SophíciL Na svitlobo dane rj*. Wfe u etijskc družbe. Tečaj T srédo 29. kimovca i847. List 39 im pévec in péti Je vse mi na svéti, Saj dani so glasi, De pojem si včasi Zakaj bi ne pél? Saj ptičca tud poje Si pesmice svoje, Nam delà veselje; Tud peti imam želje Zakaj bi ne pél? Svit zgodne danice Isrrá mi na lice, Ustanem, prepévam, Veselje razsévam Zakaj bi ne pél ? V Ce tudi délo Mi cêlo ogrélo, Vse trude premagam Ko 2ram pesmice zl£ Zakaj bi ne pél 9 e v e c. 9 Je delo koncano , M In vse že zaspano, Na zadnje še eno Zapojeni pošteno Zakaj bi ne péH Prijatli in brati Me sil'jo dostkrati, Svoj glas povzdigniti Jih razveseliti Zakaj bi ne péH Je žalost me vila, Je pesem pa mila Je d uša vesela, Se taka bo pela ? 9 y 9 Zakaj bi ne pél s Zveliěanih zbori In angeJjski kori Prelepó pojêjo, Mi peti recêjo Zakaj bi ne pél í 9 J. Hašnik M ak ó zdrave * rodovitiie in v moćne breskvine drevésa krediti. Novice se tolikanj poganjajo za povzdigo sad joreje po Slovenskim , de v málo letih nova Slo podob venna v řeči ne bo več stari Si Naj tedej tudi povedó pridnim sadjorejeam, kar me je večletna skušnja v reji breskviiiih Drevésa 5 zrejene i z bi dreves kosíc avoljo njih različnih plemén ? so Lastna skušnja me je tega podučila in vsak zve den sadjorejic mi bo to potèrdil, de mandeJjnovo drevó ni le večiga plemena, ampak tudi zdravši in daljšiga življenja kakor breskvino, razun tega pa tudi popolnáina sladké muzge ali soka in lesá? takó de breskve na mandeljne cepljene ali pelcane, se v svoji popolni slastvi in dobroti obderžé, lepši sad donese, v velike, lepe in rodovitne drevesa zra stejo in se v vertih tudi na plod ali špalír razpe ljati dajo, na kterih posebno rade rodijo. Vsak sadjorejic si tedej práv lahko in z majh nim trudam zdravih, močnih in lepih mandeljnovih drevesc zaredi, če si mesca prosenca ali sve can a na dobro prekopan, sončen, miren in pred živalmi obvarovan kraj mandeljnovih košić po pol čevlja saksebi in en paie CcoO globo ko vsadí, jih ne pustí de bi v travi in plevelu rastle in kadar zrastejo, jih precej v sadni šoli, ali pa na drugim pripravnim městu spomladi, preden muzga ali sok téci začné, v naklad, ali pa kar je pri breskvah nar boljši, poleti v popek cepi Po tem ravnanji sim si napravil že dovelj žlah nih in krepkih hreskvinih drevés. Iz Goriškiga. Janez Licen. Mako poltistva v mestili in po kmetih ognja varovali» (Dalje.) Ena nar koristniših naprav ? ogmj v svoji hiši po gasiti, jepa: svoj hišni vodnják fštirno) takó na mena, kakor so poprejsnje drevésa bile del slabšiga ple- praviti, de v sili ognja tudi službo gasivne 1*1/* 1 1 1* 1 ~m • mum i t 1 • i • f 1 ploh brizgle opravlja. Ta naprava, de je navadni vodnják s v svoji rasťvi le kratkiga življenja in manjši rodo- cevmí ob enim tudi _* ^ î I ^ ^ i li i * » i i * • iv' i i • gasivna brizgla, v tem obstojí vitnosti. De pa le malo bresl izrejenih, v svoji žlahnosti dovitnosti ostane dre lepôt ? de je iz košíc vodnják od znotraj kot brizgla napravljen, od zunej je pa dobroti in ro vse tako, kakor je sicer pri vodnjáku, samó de se v sili tega ni samo izrejenje iz k woiajitj ni aaiiiu iziic krivo, ampak skušnja kaže, de bresl ognja na cev, kjer voda vùn têce, meh natakne ? po drevó že kterim se voda, kamor je treba, na streho ali v hiso y po svoji natori bolj ko je tudi manjši zra- visoko ali nizko neprenehama brizglja ali skropí. Vza popřej boleha in vsahne. Kčr so tedaj žlahne meš pa meh proč, imaš zopet navadni vodnják. ste breskvine drevésa avoljo svoje mehkotne natore naprava ni sicer nova znajdba, vunder sim se jez Ta V ze takó kratkiga življenja, je veliko zdrave in terpeče breskvine drevésa zredij se namesto breskvinih košić mandelj boljši, de se močne ako 5 5 sadij davnej prizadeval, to reč takó popraviti, de ni treba v takim vodnjáku bakrenih ali mesingastih cevi, ampak dajo z maj hni m denarjem na- lesene narejati, ki se praviti. brizgle večidel prepôzno ali pa še clo na pomoč ne pri- ali k lažnjivi babi! Pri teh pa slišijo: ;,oh vi imate sov Ko bi po vaséh, kanior v sili ognja srasivne » to grozna neumnost in prazna véra. Zató hajdi k mazaču dejo hišni gospodarji take gasivne vod-njáke pri svojih hišah imeli, kakó lahko bi se dostikrat osrini berž vstavil, de bi od hiše do hiše naprej ne sesral saj premoznisi pri raznika, vasa bolezin vam je narejena." To taki praz novérniki radi sli šijo. V fari R ... soséski Z ... se fs y ts> in se lahko velikrat cela vas silne nesreće otela ! neke žene vodenica prime. Mož jo pride trikrat obiskat. Na enkrat se mu oznani gré po dohtarja. Dohtar Koristnost tacih gasivnih vodnjákov je pa še bolj očitna ni več potrebin; neka dobra soseda je k bolni prišla kadar potoki, studenci in druge bližnje vodé, pa in ji svetje, de naj po tisto ženo pošlje, ktera ie že pozimi tudi voda v čebrih pod streho zamerznejo, de v sili ognja tolikim pomagala, in ktera bo tudi njo v 8 dnéh ni nikjer nič vode dobiti. — Na dalje moram pa še tudi opomniti jepm gotovo ozdravila. Nore norca uboga. Ko je babêla prišla, je berž y de se navadne gasivne brizgle rade popacijo y že začela na vse usta lagati: • V takó, de niso za nic, kadar bi nar bolj potrebne bile. ko je duri odperla, že vém, kaj vam je; ta bolezin vam je narejena u oh 81ab gospodar zapravi in prodá dostikrat vse, še žeblje zdaj začne nekaj berbljati in bolno kaditi, da jo že dim v steni, kar le more v denár spraviti; taka naprava pa v hiši zadušiti hoče. — To je žalostna resnica, ktere ostane pri hiši, kér je prodati in vodnjáka premakniti sim bil sam živa priča. Ko je že bolezen takó huda ne more. Lejte y dragi bravci ! na vse strani veliko postala, da niso vedli ne naprej ne nazaj, je ta šlepa koristnost tacih vodnjákov, ki niso kaka nepotrebno iz V rija na svitlo prišla. Bog vari vsaci^a tacih bab v mišljena, ampak v resnici poterjena rec y ktera se da bolezni! Da pac vsi, kteri to prazno , neumno 9 m brez velicih potroškov v varnost his in druzih poslopij grešno vero imajo, da bi kdo znal bolezen zacoprati, le dobro in za veliko veliko lét izpeljati ! (Konec sledi;) * samó to po svoji pameti premisliti hotel: ali tudi oni komu bolezen zacoprati znajo ? Kakor oni ne znajo in ne morejo kaj taciga storiti, ravno tako njih bližnji ne, naj Ribezen za repo V f V i ■ J 4 Anton Sirca v Pliskovcu, Šežanskiga kantona, nam je unidan oznanil, de je že pred 4 leti ribezen znajdel, s kterim zamore en člověk na dan 40 centov repe bo prijatel, ali sovražnik. To je takó resnično, kakor je Bog v nebesih. 2. Drugi mislijo y da takó ne bodo toliko de nar zribati, brez de bi mu kdo pomagal. To oznanilo jev potrošili, kakor pri pravim zdravitelji. Pri ti priliki je slišati, (la se mora na denár gledati, kér se je Sirca prosil v Novicah s tem pristavkam razgla siti, če bi si kdo tak ribežen napraviti želei, dc mu bo těžko v roke dobi. na denár To je prav lepo, in res se mora gledati, kér se těžko v roke dobi. Gosp. dobro postregel, kakor je ze marsikterimu v Terstu. Rob i da pa v svoji knjigi „Zdravo 1 1 § /1 i 1 # • v • 1 m • i ^ • teló nar boljši Radi sicer oznanimo to znajdbo ; kér pa pohvaljeniga blagó" takó ribežna ne poznamo, bi nam bilo prav všeč, ako bi mojster Šire a majhno podobo (model) narediti in jo kmetijski družbi poslati hotel. Potem bomo še le za- pisejo : „Kdor zdravitelja ne klice v hudi bolezni, kér se mu denarjev škoda zdi, ta je bedaku enak, ki ima plajš v škrinji zapert, in od mraza kle- y • f mogli oznanjeno hvalo poterditi. Vredništvo. Zakaj Se ljudjé v Iioleziii pri lažnjivih bab ah in goljufnih mazačih pomoci išejo? pece." In ni ne res, da bi ljudje pri takih sleparjih manj denarjev potrošili. Oni so cigani, znajo dobro ljudi za denarje vKaniti. Na enkrat ne prosijo veliko, le kakih 5 grošov, ali zató ukažejo bolniku práv pogostama pri ti jemlje y ta petek, ta svetek, kadar mesec raste, in po-in vsikdar po 5 grošov; k temu še masla, moke, Ljube Novice! dobro vam je znano y mazači in lažnjive babe, ki se brez vednosti, in kar hisa premore. Ako bi se bili pravimu zdravniku brez vesti zaupali, bi bili poprej ozdravéli, in takó si preskerbeli koliko hudiga y in brez pravice z ozdravljanjem ljudi pečajo, med Iju dmi kar je treba zdravitelju plaćati. storijo. To so pravi mojstrizkazi, ki se širokoustno ba hajo y kakor da bi imeli y Bog vé 3. LTeeni zdravitelj hoče, da se bolnik na tanjko kakošne čudne takó obnaša, kakor mu on veli; da se škodljivih jedi y sredstva bolnikam pomagati; pa so le sleparji, kteri ne poznajo ne bolezin ne zdravil, kér se tega nikdar učili niso. Ti brezvestni vrači toliko zlega po svetu storijo, da ni izreci. Res je , da jim je po viših cesarskih ukazih To pa mnogim ne dopade vina i. t. d. z vesto varje. in nekterim bolnikam se cio dopovedati ne more morajo na tanjko vse takó storiti kakor jim zdravitelj da n aro čí y drugaci je ves trud zdravitelja zastonj. Zató ojstro prepovedano, bolnike obiskovati, jim zdravila da- jim brezvestni vraci prav; ti malo porajtajo na to jati, z ozdravljanjem ljudi se pečati; ali kér so enkrat kak(> se bolnik v bolezni obnaša, ali se varje y vsi ga ti cigani y véjo vse to skrivaje storiti in žalostilo je y skodljiviga y kér jim je vse eno, ali bolnik ozdravi, ali da še ljudjé v bolezni takim brezvestnim in lažnjivim umerje y ali še takó dolgo terpi. Kakošne zdravila pa vračam dostikrat bolj zaupajo , kakor učenim zdravni- i™aj<> íaki sleparji? Jez tù le toliko povém, kar sim že sam med ljudmí s svojimi očmí vidil. En kmet je hudo kam. Kaj pa je tega vzrok ? 1. Prazna véra. — Nekteri imajo prazno in preda jim je bolezin narejena (zacoprana). gresno vero, Ako or » rejo taki ljudjé k pravimu zdravniku in mu tresliko (merzlico) imel, in si pošlje po tako ozdrav-ljavko. Ravno ko ga treslika prime, mu maslic drožene žganjice s stolčenim popraní podá, da naj ga to povejo, se jim smeja in jim na ravnost pove y da je Cela dva dni je ležal ne živ, ne mertev, popije, morde bode on to vraŠtvo vse svoje žive dni občutil. — Pred nekim Že v 20. listu srno to znajdbo gosp. J. Pajka, umetniga časam se je k nam v Radgonsko faro od nekod pri-tesarskiga mojstra in pridniga uda c. k. kmetijske in obert- tepla taka vkanljiva baba, ktera je na kmetih ljudém niske družbe, na znanje dali in se njene koristnosti na P aj- £irnknnstnn tvrdila, da zna hnlnim ímtnvn pomagati. ko vi m vertu s svojimi lastnimi očmi prepričali. Gosp. Pajk je dobil pred nekimi tedni tudi cesarski patent, take gasivne vodnjáke narejati, in upati je, de vsakpridni y - Gosposka jo hoče prijeti, ali slepi ljudjé so jo tako dobro skrivali, da je bil ves trud zastonj. Hudo je eni