Gospodarske stvari.
Gotova pomoč, da se pšenice snet ne loti.
Gospod Vilhelm Pelikan, grajščak v Crnelem nam je o tej zadevi naznanil tudi po njem popolnoma potrjeno pripomoč, da se pšenica obvaruje snetja. Tako-le »Novicam" piše častiti rodoljub:
„V vsej moji okolici je letos pšenica tako snetjava, da je mnogo poljd, na kterem se bo komaj seme pridelalo. Moja pšenica pa je prav lepa, in zakaj? — zato ker vsako leto pšenično seme namakam.
Da le seme je snetja krivo, ne pa kakošna druga podnebna (klimatična) uima, tega sem se letos prav do dobrega prepričal, in sicer tako-le: za poskušnjo sem namreč lansko jesen na eno njivo vsejal nenamoče-nega semena, in ta njiva je letos, kakor njive mojih sosedov, bila polna snetja; na vseh drugih mojih njivah pa, kjer sem vsejal namočeno seme, ne enega klasa ni snetjavega.
Moja namaka je narejena iz plavega vitrijola (Kupfervitriol), rdečega žvepla in pa vode. Za en vagan ali za dva mernika pšenice jemljem 5 lotov plavega vitrijola, pol lota rdečega žvepla in 2 bokala vode, v kteri se razstopita vitrijol in žveplo. Treba je, da se rdeče žveplo prav drobno stolče (ali zmelje), pri vitrijoli pa ni treba, da bi tako drobno zmlet bil. Vse to dobro prekuhaj , in kadar kuhaš, večkrat pomešaj, da se žveplo bolje raztopi.
Najbolje je, da se pšenično seme potem na večer v to vodo dene, da se je zrna čez noč dobro napijo. Drugi dan sejaj.
Opomniti moram, da za setev ne vzameš snetjave pšenice.
Sploh je navada, da kmetje pšenično seme z ne-ugašenim apnom mešajo; al to nikakor ne obvaruje pšenice, da ne bi snetjava postala."
Ker lastna skušnja več velja kot vse drugo, zato se zahvaljujemo gospodu Pelikanu za razglas njegov, in naše gospodarje prosimo, naj si vsi zapomnijo ta svet in se ga poslužijo vselej pri semenski pšenici. Priporočana je tudi od druzih strani ta namaka, ki je vrh tega še prav dober kup, ker plavi vitrijol in rdeče žveplo se za majhen denar dobivata v špecerijskih štacunah.