na aktualnost problem~tike nas preseneča visok delež 
negativnih odgovorov (50 % G in 37 % P). Novinci so zamenjali p ravice 
posameznika s pravicami naroda in narodnosti in navajali: samoupravljanje, 
svobodo govora, volilno pravico in socialno zavarovanje. 
12. Novinci naj bi na~teli vsaj tri ~~~~~~~-2~e~~~-~~-~~~~y~~i~-~!e~~i~ 
neuvrščenih. Pravilno je od~ovorilo 40 % P in samo 16 % r,, pomanjkljivih 
pa je bilo 32· % od~ovorov Gin 37 1 P . Največkrat so novinci navedli 
naslednje pobude~ borba proti b lokovski delitvi sveta, razoro~itev, 
borba proti kolonializmu in neokolonializmu, borba za mir , gospodarsko 
sodelovanje, ?Omoč nerazvitim, ozemeljska celovitost, suverenos t itd. 
Negativno ali le en odgovor je navedlo 29 % G in· 9 i P , brez odnovora 
pa je ostalo 26 % Gin 14 % P. 
IV. Hidrogeo2rafija Jugoslavije 
Podobno kot pri p rejšnjih anket3.h SMO tuni tuk.:i.j '.l!)Orabili tri v:irašanja, ki 
naj bi pokazala pozn1vanje naše rečne mreže in rečne režiMe v vseh treh pod-
ročjih·. Ker so rezultati zelo f)Odobni ~)rej :foj i anketi, j ih le na kratko 
komentiram. 
34 
1 . Ha osnovi ni,lro'lr afsk<::! s:<ice v "'lerilu 1: 50 0 JO'.'J so bruci poiMenovali 
PO'Jl avitnii1 27 _ rek_-., ,h1oslavij_i . o,1rrovore z vinj 15 reka"li smo 3teli za 
?Ozi tivne, ;_1omanjk l j ivI ,H\ so bili o ,l'JOVori z 10 - 15 rek:imi , ostali p3. 
ne1ativni. Pozi tivnih ja bilo 3:! % G in 29 % P, po"l;mjkl jivih '35 % G in · 
34 i P , negativnih Ja 33 % S in 37 % P . Bruci dobro ?OZnajo slovenske reke 
i n n<1.jvečje reka v Ju'loslaviji , slabo pa predvse"l reke 3ill in Srbije. 
2 . Razla1a_rečne _nre~e_ je tudi tej 'Jenernciji delala velike težave , saj je le 
4 % •::; in 9 % P Od'}ovorilo pr avilno , l '.l % G in 14 % P !")O:nanjkljivo , 35 % G 
in 23 1 P na'l'ltivno , kar 43 % G in 54 % P 2a n , vprašanje s~loh ~ i odgovori-
lo . Od0ovori so ~odobni kot ~ri ~rojinj i anketi, nekdo pa celo navaja, da je 
vzrok za veeji delež črnoMorskega porečja deviacija. 
3 . Tudi označitev_rečne'la_režima_v_vseh_treh_~ov~dj_ih je delala novincem velike 
težave . 9 i r, in 1 2 % P je odJovorilo zadovolJivo, pomanjkljivo 19 % r, in 
14 % P , negativno po 40 % Gin P, brez odgovora pa 32 % Gin 34 % P . Večina 
ni Od'JOVarjala o rečnih r ežimih v povodj ih, te:nveč je nakazala zgolj rečne 
re ž ime dveh ali treh r ek . 
V. Širša raz0ledanost 
Tudi navedena vprašanja so ista kot v že obdelanih anketah , zato navajam l e 
poglavitne ocene . 
l. Anketiranci so od1ovarjali na vprasanje smeri_zunanjih_vElivov ,_k i_se _kaže j_o 
v_razvoju_iu2oslovanskih_u~odabljaj_očih_~metnosti_v_erete~lih_stoletjih , 
zlasti_arhitekture_in_s likarstva. Za poz i tivne so vzeti tisti odgovori, 
kjer so navedeni vsaj trije poglavitni v~livi (npr . romanski iz Italije , 
'JOtski iz Nemcije, bizantinski iz vzhoda). Pozitivno je odgovori l o 30 % G 
in 4a % P , ~omanjkljivo 40 % G in 23 % P , ne'}ativno pa 30 % Gin 29 % P. 
2. Navesti je bilo ootrebno vsaj stiri_de l a _s*ovenskih_e i satelj_ev ,_kje r_najdemo 
tudi_Jeo~rafsko_zaniMivo_čtivo . Pozitivno Je octgovorilo 18 % Gin 20 % P , 
pomanjkljivo 25 % G in 20 % P, negativno 49 % Gin 43 % P , brez odgovora pa 
je ostal o 3 % Gin 17 % P. Bruci so največkrat navajali naslednja de l a in 
~isatelje : Levstikovo Potovanje od Litije do Čateža , Valvazorjevo Slavo 
Vojvo-:iine Kranjske , Trdinove '3ajke in povesti o Gorjancih in :-iencingerj:!vo 
Moja hoja na Tr igl av • . 1ed slovenske p isatelje pa so poskušali "p r e tihotapi -
ti" tudi Andrica z Mostom na Drini . 
VI . Pomen in predmet g eoJra=i je 
O pomenu in p reJmetu geo'}rafije so od1ovarjali š tudenti p r ve'Ja letnika ~eogra-
fije. 
l. Glede ~;sta_1eo~raf~je_v_s ~ste:nu_zna~osti so odgovori zelo različni in več­
krat neJasni. 26 % JO uvr~ca med druzooslovne znanosti , 25 % med naravoslovno-
družboslovne znanosti, 11 ~ ~ed n~nar3voslovne, 6 % jih ni od1ovorilo, kar 
32 % ?~ je od0ovorilo ze l o o<::!jasno. vJlejmo si nekaj nejasnih odgovorov, ki 
~a so ?O svoje zelo z1ovorni: 
- je jru~bena vena, 
- ne s ~)acla niti "T\e ri n'lravne niti m':!cl rlružbene ve<1e , 
- ne s~;ada niti 'lled 1ru~ben•? niti !'led eks3.ktne znanosti , 
- naj bi b ila neka posebna veda , 
- raziskovalna vena , 
- ko!'lbi nir~na veda , 
- naravoslovna in znanstven« veda llkrac:i . 
2 . ~ružbeni _io~en_geo~rafije je 20 rnn a nju novincev p redvse~ v p rikazu in razlagi 
odnosov -ned naravo in clruii:>o (23 %) , o:::,isu zeMeljskeqa ;:iovršj"¼ (14 %) , p rika-
zovanju in razlag i ?Okrajine (1 %) itd . Zanimivo je,~~ k~r 35 % ni znalo 
odryovoriti, 11 % o<lJovorov ~a je nejasnih (~OS?Odarski in pedaqoški pomen , 
pojmovanj~ oko lja kot celote), La:iko zaključimo, d,J. ima večina br-ucev dokaj 
nej3.sne ~redstave o vedi, ki jo ~isli študirati. 
35 
3. Predmet_geografi je je po mnen ju več kot ~olovice pokrajina (57 %) , nekaj j i h 
navaja geografskm okolje (12 %) , Ze~ljo (11 %) , qeosfero ali zemeljsko po-
vršje {po 9 %) . Nekateri menijo , da je p r edmet geoqr afije relief , narava ali 
naravne pokrajine , kar 36 % pa na vprašanje ni ongovorilo. 
4. Vodilo_za_veis_na_geografi jo je bi l o p r edvsem zani manje (44 %) in želja po 
spoznavanju sveta (16 %) . Le posameznik i so navajali še ljubezen do narave , 
željo po večji razgledanosti , zaposlitev v turizmu ali pa razlog, da j i h je 
za študij geografije navdušil profes or geografije , 30 % pa na vprašanje ni 
odgovorilo , kar je zelo zgovoren podatek . 
Zaključek 
Ogl ejmo si še -nekaj osnovnih značilnosti celotne slike odgovorov in p rimerjavo 
odgovorov novincev geografije in psihologije . Kljub določenim novim vprašanjem 
so rezultati v primerjavi z anketami iz leta 1962 i n 1977 p recej podobni (prvi 
podatek v oklepaju je iz leta 1977, drugi pa iz leta 1962). Od vseh odgovorov 
je bilo 26 % (21 %, 21 %) pozitivnih , 32 1 poManjkljiv1h (39 ~, 40 %) in 42 % 
(38 %, 40 %) negativnih. Med negativne smo seveda uvrstili tudi tista vprašanja , 
ki so ostala brez odgovor a, V primerj avi z rezultati prejšnjih anket je nekoli-
ko več pravilnih odgovorov , zato pa manj pomanjk l jivih . Večji pa je tudi sam 
odstotek vprašanj brez odgovora, saj znaša 14 %. Pri vseh navedenih vprašanj i h 
so mi šljeni odgovori b~ez upoštevanja odgovorov na tiste qeografske termine , 
k jer je bila dana možnost izbirne označitve p ravilne1a odgovora . Sicer pa je 
bilo pri ostalih georyrafskih terminih 23 % odqovorov pozitivnin , 41 % pomanj-
kljivih, 29 % negativnih in 7 % brez odqovora . Pri qeografsk ih dejs tvin je 
39 % pozitivnih, 31 % pomanjkljivih, 17 % negativnih in 1 3 % brez odgovora . 
Na vprašanji s področja geografskih pojavov in ~rocesov je p ravilno odgovorilo 
22 %, pomanjkljivo 37 %, negativno 23 %, brez odqovora pa je bilo kar 18 % 
vprašanj. ~ajmanj pozitivnih odgovorov je bilo s ~o1ročja vprašanj iz hidrogeog-
rafije Juqoslavije, saj je le 16 % odgovorov pozitivni~ , 22 % pomanjk l jivih , 
35 % neg ativnih in 27 % brez odgovora in jih pri števamo seveda k negativnim. 
Na splošna vprašanja je pr avilno odgovorilo 29 %, pomanjkljivo 27 %, negativno 
33 % in brez odgovor~ 6 %. 
Polovično znanje , nejasni pojmi in predstave so še vedno hihe v srednješolskem 
znanju geogra:i je . Zaskrbljujoče je skromno znanje s področja geografije Jugo-
slavije . Nova raziskovalna spoznanja vse ?rcpocasi pri~ajaj o do srednješolskih 
klopi . Prav opredelitev pojavov in p r ocesov industrializacije, urbanizacije 
in deagrarizacije so delali tl ijako~ zelo velike težave. Tako ie na ~rimer p ro-
ces urbaniz"lcije · ~ravi lno opredeli lo l e 5 % <lijakov , kar 66 ~ pa jih je odgovo~ 
rilo neryativno ali ~a je ost"llo b r ez od~ovorn . 
R~zunljivo je , d'l na~ zgolj eno l etni rezultati in ? ri~erjAV"l znanja novincev 
0eoara~ije in ~sihologije ne ~ore dati ~ovolj j~sne osnove z'l tl,j'lnje boli "lrgu-
mentirani.1 zaključkov, vendar le rlovoljuje ~oločeno skle~anje o zn~nju ryeo1rafi-
j; . ., sr.:!·lnj i šoli. Delo.vna hipoteza je bila z1r"'lj crn,, na :-,>recl:;,ostavki, da se n 'l 
seorir:1fijo v.Jisujejo dijaki , ki v 11rimerj'lyi z ost;il i :,i "lijaki ryeo-1rafi jo bolj 
oi::ivl'ldr1.jo . Žal na ~lrimerjava sicer naključno izbr'lne vzorčne ;:io1iulacije (v našarn 
.)ri ,eru novin:::ev ~s iholorrije) :lelovno hi:Jotezo ne t)Otriuie . Pravilno je namreč.: 
o i ;oyo=il~ 26,2 % ~ in 25,2 % P , ~om1njkljivo JJ,6 ~~ in 2q,9 i P, brez odryovo-
ra _)a j e ostc1 lo 11 , 0 % •~ in 17 , 3 9, ,;, _ Lahko tor3j zakJ,.jui: i n10 , da statistično 
7zac0 razlika rylede z11anja ~eonrafije ,ed obe~i vzorcnini ponulacijami niso zna-
či lna . š a ~njvečje razlike so v o~s t otku v~r~;anj brez oa~ovorov . š tudenti g eo-
1rafije 30 na~reč le odJovar jali pod določeno o •lryovornostjo , saj kljub anonim-
nosti ~nkete niso i me li po::iolnom3. ":'.:iste " vesti slerlti! "'ložne u~ior-ibe razult1tov. 
Psihol0ai ,ia so odgovarjali brt:?z ol..ir~!'lenitev , z.~to :-,;i. ni;koliko bolj povr::§no , 
o ~e~cr ~a ~e ~r:iv visok dalei v~r.'llnnj brez o~q0vorov . Vsekakor bi pričakovali, 
d~ bodo novin=i ~eogra=ije pokazali občutno višjo raven znanja o ~red~etu , ki 
~a Misl i jo Jtudirati . S tem v zv~zi ~r1. je vsekakor tuii podatek , da je na vpra-
~anj~, kaj vas je vo1ilo , da sta se v2isali na <Jeo~rafijo , ostalo kar 30 % bru-
cev z. <JeO'lrafije i::irez or!Jovor.'i ! T11::1i dele~ novincev , i-..i se jim uspe " ~rebiti " 
v varnajli ~rist1n.drurye~a letnika <JeO<Jrafije n~ FF nam potrjuje , da se veJ ina 
::i:itur"lntu•, dok a j naključno orlloci z3. študij q~o'lraf i je . VsekAkor ::.i bilo ;,:,otrt:?b-
no us~~rjanju d ijakov, ki jii veseli š tudij JaO"fr~ f i ja , posv~titi večjo ?Ozorno~t -
JeO!rafs~i kro2ki in sodelovanje v ~ladinskih raziskovalni~ taborih (sku?ina Jeo-
gr 3. "i j a) so dodatna vz;_ioub'..lda in [ffe i zkus . 
36 
Geografski termini, zlasti pa geografska dejstva so delala psihologom nekoliko 
večje težave kot geografom. Geo~rafske pojave in procese ~a psihologi nekoliko 
bolje poznajo kot geografi, kar nas seveda močno preseneča. Tudi na področju 
hidrogeografije so psihologi 1ali za odtenek več pravilnih odgovorov kot geogra-
fi. Podroben pregled po vprašanjih pokaže, da so psihologi bolje odgovarjal'i na 
širša in bolj splošna vprašanja, npr.: pobude za osnovanje g ibanja neuvrščenih, 
socialisti~ne i,)Oteze našega gospodarstva, smer prihajanja zunanjih vplivov, ki 
se kažejo v razvoju jugoslovanskih umetnosti itd.), geografi pa na konkretnejša 
vprašanja. Seveda pa bi bilo potrebno za bolj reprezentativno predstavitev na-
daljevati s podobnimi primerjalnimi anketami. 
Lahko zaključimo, da nas rezultati anket silijo k razmišljanju in z njimi ne 
moremo biti zadovoljni. Rezultati nam razgaljajo vse pomanjkljivosti, ki so 
odraz geografskega izobraževanja na vseh ravneh, od osnovne šole do univerze. 
Nikakor ne moremo in ne smemo biti zadovoljni, da le četrtina srednješolcev ob 
nizkih kriterijih pokaže zadovoljivo raven geografskega znanja. Vsekakor bo po-
trebno več pozornosti posvetiti dopolnilnemu izobraževanju učiteljev ·. geografi-
je in pisanju šolskih učbenikov. Ob reformnih, večkrat le organizacijskih spre-
membah, bi morali težiti predvsem k dvigu znanja geografije, kajti le na ta na-
čin bomo dvignili tudi pomen in mesto geografije v naši družbeni stvarnosti. 
VIRA: 
Lovrenčak F., 1978, Znanje geoqraf i je pri absolventih srednjih šol na začetku 
visokošolskega študija geografije, Geografski obzornik XXV, 
3-4, Ljubljana. 
Radinja D., 1963, Problematika o izhodiščih univerzitetnega študija geografije 
na prvi stopnji, Geografski obzornik X, 1-2, 3-4, Ljub];j:l.na. 
Odgovori študentov geografije in psiholoryije FF na anketna vprašanja - v % 
(šol.l. 1978/79) 
l. Geo~rafski termini 
1-1 Oeisna_označitev 
i,)Ozitivni pom.=mjkljivi negativni brez odgovora 
G p G 
horizont 42 31 28 
relief 51 34 19 
erozija 7 3 46 
podzol 16 14 56 
polikulturno 
kmetijstvo 16 13 46 
plantaža 17 15 53 
SKUP~TO 24, 3 18,3 41,4 
1-2 Izbirna_oznacitev_~ravilnega_od~ovor~ 
pr3.vilni 
s p 
!Jeog rafska š irina 82 30 
izohipsa 94 79 
pasat 35 45 
savana 8 3 84 
nataliteta 61 613 
SKUP:W 81 , 0 71,2 
p G 
33 21 
34 26 
34 46 
37 26 
42 26 
60 28 
40,0 28,8 
nepravilni 
G P 
16 20 
4 15 
13 55 
17 16 
39 32 
17,8 27,6 
p r; p 
26 9 10 · 
23 4 9 
51 1 12 
32 2 17 
29 12 16 
14 2 11 
29,2 5,0 12,5 
brez odgovora 
G P 
2 
2 
2 
1,2 
6 
1,2 
37 
pravilna lastna delno pravil- nepravilni brez odgo-
označitev ni vera 
G p G p G p G p 
porečje 7 3 72 54 21 40 1 
2. Geo2rafska dejstva 
pozitivni pomanjkljivi negativni brez odgovora 
G p G p G p G p 
sestava geosfere 17 15 53 60 28 14 2 11 
naravne pokrajine v 
tropskem p_asu 27 17 23 40 35 29 5 14 
tropske kulture 61 34 26 26 4 26 9 14 
geološke dobe 59 40 17 11 12 26 12 23 
glavna jezika v Juž-
ni Ameriki 63 51 11 12 21 14 5 23 
glavna mesta 59 35 25 43 14 22 2 
socialistične države 
v Evropi 67 57 30 37 3 6 
atlaške dežele 63 37 19 20 12 6 6 37 
industrijske pokra-
jine v Evropi 21 37 47 23 25 31 7 9 
številčni podatki o 
Jugoslaviji 21 14 39 43 21 29 19 14 
naravne enote 
Slovenije 25 20 33 37 27 34 15 9 
upravna razdelitev 
Slovenije (princip) 11 20 19 14 7 6 63 60 
onesnažene reke v 
Sloveniji 74 60 25 :n 1 9 
območje onesnaženega 
zraka v Jugoslaviji 49 34 42 49 9 17 
SKUPNO 44,8 33,5 29,2 31,7 15,6 19,6 10,4 15,2 
3. Geo2rafski pojavi in ~rocesi 
dejavniki obiikovanja 
?Odnebja pokrajine 23 26 61 37 16 26 11 
dejavniki razvoja 
turizma 4 6. 51 46 32 1 3 5 14 
socialistične poteze 
našega gospodarstva 39 43 35 22 9 6 17 29 
(SFRJ) 
razlogi za namestitev 
tovarne v Kidričevem 32 6 35 29 9 14 24 51 
označitev pojma var-
stvo okolja 12 23 67 48 7 9 14 20 
opredelitev p rocesa 
deagrarizacije 14 20 37 17 44 34 5 29 
opredelitev p rocesa 
urbanizacije 5 6 19 37 67 51 9 6 
opredelitev procesa 
industrializacije 1 5 15 69 68 10 6 6 11 
vzroki stopnje razve-
ja kmetijstva v 
S loveniji 18 14 23 23 28 12 31 51 
vzroki onesnaženosti 
zraka v kotlinah 14 29 34 34 30 14 22 23 
p ravice narodnosti 
v SFRJ 23 9 13 43 50 37 9 11 
38 
pozitivni i~o:,,anjklj ivi negativni brez odgovora 
G p r, p G p G p 
pobude za osnovanje 
gibanja neuvrščenih 16 40 32 37 26 9 26 14 
SKUPNO 21, 4 23,6 39 , 7 35,6 24 , 9 18,5 14,0 22 , 3 
4 . Hidro~eo~rafija Jugos l avije 
poimenovanje rek na 
skici 32 29 35 34 33 37 
obrazložitev rečne 
mreže 4 9 18 14 35 23 43 54 
označitev rečnih 
režimov v povodjih 9 12 19 14 40 40 32 34 
SKUPNO 15, o 1 6 , 6 24 , 0 20 , 7 36 , 0 33 , 3 25 , 0 29,4 
5 . SElošna Vi?rašanja 
smer prihajanja zuna-
njih vplivov, ki se 
kažejo v razvoju jugo-
slovanske umetnosti 30 48 40 23 30 29 
slovenski pisatelji 
in dela , kjer najde-
mo tudi geografsko 
zanimivo čtivo 1 8 20 25 20 49 43 8 17 
SKUPNO 24 , 0 34,0 32 , 5 21,5 39,5 36,0 4 , 0 8 , 5 
SKUPNO (brez izbirne 
označitve prav.odg.) 26,2 25,2 33,6 29,9 29 , 2 27,l 11,0 17,3 
;-1. ŠPES 
GEOGRAis~E RAZISKA~E DIJA~bv SREDNJIH ŠOL v OKVIRU 
GIBANJA "ZNAt~OST ML~D I i·J I ,, v LETU 1980 
Z veseljem lahko ugotovimo, da ~animanje srednješolcev za raziskovalno delo 
iz leta v leto ~arašča . Vsako leto dobivamo več geografskih nalog, vendar 
?a uspeh ne gre iskati le v večjem števi lu, ampak ~redvse~ v njihovi kvaliteti . 
Vedno več je nalog, ki so J l od samostojnega raziskovalnega in terenskega dela, 
letos velj a to ~renvsem za naloge o ~linih in mlinarstvu, kje r so iMe l i dijaki 
na voljo zelo nadrobna navodila, tako za zbiranje ~odatkov, kot tudi za njiho-
vo vrednot~nje ter izdelavo kartografskega gradiva . Takšne oblike usmerjanja in 
vodenja srednješolcev Jri raziskovalnem delu so dobile ~riznanje in pohvalo 
ter ~odporo tudi 2ri vseh geo~rafih , ki so bili v komisiji na zvezn~m qeograf-
skem srečanju. Pri dijakih , ki so sodelovali na mladinskih raziskovalnih tabo-
rih , ~a se je JOkazalo, ua so ~recej saMostojno in ustrezno uporabljali metode 
raziskovalnega in terenskega dela, ki so se ga naučili na taborih. Ponovno pa 
lahko uqotovino, da je ne?recenljive vrednosti so~elovanje mentorjev po šolah, 
saj je ravno o<l njihovega orizadevanj~ in volje , <l~ 9onaqajo in svetujejo dija-
ke~, odvisna ~udi raven nalo~ . ~al se iz leta v l e to pojavljajo ~ladi razisko-
valci iz i s tih srednjih šol, nekatere šole pa vsa leta niso našle poti, da bi 
39