Amerik Anski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
10. ŠTEVILKA.	JOLIET, ILLINOIS, 10. FERRUARJA, 1911.	LETNIK XX
HOMÂTIJE.
Grški premogarji v državi Utah, baje goljufani pri tehtanju, zaštrajkali.
SLEDILA BITKA Z URADNIKI.
Na obeh straneh nekaj mrtvih in ranjenih v Kenilworthu, Utah.
Salt Lake, City, Utah, 7. febr. — Štrajk grških premogarjev v Kenil-worthu, Utah, se je zdaj, ko je prišlo do hudega izbruha, izpremenil v oboroženo premirje. Štrajkarji se skrivajo po gorah okrog naselbine, in o-blastva skrbno stražijo lastnino “In-dependent Coal & Coke”-kompanije, stanovanja jamskih uradnikov in premogarjev, ki so ostali pri delu. Ob izbruhu je bil Američan Thomas Jackson, pomožen šerif, usmrčen, in Charles Sandberk, švedski rudar, je bil ranjen. To se je zgodilo, ko sta ta dva v družbi z drugimi hotela razgnati krdelo štrajkarjev, ki se je nahajalo izven mej kompanijske lastnine. Na obeh straneh se je streljalo, in vsaka stranka trdi, da je druga začela streljati. Ko je Jackson padel, so štrajkarji poiskali zaklonišča izven naselbine in so streljali, dokler ni prišel šerif Keller s pomočniki, a pozneje se je tem pridružilo še krdelo policistov iz Salt Lake City. Ti so potem streljali na Grke in usmrtili najmanj enega izmed njih a ranili mnoge. Prejkone se nahaja še več mrtvih in ranjenih po gorovju. Uradniki so se upali šele za ranega jutra na gore. Trije izmed izgrednikov so bili prijeti.
Grki trde, da jih je pri tehtanju omenjena družba goljufala, tako da so na mesec zaslužili samo $50 do $70, a od tega zaslužka so morali še $20 ali več izdajati za smodnik, dočim so bili Američani mnogo bolje plačevani. Japonci v naselbini, kakor tudi mnogi Grki niso hoteli soštrajkati, in do o-menjenega izbruha je prišlo, ko so hoteli štrajkarji te ljudi strahovati in jim vhod v rudnik zabraniti. V sosednih rudarskih naselbinah je mnogo Grkov, in bati se je, da pride do nadaljnjih plemenskih in delavskih nemirov.
Salt Lake City, Utah, 7. febr. — Od kacih 100 upornih grških premogarjev, ki so štrajkali in potem streljali na pomožne šerife, so vsi izginili in se menda poskrili pri rojakih po sosednih krajih. Vkljub temeljiti preiskavi “bojišča” ni bilo najti niti mrtvecev niti ranjencev. Če so bili štrajkarji usmrčeni ali ranjeni, so pač njihovi tovariši vzeli žrtve seboj.
Salt Lake City, Utah, 8. febr. — Iz poročil, katera so prinesli časnikarji iz Kenilwortha, je brez dvoma razvidno, da so štrajkujoči Grki začeli streljati in sicer iznad skalovja, ki obdaja mesto. Branitelji so imeli samo 7 pušk. S temi puškami oborožena, je četa pod vodstvom pomožnega šerifa Thomas Jacksona poskušala, pregnati krdelo štrajkarjev, ki je napravljalo največ škode. Ko je četa prodirala skozi skalno globel, je Jacksona neki Grk ustrelil skozi srce. Jacksonov brat je potem prevzel vodstvo in razgnal štrajkarje, pri čemer je bil Steve Kolozarkis usmrčen. Morilec Thomas Jacksonov je utekel. Štirje ujetniki so bili pod obtožbo poskušenega umora pripeljani pred sodnika in so sedaj v zaporu, ker jim ni bilo dovoljeno položiti poroštvo.
Spomenik slovenskim žrtvam.
V Trinidadu, Colo., je bil dne 31. januarja, to je na dan obletnice jamske nesreče v Primeru, slovesno odkrit nagrobni spomenik 30. slovenskim in 7. hrvatskim žrtvam. Na slavnost odkritja je prihitelo na stotine rojakov Slovencev in bratov Hrvatov iz cele države Colorado. Iz mesta Pueblo sta bila navzoča med drugimi slovenska godba in cerkveni pevski zbor.
10 človeških žrtev.
Smithville, Ark., 8. febr. — Deset delavcev v delavnici Missouri, Kansas & Texas-železnice je bilo raztrganih v kosce vsled eksplozije parovoza, ki so ga popravljali. Napravljena stvarna škoda znaša $20,000. Kacih dvanajst delavcev je bilo ranjenih. Lokomotiva je razletela s strašnim pokom. Tako silna je bila eksplozija, da sta bili dve blizustoječi lokomotivi vrženi iz tira. Delavnica je deloma razdejana.
Štrajk odvmjen.
Chicago, 111., 9. febr. — Izza nekaj tednov preteči štrajk cestnoželezni-ških uslužbencev je bil odvmjen včeraj po odloki razsodišča, katero so že odobrili delavci in delodavci. Unij-cem je skoro vse privoljeno, kar so zahtevali.
Neverjetno.
Philadelphia, Pa., 6. febr. — Tukajšnje zavezno okrožno sodišče ima zdaj opraviti s čudnim slučajem. Gre za "habeas corpus”-prošnjo dvanajsterih Srbov, ki so predkratkim dospeli kot priseljenci, a so bili po priselitvenem oblastvu pridržani. Imeli so dovolj denarja s seboj, da zadoste določbam priselitvenega zakona. Izjavili so, da so namenjeni v Gary, Ind., kjer upajo dobiti delo v tamošnjih jeklarnicah. Pa priselitveno oblastvo je čulo, da so delovne razmere v Garyju nepovoljne in zato je poslalo tjakaj agenta, da položaj preišče. Ta je naznanil, da je v Garyju 4,000 mož brez dela. Nato je oblastvo dvanajsterim Srbom odreklo pristop v deželo, češ, ker je pričakovati, da bi potemtakem kmalu delali nadlego javni dobrodelnosti. Od priseljencev najet odvetnik je potem vložil tožbo za "habeas corpus”-po-stopanje. Odvetnik trdi, da omenjenim Srbom, ko so v vsakem oziru zadostili določbam priselitvenega zakona, ni mogoče zabraniti njihovega izkrcanja, najsi so delovne razmere kakršnekoli. Polegtega so njihovi prijatelji v Garyju pripravljeni, položiti za vsakega $500 poroštva.
Smulski kandidat za župana.
Chicago, 111., 7. febr.—Jan F. Smulski, bivši mestni pravdnik in državni blagajnik, se poganja tudi za republikansko nominacijo za župana chica-škega. Drugi republikanski kandidat za župana je bivši okrajni zakladnik John R. Thompson. Demokratični županski kandidat pa je Andrew J. Graham.
G.	Smulski, rodom Poljak in vnet pospeševatelj poljskih zadev, utegne biti nominiran, ker ima nebroj pristašev vseh narodnosti. Sedanji župan Busse, rodom Nemec, je izjavil, da nikakor ne sprejme zopetne nominacije.
Resnica ali šala?
New York, 3. febr. — Časopisi so prejeli pismo, čegar papir je kazal znamko “Hoffman House”, ki je podpisan “American Girls for American Society”, kateremu je priložen prepis poročila, baje poslanega na lorda De-ciesa v hotelu Waldorf-Astoria, z izjavo, da iz njegove ženitve s hčerjo bogatega gospoda Goulda prihodnji četrtek ne bo nič in da naj kar spravi svoje reči in pobere kopita v svojo domovino. “To predelavanje svetosti zakona na smešno,” je rečeno v njem, “se mora prenehati, in v to svrho je bilo ustanovljeno društvo “American Girls for American Society” (ameriška dekleta za ameriško družbo), ki je sestavljeno iz potomcev onih, ki so omogočili to deželo in ki na ta način nameravajo, dati zagotovilo za bodočnost te velike ljudovlade”, češ, lord Decies in njemu jednaki nimajo nič opraviti s to deželo in so samo doto-lovci, ki se s pridobljenim premoženjem povračajo v svojo domovino in tam zapravljajo denar amerikanskih deklet. Iz ženitve lordove ne bo nikdar nič. Dobro bi bilo, ako bi se mogla uporaba sile prihraniti, ampak na to se lahko zanaša, je rečeno v pismu, da se bo njegova ženitev na vsak način preprečila, naj stane, kar hoče. Slučajem enake vrste se bo vprihod-nje obračala ista pozornost. Gre pri započetem gibanju za izključitev z naslovi okrašenih beračev (paupers). V pismu na časopise se zagotavlja, da je grožnja popolnoma resna.
Pod zaščito policije.
New York, 7. febr. — Miss Helen Vivien Gould, druga hči g. in ge. George Gould, in vnukinja Jay Goulda je bila poročena danes popoludne v protestantovski cerkvi sv. Jerneja z majorjem John Graham Hope de La Poer Horsley-Beresford, D. S. O., petim baronom Decies. Vsa okolica cerkve je bila napolnjena z orjaškimi policaji. Nobenega izgreda ni bilo.
Nesreča v rudniku.
Lead, S. D., 4. febr. — Kamenje se je zrušilo v 200 čevljev globokem pre-duhu tukajšnjega Homestake-rudnika, vsled česar je bil usmrčen Jos. Thomas, izkušen jamski nadzornik, a štirje rudarje so bili zajeti. Mnogoštevilno moštvo se je podalo na reševanje. Glasove zasutih je slišati in prejkone bodo osvobojeni. Vzrok zru-šenja ni dognan.
Peary mora čakati.
Washington, 3. febr.—Kongres bržkone med tem zasedanjem ne pride do tega, da bi vzel na razgovor predlogo, ki podeljuje kapitanu Pearyju z ozirom na njegove zasluge za odkritje severnega tečaja podadmiralsko čast. Predloga je postavljena na zasebni koledar, in ker je močno prenapolnjen in Je polegtega neverjetno, da se pri-čno razpravljati kake zasebne predloge, zato mora Peary potrpežljivo počakati.
UPOR V MEHIKI SE NADALJUJE.
V bitki pri Picachio Canyonu bili uporniki poraženi in razpršeni.
NOVE BITKE SE PR ČAKUJEJ0.
Ameriške čete opazujejo “vojskovanje” in se drže na smeh.
San Diego, Cah, 8. febr. — Petnajst upornikov usmrčenih ter šest konj in
25.000	patron vzetih, to je bilo posle-dek bitke med šestdesetimi uporniki in petinsedemdesetimi mehikanskimi zaveznimi četami pod poveljstvom kapitana Gonzalesa v gorski globeli Picachio Canyon včeraj.
Bitka je trajala eno uro, kot se poroča po telefonu. Zavezne čete so imele prednost, da so bile v zaklonišču, odkoder so pošiljale smrtonosne krogle v vrste upornikov. V kratkem času so začeli uporniki bežati proti vzhodu.
Mulata, Mehika, 8. febr. — Zavezni vojaki so davi naskočili Mulato. Ampak uporniki so jih odbili. Četa H tretjega konjiškega polka ameriškega je opazovala bitko z ameriškega brega reke Rio Grande. Mehikanski vojaki obkrožajo mesto in bitke je pričakovati jutri.
El Paso, Tex., 8. febr. — Pravijo, da ne bo naskoka na Juarez do jutri. Ali se bo moralo mesto samo braniti, je videti odvisno vse od tega, da li pride prvi na lice mesta Navarro na čelu
1.000	zaveznih vojakov iz Chihauhue, ali Jose de La Lez Blanco s 350 uporniki iz mesta Casas Grandes.
Nepotrjena vest je dospela semkaj nocoj, da je bil Navarro poražen. Po prvi govorici je bil vlak, na katerem se je vozil, pognan v zrak, in po drugi govorici ga je premagal general Blanco. A zadnje je skoro neverjetno, ker ima Blanco mnogo manj vojakov nego zavezni vodja.
Če Navarro prvi pride v Juarez, bi bila neumnost za Orozca podjeti naskok, tudi s pomočjo pomožnih čet od Alanisa in Blanca. Alanis je taboril snoči dvanajst milj vzhodno. Pet Mehikancev, ki so prišli čez mejo na texaško stran iz Sargose, je cenilo Alanisov oddelek na 300 pešcev na konjih.
Združenih Držav vojaki in texaške narodne straže so pridržale sedemindvajset Mehikancev, ki so poskušali prebroditi reko in priti v tabor upornikov.
Premirje v Hondurasu.
Washington, 8. febr.—Davila, predsednik ljudovlade Honduras, in general Bonilla, njegov nasprotnik in vodja upornikov, sta se dogovorila o premirju. To poročilo je prejel državni department potom brzojava iz Teguci-galpe in Puerto Corteza. Predsednik Davila je s podpisom premirja privolil v to, da čete generala Manuela Bo-nille med pogajanjem o poravnavi prepira ostanejo v mestu Puerto Cortez, katero so prej zasedle. Tako brzo-javlja ameriški poslanik McCreery v Tegucigalpi.
Poštne hranilnice uspešne.
Washington, 5. febr. — “Ako bi bile potrebne dovolitve na razpolaganje, pa bi jutri ustanovil poštne hranilnice v 500 nadaljnjih mestih in krajih v Združenih Državah.”
Tako je izjavil generalni poštar Hitchcock, ko je govoril o poročilih, katera je prejel o delovanju poštnih hranilnic — ene v vsaki državi na po-skušnjo — med preteklim mesecem, prvim njihovega obstanka. Poročila se glase skrajno ugodno, in kažejo, da ne gre več za poskus.
V 48. obstoječih poštnih hranilnicah je bilo dano v hrambo v januarju skupaj $60,000. To je povprečno okoli $L200 na blagajno. Ako vzamemo, da se ta povprečni znesek vzdrži med celim letom, potem bodo znašali vložki v teh 48 blagajnic med prvim letom kacih $750,000. Povprečni znesek pa bi se seveda znatno povišal, kadar se ustanove poštne hranilnice v velikih mestih.
Povprečni vložek v januarju.je večji nego oni med januarjem 1908 v Veliki Britaniji, v katerem letu so britanske poštne hranilnice najpovoljneje poslo-. vale. Velik del vložnikov v teh 48.
I blagajnah so tu stanujoči inozemci, ki I so imeli doslej navado, pošiljati svoje j prihranke v staro domovino, ker niso : imeli zaupanja do tukajšnjih bank.
Z ozirom na ta ugodna poročila je generalni poštar naprosil kongres za nadaljnjo dov.olitev v znesku $1,000,-000, da se ustanove nadaljnje poštne hranilnice tako brž ko mogoče. '
Razmerje dobro, seveda.
Po brzojavki iz Budimpešte z dne
2.	febr. posnemamo sledeče:
Grof Aehrenthal, avstro-ogrski minister vnanjih zadev, je govoril pred delegacijami o zunanji politiki. Z vidnim zadovoljstvom je kazal minister na to, kako prijazno sta ondan govorila njegova tovariša, nemški kancelar dr. pl. Bethmann-Hohlweg in italijanski minister vnanjih zadev, markiz di San Giuliano, o razmerju Nemčije, ozir. Italije do Avstro-Ogrskega.
Grof Aehrenthal je izjavil, da je razmerje dvojne monarhije do Rusije dobro. Vendar je priporočal imeti “flin-to nabasano”.
Potem je govoril češki delegat Kra-marž, ki je hudo napadal Nemčijo. Med drugim je vzkliknil, da se žene Nemčija z velikanskimi koraki za evropskim prvaštvom in rabi Avstro-Ogrsko kot stražo.
Grof Aehrenthal je Kramaržev napad najostreje zavračal, seveda.
6	generalov ustreljenih.
Cape Haitien, 8. febr. — General Millionard, poglavar upornih čet, in pet drugih uporniških generalov je bilo privedenih iz ječe v Tron in ustreljenih. General Millionard je bil prijet kmalu po izbruhu upora in je ostal v zaporu, dokler ni vlada zapovedala njegovo usmrtitev. Bil je iz depart-menta Vallieres. General Millionard je drugi armadni častnik od pomena, ki je bil med sedanjim uporom v Haiti kot izdajavec usmrčen. Prvi je bil usmrčen nedavno general Montreuil Guillaume.
Cesar v Budimpešti.
Dunaj, 7. febr. — Cesar Franc Jožef obišče v tem tednu Budimpešto, kar je vladar nameraval storiti že povodom otvoritve delegacij, a je po nasvetu zdravnikov opustil, tako da je moral biti pooblaščen z zastopstvom vladarjevim nadvojvoda - prestolonaslednik Franc Ferdinand. Prihod cesarjev v ogrsko glavno mesto je določen na sredo. Cesar si je pa prepovedal vsak uradni sprejem, ker se ne počuti predobro.
Šibanje v Oregonu odpravljeno.
Salem, Ore., 3. febr. — Predlogo, da se šibanje za pretepače žen odpravi, je zakonodajstvo države Oregon sprejelo. Dotični zakon je obveljal pred štirimi leti in odkar je stopil v veljavo, se niso skoro nič več dogajali slučaji, da bi se žene pretepale. Vendar je bil sedaj preklican, ker se je smatral za sramoten madež države.
Sladak dih in dobri zobje
so posledica pogostne rabe Severo-vega Antisepsola. Če se rabi kot grgralo in ustno izpiralo, očišča ustne votline, odstranjuje vso kislino vsled gnitja jednih ostankov v ustih. Ščiti zobe, ozdravlja mehke in obolele zo-brne, lajša nahod, hripavost in je neprecenljiv v zdravljenju izločil ter za ohranitev osebne čistosti in zdravja. Cena 25c za steklenico. Na prodaj v lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapi is, la.	2-4
Nov rekord.
Pau, Francija, 2. febr. — Francoski zrakoplovec Le Martin je dosegel nov rekord, ko je s sedmimi soplovci pod-jel pet minut dolg polet v svojem mo-noplanu.
77 ljudi utonilo.
Victoria, B. C., 3. febr. — Parnik “Inaba Maru”, ki je semkaj dospel iz Daljnega Vzhoda, je donesel vest, da se je japonski ribiški parnik “Bando Maru” s svojim moštvom 77. glav pogreznil. Nesreča se je pripetila ob viharju na višini Inbaraki-prefekture.
Žrtve snežnega viharja.
Pittsburg, Pa., 6 febr. — Vsled snežnega viharja so se primerili trije smrtni slučaji. Dva moška sta bila povožena na cestni železnici in tretji je storil smrt pod kolesi železniškega vlaka.
Grof Apponyi.
New York, 7. febr. — Grof Albert Apponyi, eden najodličnejših državnikov ogrskih, je dospel iz Evrope semkaj. Prišel je na vabilo Civic Foruma in ameriške mirovne družbe. Imel bo celo vrsto predavanj o mednarodnih razsodiščih.
Nesreče na Španskem.
Barcelona, 3. febr. — Strašen vihar je obiskal špansko obrežje. Kacih dvajset ladij je bilo zagnanih proti pečinam, in v mnogih slučajih je moštvo storilo smrt. Trupla 25. pomorščakov so že najdena.
Barcelona, 2. febr. — Oseben vlak je skočil iz tira in 30 oseb je bilo u-smrčenih. Nesrečo je povzročila povodenj, ki je izpodprala progo.
DVA SILND
ZANIMIVA DOPISA.
Avstro-ogrski konzul zagovarja ‘Ljudsko’, o kateri je vedno pisal resnico tudi Am. Sl.
FRANK SAKSER IN ‘ GLAVNA”,
Dopis iz Ljubljane od verodostojne strani kot pojasnilo.
Od c. & kr. avstro-ogrskega konzulata v Chicagi smo prejeli pod naslovom “ ‘Amerikanski Slovenec’ Publ. Co., N. Chicago St., Joliet, 111.” naslednji slovenski dopis:
Chicago, Ills., dne 6. febr. 1911. — Cenjeni gospod: — Pred nedavnim časom širile so se po nekaterih ameriških slovenskih listih neresnične vesti o “denarnem polomu” na Kranjskem, vsaj vkolikor to zadeva “Ljudsko posojilnico” v Ljubljani, o katerej se je trdilo, da je njeno poslovanje jako zanikerno in da je prišla v denarne teškoče vsled tega, ker ljudje trumoma dvigajo denar iz nje.
Temu nasproti pa se na podlagi zanesljivih uradnih informacij konstatira, da nimajo one neugodne vesti o Ljudski posojilnici prav nikake podlage in da so bile le hudobno izmišljene. Iz popolnoma verodostojnega vira se je poizvedelo, da je imenovani denarni zavod marveč absolutno soliden in varen, da posluje vzorno ter da uživa splošno zaupanje.
Prosim Vas torej, da priobčite v prvi prihodnji številki svojega lista resnici na ljubo primeren popravek v zgoraj označenem smislu ter mi dotično številko izvolite vposlati, za kar se Vam v naprej zahvaljujem.
Ces. in kr. konzul:
SILVESTRI.
Op. ur. Ta doposlani nam popravek priobčujemo drage volje, dasi Am. Slovenec nima ničesar popravljati, ker je o “Ljudski posojilnici” ljubljanski vedno poročal golo resnico.
♦ * *
Slavno uredništvo ljubljanskega “Slovenca” nam je doposlalo naslednji dopis:
Ljubljana, dne 21. jan. 1811. — Cenjeno uredništvo! Prosim, da priobčite te resnične podatke v vašem cenjenem listu, da pride v teh denarnih homatijah resnica na dan! Za uredništvo: Ivan Štefe.
Frank Sakser v bengalični luči.
1.) Ljubljanska liberalna “Glavna posojilnica” je falirala. To je za gospoda Sakserja posebno neprijetno, prvič zaradi liberalcev in drugič, ker je zapeljal mnogo amerikanskih Slovencev, da so vlagali svoje trdo zaslužene groše v falirano “G lavno posojilnico”. Med vlogami ima namreč ta posojilnica en milijon amerikanskega denarja in v njenih knjigah je citati, da je plačevala provizijo g. Sakserju.
Gospod Sakser pa sedaj trdi v svojem listu “Glas Naroda”, da “Glavna posojilnica” ni propadla in da se vložnikom ni bati izgube, češ, da odbor jamči s svojim premoženjem. — To je slepilo najgorje vrste. Kajti pri Glavni posojilnici” je primanjkljaja dva milijona kron po krivdi odbora. — Odbor sam pa ni v stanu pokriti niti stotisoč kron! Predsednik d r . Hudnik je sam dolžan “Glavni posojilnici” čez en milijon kron in ni za to nobenega pokritja. — Drugi odbornik, liberalni “mestni oče” in deželni poslanec ljubljanski Josip Turk dolguje “Glavni posojilnici” okoli stotisoč kron in ni za to tudi nobenega pokritja, ker je mož zadolžen čez ušesa. — Odbornika Josip Maček in Josip Čad imata malo premoženja, ki je seveda izgubljeno vsled njunega jamstva za primanjkljaj. Računati se more pri obeh skupaj komaj na stotisoč kron. — Peti odbornik, Anton Putrich, nima aktivnega premoženja. —
“Nadzornik” Karol Meglič, liberalen “mestni oče”, pa dolguje “Glavni posojilnici” čez pol milijona kron — a pokritja je v najboljšem slučaju kakih 150,000 K. —
“Nadzornik” Elija Predovič, tudi liberalni “mestni oče” ljubljanski, dolguje “Glavni posojilnici” okoli 80,-000 K — pokritja ni nič, ker je mož zadolžen čez glavo.
To je dokazani položaj “Glavne posojilnice”, od katere je sprejemal Sakser provizije, da je zapeljal dobroverne amerikanske rojake v to, da so vlagali tam denar. — Sodbo o teh provizijah si bo lahko napravil vsakdo sam.
DRUŽBA SV. MOHORJA.
“Amerikanski Slovenec”, ozir. u-pravništvo našega lista je na željo župnika cerkve sv. Jožefa v Jolietu prevzelo poverjeništvo ali zastopništvo Družbe sv. Mohorja, ki nudi rojakom širom Amerike prelepe knjige za poduk in razvedrilo in to za malenkostno vsotico —■ $1.00. Ta prekori-stna družba je našemu narodu dobro poznana, zato je ne rabimo še posebej priporočati.
Za prihodnje leto bode izdala družba sledeče knjige:
1.	Koledar za leto 1912.
2.	Deseti brat, Slov. večernic 65. zvezek.
3.	Hrvati.
4.	Nežnim srcem.
5.	Zgodbe sv. pisma.
6.	Molitvenik za šolsko mladino.
7.	V zameno se izda knjiga: Razne povesti, ako kdo ne želi Zgodb sv. pisma 17. zvezek.
“Amerikanski Slovenec” bo sprejemal naročila vseh rojakov in rojakinj v Jolietu, tudi rojaki iz druzih mest širom Amerike se bodo skozi naše poverjeništvo lahko vpisali v to družbo s tem, da nam nemudoma pošljejo $1 kot naročbo za leto 1911. Imena naročnikov bo “A. S.” natisnil vsak teden, tako da bo vsak vedel, da je vpisan za 1. 1911. Ko bodo jeseni knjige dospele, se bodo našim sosedom v Jolietu razdale, a na rojake, ki bodo naročeni izven našega mesta, se bodo knjige odposlale po ekspresu.
Na imenik bodo vpisani člani po vrsti, kakor bodo vplačali naročnino. Kdor prvi pošlje, bo prvi vpisan, a ne po abecednem redu kot doslej. Torej požurite se, ker čas je kratek; naročnina za to leto se bo morala poslati v Celovec na Družbo sv. Mohorja do dne 1. marca.
I.	izkaz vpisanih članov.
Joliet, 111.
“Amerikanski Slovenec”, star; Šolske sestre sv. Fr., s.; Josip Klepec, s.; Josip Muhič, s.; Anton Nemanich, nov; Matija Grahek, n.; Josip Slapničar, n.; Jan. Kozoglav, s.; Josip Stu-kel, n.; Marko Papič, n.; Al. Janžekovič, s.; Jan. Muc, s.
Iz drugih krajev.
Mihael Žugel, n., Lockport, 111.
ca je pa ravno nasprotna. Pravdo je docela izgubil di Centa in je obsojen plačati prevzvišenemu kne-zoškofu vse stroške, nad sedem tisoč kron. Tozadevna razsodba je bila pred kratkim dostavljena zastopniku knezoškofa, g dr. Ivanu Šušteršiču.
3.) Ljubljanska “Ljudska posojilnica” je uzorno peljan zavod, ki ga ne presega noben drug zavod v solidnosti, trdnosti in varnosti in ki vsled tega uživa po vsej pravici splošno največje zaupanje in največji u-gled na celem slovanskem jugu Avstrije. — Gospod Sakser pa laže v svojem listu “Glas Naroda”, da je “Ljudska posojilnica” — propala itd. — Poštenjak Sakser dela to očividno v edinem namenu, da bi odvrnil pozornost svojih zapeljanih ovčic od poloma pri liberalni “Glavni posojilnici” in pa od — provizij, ki jih je tam dobival ! —
Upamo, da odslej pozna vsakdo tega poštenjaka. —
Op. ur. Am. Sl. Odgovornost zaf vsebino in resničnost gorenjih podatkov prepuščamo g. poslatelju.
2.) Bivši oskrbnik gornjegrajske graščine d i Centa je tožil ljubljanskega knezoškofa prevzv. gospoda dr. Antona Jegliča na plačilo 146,-000 kron. Sakser pa razglaša v svojem listu “Glas Naroda”, da je knezoškof pravdo izgubil. Resni-
Še en glas.
Ljubljanski “Slovenec” z dne 21. januarja t. 1. piše:
Amerikanski “Glas Naroda”, znano glasilo Frank Sakserja, je v silni zadregi radi poloma "Glavne posojilni-”. In ni čudno — Frank Sakser je sprejemal, od “Glavne posojilnice” provizije, da ji je preskrbel hranilne vloge iz Amerike. Hranilnih vlog iz Amerike je pri tej “posojilnici” nad en milijon! Sedaj pa farba ljudi po “Glasu Naroda”, da pri “Glavni” ni tako in hujska ter pisari neresnice o drugih denarnih zavodih. To je višek nesramnosti. Naj bi raje položil račun o provizijah. Amerikanski vložniki so opravičeni od Sakserja zahtevati odškodnino!
Kazenska preiskava.
Kakor poroča ljubljanski “Slovenec” z dne 30. jan. t. 1., je zoper člane upravnega sveta in nadzorstvo liberalne “Glavne posojilnice” c. kr. državno pravdništvo uvedlo kazensko preiskavo.
Ruse vabijo v Kanado.
Victoria, B. C., 4. febr. — Sklenjene so pogodbe za priselitev velicega števila ruskih naseljencev v severoza-padno Kanado po parobrodarstvenih progah, ki posredujejo promet med luko Victoria in Daljnim Vzhodom. Naselniki se naberejo v Sibiriji in v Primorsku ter pripeljejo v Calgary, odkoder bodo razdeljeni po deželi
Joliet, 111., 8. febr. — V ponedeljek zjutraj ob 8. uri 38 minut smo prejeli sledečo slovensko brzojavko: “Ljubljana, 6. febr. 1911. Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. Moja mati Ivana umrla v soboto četrtega februarja. F. S. Šušteršič.”
Svojo mater, ljubljeno nad vse na svetu, je torej izgubil ustanovitelj naše jolietske fare sv. Jožefa in slavne K. S. K. Jednote ter mnogoletni glavni urednik Am. Slovenca, Rev. F. S. Šušteršič, ki biva radi hude bolezni na dopustu v stari domovini že izza meseca julija. Pač najhujši udarec, ki je mogel zadeti našega velepriljublje-nega gospoda župnika. Tem potom mu izrekamo najiskrenejše sožalje ter kličemo: Bog z Vami — a Vaši mamici svetila večna luč nad zvezdami!...
Osmino ali sv. mašo zadušnico za rajno blago gospo Ivano Šušteršič bode opravil v naši cerkvi namestni g. župnik, Rev. A. M. Kraschowitz, prihodnji torek, dne 14. t. m., ob osmih zjutraj.
__ Hripa ali influenca hudo razsaja
po Jolietu. Skrajno izpremenljivo vreme zadnjih tednov je glavni vzrok, da je ta bolezen tako grdo nastopila. Ako bi hoteli našteti vse slučaje obolenja, bi nam zmanjkalo prostora. Tudi naših rojakov je prav mnogo zbolelo, pa so skoro vsi srečno prestali napad zle hripe.
__ Umrl je za vročinsko boleznijo
vrli mladi rojak Frank Bezek, v 20. letu svoje starosti, v domu svojih staršev pod h. št. 303 Granite st. Pred dobrima dvema tednoma je bil pokojni Frank še up in tolažba svojih staršev, in danes že počiva v hladnem grobu. Umrl je v ponedeljek 6. t. m. o-poludne. Hiša žalosti je bila noč in dan polna sožalnih rojakov in rojakinj. Pogreb se je vršil danes ob 9. uri do-poludne ob mnogoštevilni udeležbi, pod vodstvom pogrebne tvrdke Ant. Nemanich & Son. Od hiše žalosti se je pomikal tužni sprevod do naše cerkve, kjer se je brala črna sv. maša, in potem na slovensko pokopališče. O-skrbela je pogreb “Pressmen’s Union No. 111”, ki je položila tudi krasen venec na krsto svojega člana; pokojnik je bil namreč izučen tiskar. Kot pogrebci so bili šes.teri slovenski fantje, člani iste unije, namreč: Frank Musič, Martin Liberšar, Martin Ra-muta, Stef Vertin ml., John Brunsko-le in John Stukel — vsi bivši učenci naše župnijske šole in sedaj nadepol-ni tiskarski pomočniki. Pokojnik je pripadal tudi nemškemu dr. sv. Alojzija. Poleg staršev, g. Matije in ge. Neže Bezek, žalujejo za rajnikom tri sestre in en brat. Sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. Tako zgodaj iz naše srede odpoklicani pokojnik pa počivaj v miru!
—	Katoliške borštnarice slovenskega dvora sv. Ane št. 534 so imele predzadnjo nedeljo slovesno umeščenje novih uradnic. Inštalacijo je izvršila Mrs. Quinn. Naše vrle gospe in gospodične borštnarice prirede veliko veselico, menda meseca julija.
—	Gg. Frank First ml. in John Schweiger iz Chisholma, Minn., sta obiskala včeraj in danes svoje prija telje in znance v Jolietu na svojem potovanju v staro domovino, kjer o stane prvi samo par mesecev, a drugi morda stalno. Ogledala si bosta najprej zeleno Štajersko in potem pa vino rodno Dolenjsko. G. Schweiger je baš prestal hudo bolezen. Jolietčanom je dobro znan, ker je izvrševal tukaj pred par leti svojo brivsko obrt in se je od likoval kot vnet sotrudnik pri gledaliških predstavah. Želimo resnima mladima rojakoma srečno pot!
—	Mr. Alex F. Ross, bivši preds. jolietske “Printing Pressmen and Assistents Union No. Ill” ter dolgoletni foreman ali delovodja v tiskarn Am. Slovenca, za katero si je stekel tekom desetih let največjih zaslug kot resničen umetnik v svoji stroki, tako da je po izbornosti svojih tiskovin za slovela daleč preko jolietskih mej : naš g. Alex F. Ross torej je proglasi svojo kandidaturo za pomožnega supervisor j a — in upati je, da bo dobil ob letošnjih spomladanskih vo litvah glasove vseh slovenskih in sploh slovanskih volilcev. Več o priliki.
—	Štrajk molderjev ali livačev v tu-
kajšnji tovarni tvrdke Bates Machine Co. je končan. V ponedeljek zjutraj so se vrnili spet na delo vsi prejšnji zaposlenci, ki so bili zaštrajkali lani meseca maja, zahtevajoč deveturen delavnik in najmanjšo dnino v znesku $3.25. Obe stranki sta nekoliko popustili, a natančni delovni pogoji se določijo šele v nekaj tednih. Štrajk molderjev po drugih delavnicah pa še ni končan.	j
—	Rojak Anton Štampohar, 203 Indiana st., leži v bolnišnici sv. Jožefa. V nedeljo je 15il zaboden v nekem sa-lunit tekom nečega prepira baje po rojaku Johnu Strupi, ki je v zaporu, a pravi, da ni kriv. Obravnava preža-lostnega slučaja se bo vršila dne 16. t. m. in tedaj izporočimo več o tem, ko se stvar vsestransko pojasni.
—	Novi zvezni kolodvor (union station) vseh skozi Joliet držečih želez-
nic se prične graditi meseca marca in bode dovršen za rabo baje že dne 1. jan. 1912.
—	Metež prve vrste smo imeli v nedeljo popoludne in ponoči. Črevelj visoko je pokril suh sneg vse ulice, a močan veter je napravil ponekod skoro neprehodne zamete. Snežni plugi so morali rezati gaz pocestnim karam. Toliko snega še nismo imeli to zimo.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Abram John, Burdun Jožef, Panjak Marko, Parian Jožef, Rigona Mate.
Bridgeport, Ohio, 1. febr. — Cenjeni g. urednik! Vsled slabih časov, ki so zopet nastali po Ameriki, smo tudi tukaj prizadeti, kajti po novem letu se dela po vseh premogokopih v tukajšnji okolici komaj polovico časa, in kakor se sliši, ne bo nič bolje nekaj mesecev; zato ne svetujem rojakom sem hoditi za delom, dokler se časi ne zboljšajo.
Jako dobrodošle so nam letos krasne Mohorjeve knjige, ker si z lepim in podučljivim branjem delamo kratek čas v počitnicah, ki smo jih zopet dobili po milosti mogočnih kapitalistov.
Dne 19. januarja je tukaj umrl ro jak Jože Križmanič, doma nekje v Pri morskega, star je bil okolu 26 let. Pripadal je društvu Edinost št. 13. S. N. P. J., ki mu je tudi preskrbelo pogreb. Bodi mu tuja zemljica lahka!
V društvenem življenju stojimo na dobri podlagi. Imamo različna društva spadajoča k raznim jednotam, tako da se lahko vsak rojak in roja kinja zavaruje po svoji volji proti ne srečam, ki nikoli ne počivajo.
Na Štefanji dan 26. dec. 1. 1. je Dramatično društvo Orel priredilo igro “Milijonar” in veselico, ki se je dobro obnesla. Udeležba je bila prav dobra, in da so igralci in igralke dobro rešili svoje uloge, je pričala obča pohvala od strani gledalcev. Želimo, da bi nas Orel še večkrat razveselil. — Na Novega leta dan je pa društvo Dobri Bratje št. 38 S. D. P. Z. napravilo svojo prvo veselico, ki je bila tudi dobro obiskana, kar dokazuje, da vlada sloga med tukajšnjimi društvi.
Kakor se čuje, mislijo za pustno soboto 25. febr. naše ženske oziroma društvo sv. Ane št. 123 K. S. K. J. prirediti igro “Eno uro doktor” in vese lico v korist društvenej blagajni. Ker bo to prva veselica tega društva, zato se nadjamo, da bo udeležba mnogošte vilna. Društvo sv. Ane je edino žen sko društvo v tej naselbini ter dobro napreduje, zato mu želimo obilo u speha na prvi veselici: to se bo pa do seglo le, ako se rojaki in rojakinje, oziroma vsa društva složno udeleže te veselice in tako skažejo naklonjenost vrlemu društvu. Zatorej vsi do enega na pustno soboto na veseli-c o, kjer bodo imele naše rojakinje enkrat prvo besedo. Da bo postrežba dobra, je gotovo, ker so članice vse vrle gospodinje.
Z zanimanjem smo čitali v zadnji št. Am. Slovenca poročilo o stanju naše tako dobro napredujoče K. S. K. J. S ponosom lahko gledamo člani in članice na tako lep uspeh in dobro de lo, ki ga delamo vsi čez II tisoč po številu pod okriljem naše slavne Jednote. Jasen dokaz, kaj se v slogi vse lahko dobrega stori, v pomoč sirotam in v ponos slovenskega naroda. Dal Bog, da bi naša vrla Jednota še nadalje tako lepo rastla in da bi med nje nimi člani in članicami vladala prava bratska vez, ki je pravi temelj vsega napredka!
Da ne boste nejevoljni, gospod u rednik, nad mojim dolgim dopisom, bom skončal, in k sklepu prisrčno pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J., kakor tudi vse rodne brate in sestre v Stric Samovi deželi in v stari domovini. Amerikanskemu Slovencu pa častitam ob njegovi dvajsetletnici ter želim mu, da bi še nadalje deloval na tej poti za korist slov. naroda v Ameriki, da bi v tem koristnem delovanju dočakal zlatega jubileja!
Mihael Hočevar.
priljubljena študenta, sta zopet prišla ljudskem štetju ni uporabljal ne le semkaj na počitnice.	vseh sredstev terorizma in sleparije,
Zadnjo nedeljo 29. m. m. so nas ampak je ugonobil tudi jedino orga-zopet obiskali naš preč. g. škof. Bog nizacijo koroških Slovencev, ki je svo-nam jih ohrani še mnogo let!	j jim delom vsaj vnebovpijoce
Rojak g. Franc Golob že dalj časa krivice, katere so Nemci v svojem boleha. Upamo, da kmalu okreva. | strastnem boji, da bi Slovence z a t r-Ponesrečeni rojak Frank Tarman se 1 i, zadali, preprečila in paralizirala ta je sedaj vrnil iz bolnišnice.	J n e m š k i ljudski svet, odnosno v 1 a -
Obiskat svoje sorodnike sta prišli d a je z jedno samo peresno po-
2. februarja gospodični Omanovi iz Albany, Minn.
Sedaj pa pozdrav rojakom! Listu pa obilno uspeha.	J. Poglajen.
Chicago, 7. februarja. — Pretečeni pondeljek dne 6. februarija se je v na-
t e z o barona Heina to organizacijo pokopala. Politično in gospodarsko društvo za Slovence je
štiri pridige: zjutraj ob polšestih, ob poldevetih, ob treh in ob polosmih zvečer. Ljudstva je bilo pri vsakem govoru več. Cele ure daleč so prišli verniki poslušat krasne govore. Govori so trajali vedno več kot eno uro, vendar poslušali bi ga še in še. Iz vseh govorov se je videla globoka pobožnost škofa Koudelke in njegova ljubezen do neumrjočih duš! Govoril je z ognjevitostjo in prepričevalnostjo, da je pridobil še bolj mlačna srca, kdor ga je le enkrat slišal. Zadnji dan
baron Hein razpustil edino le radi (v nedeljo 29. januarja, je 36 otrok tega, ker je društvo zasebno štelo sprejelo prvo sv. obhajilo iz rok mil. Slovence. K dr. Brejcu kot predsed-' g. škofa, in popoldne 58 otrok in od sedniku in stolnemu vikarju Smodej-u raslih sv. birmo. Mil. g. škof je pose-ši naselbini ustanovila večerna šola za kot tajniku prišli so trije politični u- : ben ljubitelj nedolžnih otrok, lo so poučevanje angleščine v prid nam | radniki in zahtevali, da bi jima izroči- ( zvedele naše matere, zato jih je bilo
Geo. Lopartz
Grocerîjsfca predajali;a
N. W. telefon S*.
♦02 Ohio Street	JOLIET, ILL.
Brockway, Minn., 3. febr. — Gospod urednik! Ker se nisem nekaj časa oglasil, pa prosim danes malo več prostora v listu.
Mraz letošnjo zimo ni ravno prehud seveda tudi kak dan precej, no pa bo že. Snega tudi nimamo, in pota za težke vožnje niso, ker je premalo bele odeje.
Včeraj na praznik Marijin (Svečnico) smo imeli sv. mašo ob devetih in žensko društvo je pristopilo k skupnemu sv. obhajilu. Po sv. maši pa so imele svojo letno sejo. Društvo dobro napreduje pod vodstvom našega dobrega gospoda župnika, Rev. J. Trobec, ki skrbi za dušne in telesne potrebe svojih ovčic prav po očetov sko, ter prednic društva, gospe Slam-nik m Slivnik. Danes smo imeli službo božjo kakor po navadi in potem blagoslov sv. _ Blaža. Prihodnjo nedeljo bomo pričeli moliti večno molitev pred sv. Rešnjim Telesom.
Dne 28. januarja ob poltreh popoldne spremili smo k večnemu počitku rojaka Janeza Pogačnika. Naj sveti pokojniku večna luč, prizadetim sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
Josip Trobec in Ivan Oman, naša
čikaškim Slovencem, v cerkveni dvorani W. 22 pl. in Lincoln St. Kaj pomeni znanje angleščine v tej deželi in posebno v mestu Chicago, to razume vsak mož, vsaka žena, vsak fant in vsako dekle. V službah, v tovarnah, v trgovini, pri kupčiji, na Street-cari, na vlaku, povsod in vselej angleščina prav pride, če se hoče človek prav in hitro zmeniti. Pouk, ki ga bo vodil Mr. Jos. Gregorič, bo vsak pondeljek, sredo in četrtek začenši točno ob pol osmih zvečer v cerkveni dvorani. Kdor želi sam sebi dobro, naj se nam takoj ob začetku pridruži in naj hodi stanovitno, redno vsaki pot k pouku, ker nereden obiskovalec šole bo morda znal "spellati” črko a, črke b pa ne, če jo bo zamudil. Stroški so pa prav majhni. Pridite v cerkveno dvorano in boste videli in zvedeli vse natanko! Mimogrede naj še omenim, da je znanje angleščine koristno za nas Slovence tudi za to, da znamo po pravilih angleščine izgovarjati svoja imena in svoje priimke. Nam Slovencem ni prav nič potreba poangležiti naših imen. Kako natančno zapisujejo časopisi na primer imena Poljakov, ki so večinoma veliko daljša in težja. In če se mi navadimo po angleškem načinu narekavati svoja imena, bo naše ime vedno ostalo tako kakor smo ga prinesli iz starega kraja, če se tudi konča na —čič ali pa —šič. Samo znati je treba angleščine. Kolikor jezikov znaš, toliko ljudij veljaš, pravi star pregovor.
‘Amerikanske Slovence’ smo prejeli in jih razdali. Hvala!
Jožef Zupančič, tajnik ‘Večerne šole’ in zastopnik A. S.
la
knjige in zapisnike; seveda so z' polna cerkev v ponedeljek 30. januarja
South Chicago, 111., 5. febr. — G. George Laich, velepriljubljeni sloven ski salunar in parobrodarstvem agent, se je ondan “premufal” v svojo novo dvonadstropno hišo ob 95. cesti in avenue N, ki je zgrajena v najmodernejšem slogu. Salunska oprema je naravnost čarobna, in angleški časopisi sami priznavajo, da se menda noben salun v So. Chicagi ne da primerjati z novim našega rojaka glede ele gance. Čast našemu naprednemu rojaku!
Še nekaj. John Makowski je bil te dni kaznovan, ker se je policistu predstavil kot Irec. Sodnik mu je priso dil globo v znesku $15 in stroške. Pač pošten in pravičen sodnik, kakršnih bi želeli vsem nemškutarjem v stari do movini.
Pozdrav vsem zavednim rojakom
X.
Ely, Minn., 4. sveč. — Cenjeni g. urednik! Prosim malo prostora v A. Sl. V splošno vednost podajem, da za par dni bomo pri nas angleško večerno šolo dobili. Zatorej Slovenci v Ely, ki mislimo v Ameriki ostati, učimo se angleščine, ker priliko bomo imeli. Vsak se bode nekoč kesal, zakaj se ni učil deželnega jezika. Precej dolarjev slovenskega denarja se vrže za manj potrebne reči, zakaj bi ne žrtvovali nekaj za samoizobrazbo? Kako je vsak Slovenec ponosen, ako zna angleški in ravno tiste vrednosti bomo mi zaostali veljali, ako se marljivo učili bomo. Torej iz dokaza koristi za naš narod priporočam vsem, ki se zanimajo za učenje, da se naj nemudoma pri g. Josipu Pešlu vpišejo. Pošiljam srčen pozdrav!
Ivo Težak, Box 428.
La Salle, 111., 5. febr. — Cenjeno u-redništvo A. S. ¡Prosim, da mi potisnete v kak kotiček nekoliko vrstic v našem zvestem listu.
Vprvič sporočam o delavskih razmerah. Tukaj se povsod dela, ali ne v polnem tiru, počitka je dovolj.
Kar se tiče društev, so še precej v dobrem položaju. Omeniti moram tudi, da Pevsko društvo ima svoje redne vaje vsaki ponedeljek zvečer pri g. M. Komp-u kot po navadi. Želim tudi, da bi se kmalu kakšne igre predstavljale. Le korajžo!
Pozdrav vsem rojakom I Tebi, A. S., pa obilo novih predplačnikov-naroč-nikov.	John Sebot
New Hradec, N. D. — Cenjeni g. urednik: — Iz raznih krajev izražajo Slovenci po Ameriki svoje mnenje o bodočem nazivanju stavbe, katero so si postavili pittsburški Slovenci. Jeden dopisnikov meni, da se njega sicer ne tika toliko, ker ni dal nič zraven, kako ime naj nosi ta “Dom” — ali avstrijsko ali slovensko — iste misli sem za svojo osebo tudi jaz. Da pa bodo pittsburški Slovenci, ki se, kakor vse kaže, sramujejo svoje slovenske matere, vedeli pred kako vlado klečeplazijo, podam cenjenim čitateljem sledeče poročilo iz dunajskega lista "Slavisches Tagblatt” z dne 11. janua-rija. List piše:
Nemški ljudski svet, ki v resnici tvori koroško deželno vlado, ki pri
dolgim nosom odšli. Naklep deželne pri maši mil. g. škofa. Vsaka je pri-vlade je bil res moder. V prvo, vlada 1 peljala vse svoje jokavčeke, da bi tudi bi bila vse podatke glede ljudskega \ oni postali deležni tega sv. misijona štetja spravila iz sveta, v drugo bi pa' in prejeli vsaj sv. blagoslov. Kar vsu-vladi ne bilo	na	obilne nerednosti in	le so se po	sv. maši k oltarju, tako da
sleparije, ki	so	jih počenjali vladni	je preteklo	nad pol ure, predno so do-
organi in zoper katere se je pol. dru- bili vsak svoj blagoslov. Tako ni ču-štvo začelo pritoževati, dajati odgo-1 da, da nam je bilo slovo od mil. g. vora. Da bi	bila	pa mera polna, p r e-	škofa tako	težko. Vsem so stale sol-
povedala	je	vlada oddajo	ze v očeh,	ko smo mu rekli zadnji “z
brzojavke, ki bi ta njen slavni čin'Bogom!” Res nikdar ne bomo poza-slovenskim listom javila.	j bili teh lepih dnij. Naj bi ljubi Bog
Še več. Telefoničen p o g o - ' tega svetega moža podpiral, da bi mo-v o r s “Slovencem” v Ljubljani1 gel še dolgo let izvrševati svoj težki je ista vlada uradno p r e s t r e- j posel slovanskega apostola med nami g 1 a. Krivice Koroških Slovencev so ameriškimi Slovani, zlasti naj bi mu dosegle vrhunec; vlada ropa jim nji- olajšal trpljenje in grenke ure, katere hove pravice, vrh tega maši jim še ima prestati. Med sv. misijonom nam uradno usta.”	j je jako požrtvovalno pomagal pri spo-
No, takej vladi na ljubo bodo pa vedovanju naš ljubljeni rojak č. g. pittsburški Sl o v e n c i imenovali svoj Blaznik iz sosednega Haverstraw-a.
N. W. telefon 1257.
Jos. Zelnikar gostilničar
200 Jackson St.,	Joliet, 111.
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače.
VSI DOBRODOŠLI!
“Dom” — “avstrijski” (morda celo c. kr....) Sapienti sat!
Rev. J. C. Smoley.
Rockland Lake, N. Y. — Drugič te- j kom prvega leta obstanka naše prve slovenske frančiškanske naselbine v Newyorških gričkih ob reki Hudson smo imeli srečo, da smo imeli v svoji sredi mil. g. škofa Koudelko iz Clevelanda, tega navdušenega in gorečega apostola ameriških Slovanov. Prvič bilo je 4. julija, ko nas je obiskal in birmal 48 otrok in 56 odraščenih žup-ljanov. Bili smo ga silno veseli in vsa naša društva, katoliška in narodna, so mu priredila veličasten sprejem. Že tedaj smo pa bili sicer malo predrzni in ga prosili, ako bi mil. g. škof ne hotel priti še enkrat med nas in sicer kot misijonar za celotedenski misijon. Vendar kdor pobližje pozna tega gorečega apostolskega cerkvenega kneza, zlasti kdor pozna njegovo ljubezen do ameriških Slovanov, pa to ni bilo nič predrzno. In fes! 21. januarja zvečer smo ga imeli zopet srečo pozdraviti v svoji sredi. Pri veliki maši 22. januarja začel se je sv. misijon. Vsaki dan so bile po tri oziroma po
Naj mu bo izrečena na tem mestu iskrena zahvala in stoterni Bog plačaj ! — Mil. g. škofu Koudelki se pa za to veliko dobroto sploh zahvaliti ne moremo. Zato samo pravimo: Mil. g. škof! Bog naj Vam povrne stotero vse, kar ste storili za nas, mi Vam ne moremo! — Iz Rockland Lake odpeljal se je mil. g. škof v Haverstraw na obisk Rev. A. Blaznika, kjer so ga farani pred cerkvijo sprejeli z godbo in zastavami.	o. Kazimir.
Section 30, Minn. — Cenjeni gospod urednik! Prosim, da priobčite ta moj dopis v predale nam priljubljenega lista, če se zopet ne bojite kakšne krompirjeve vojske. Ko ugledam dopis iz mesta Phillips, Wis., sem se precej domislil, da sem zadel s svojim zadnjim dopisom v sršenovo gnezdo. Jaz nimam namena, dopis ali dopisnika kritizirati, jaz imam samo povedati, kaj je resnica. Jaz in še nekaj rojakov, kakor sem že zadnjič omenil, smo bili v Phillips in si ogledali zemljo severno kakih 7 milj od mesta. Da ne bo gospod dopisnik mislil, da smo šli do agenta Schaur, mu povem, da (Nadaljevanje na 7. strani.)
Albert Weiss Land Go,
Red River Valley Farme, v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
Najlepše fame i ml a.
In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu.
L EBERHART, glav. zastopnik
za sev. države Illinois.
Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, 111.
Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar.
ŽAL VAM BO
ako še danes ne pišete po lep in zelo obširen ilustrovan slovenski cenik, prve in jedine slovenske trgovine te vrste v Ameriki. V njem najde vsak nekaj. Ljubitelji glasbe: grafofone in slovenske plošče, ljubitelji lova: puške, ljubitelji zlatnine in srebrnine: krasne ure, verižice, društvene prstane i. t. d. Pišite po cenik, v njem najdete vse to in še sto druzih stvari; prepričajte se!
A. J. TERBOVEC & CO., (nasl. Dergance, Widetich & Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo.
“Ko mi vsa zdravila, katera sem poskušal, niso mogla ozdraviti hudega kašlja in prehlada, sem kupil Severov Bolzam za pljuča in Tablete zoper prehlad in hripo, in kmalu sem bil popolnoma ozdravljen. Brez dvoma je Vaš Balzam najboljše zdravilo za pljuča in grlo, kar sem jih kdaj rabil.... To smete natisniti, da bodo vedeli drugi bolniki, kje iskati pomoči.”
Gorenji odstavek je povzet iz pisma, katero je poslal George Grega, Hazelton, Pa., tvrdki W. F. Severa Co., ki izdeluje zanesljivi
Severov Balzam za pljuča
Dvoji velikosti: 25c in 50c.
Že trideset let je nepresegljiv po izbornosti kot zdravilo čez vsa zdravila za trdovratne, dolgotrajne kašlje, prehlade, vnetje sapnika,'naduho, težavno dihanje, izgubo glasu, vnetico grla, oslovski kašelj, nahod in vnetje pljuč, hripavost in slična obolenja zapnih prehodov.
Na prodaj v lekarnah.
Pazite, da ne vzamete kacih druzih pripravkov, ki se dostikrat po nujajo namesto pristnih Severovih zdravil samo zato, ker dona šajo druga manjvredna zdravila prodajalcu več dobička:
Še lahko dobite Severov Almanah in Kažipot do zdravja za leto 1911. Vprašajte svojega lekarnika ali pišite nam.
Zdravniški svet zastonj.
kar se je bilo preje zamudilo skozi de-KRANJSKO.	' setletja, to hoče sedaj popraviti naš
odbor. Da je pri nas res nujno potreba novega gospodarskega življenja, saj ravno tako naraščajoče izseljeva nje našega prebivalstva nam priča, da če se ne bo pravočasno pomagalo povzdigniti gospodarskega življenja in ljudstvu pomagalo v najbolj perečih zadevah, potem utegne biti zamujeno, pa tako, da bi se ta zamuda ne dala lahko več popraviti. (“Domoljub”.)
—	Na šestih krajih bo zidala družba sv. Cirila in Metoda v bližnji prihodnosti šolska poslopja. Pri Sv. Jakobu v Trstu zgradi trinadstropno šolsko poslopje; stroški bodo znašali krog 400,000 K. V Vodičji vasi na Koroškem postavi v kratkem novo triraz-rednico; zgradba bo stala okrog 18 tisoč kron,
—	Zboljšanje provizije idrijskih rudarjev in vdov. Že sredi lanskega leta starim provizijonistom obljubljeno povišanje pokojnin se je po dolgem čakanju vendar uresničilo. Zadnji plačilni dan, dne 7. februarja, so dobili po novih določilih, in sicer povrnjeno od 1. julija preteklega leta.
—	Gospodinjski tečaji na Kranj skem in naučno ministrstvo. Naučno ministrstvo je sklenilo, da vpdšlje na Kranjsko študirat gospodinjske tečaje dvornega in ministerijalnega svetnika dr. Heinza. Dvorni svetnik je prišel v Ljubljano dne 27. pr. m. in je gost deželnega glavarja dvornega svetnika pl. Šukljeta, s katerim se udeleži tudi skušnje gospodinjskega tečaja v Sel-, cih.
- Ljubljanski dijaki se učijo streljati. Pouk v streljanju po ljubljanskih srednjih šolah se je pričel v Ljubljani 4. febr. Vodil ga bode stotnik brambovskega polka štev. 27 Matija Embacher. Na I. državni gimnaziji bo vodil pouk stotnik Fran Dobnik, 27. brambovskega polka s šestimi in-struktorji-podčastniki navedenega polka, na II. državni gimnaziji ga bo vodil stotnik 27. domobranskega polka Fran Globočnik s tremi inštruktorji, na nemški državni gimnaziji in na višji drž. realki nadporočnik 27. pešpolka baron pl. Lazarini s sedmimi inštruktorji, na učiteljišču nadporočnik 17. pešpolka I. Maurer z dvema inštruktorjema. Poučevalo se bo streljanje vsako soboto, izvzemši praznike, od 2. do 4. ure popoldne.
—	Stalni pokoj je dovoljen č. g. Ludoviku Škufca, župniku v Kranjski gori.
____ V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 13. januarja 10 Slovencev.
__ Dr. Andrej Karlin — škof trža-
ško-koperski. Ljubljanski “Slovenec” z dne 20. januarja piše: Danes je došlo v Ljubljano brzojavno uradno poročilo, da je imenovalo Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef I. za tržaško-koperskega škofa prevzvišenega gospoda kanonika dr. Andreja Karlina, stolnega kanonika v Ljubljani. Pre-vzvišeni tržaško-koperski škof dr. Andrej Karlin je bil rojen dne 15. novembra 1857 v Stari Loki na Gorenjskem. Študiral je v Ljubljani gimnazijo in bogoslovje. Posvečen v duhovnika je bil 27. julija 1880. Kot kaplan je služboval visoki cerkveni dostojanstvenik v Smledniku, v Št. Juriju pri Kranju in pri sv. Jakobu v Ljubljani do leta 1890, ko je odpotoval v Rim v “Animo” študirat pravo. V Rimu je ostal do leta 1892, ko je bil promoviran za doktorja obojega prava, nakar se je vrnil v svojo domovino. V Ljubljani je bil g. dr, Andrej Karlin imenovan za prefekta v Alojzijevišču do leta 1894, ko je postal gimnazijski katehet in profesor. Leta 1900 je bil dr. Andrej Karlin imenovan za kanonika, od leta 1905 do leta 1910 je pa bil sedanji tržaški škof ravnatelj “Alojzije-višča”. Dasi je bil prevzvišeni gospod tržaški škof preobložen s stanovskimi posli, se je z veliko vnemo in navdušenostjo udeleževal tudi krščanskosocialnega ljudskega delovanja. Sodeloval je ves čas pri ljudskem gospodarskem delu kot odbornik “Ljudske posojilnice” in “Vzajemne zavarovalnice” v Ljubljani. Nastopal je tudi svojčas kot govornik v “Katoliškem društvu za delavke”. Vse svoje sile in moči je posvetil prevzvišeni sedanji imenovani tržaško-koperski škof cerkveni glasbi. Z vso vnemo, vztrajno in požrtvovalno je sodeloval pri “Cecilijanskem društvu” in v ‘Orgljar-ski šoli’ ter je nad šest let trudoljub-no spretno urejeval “Cerkveni Glasbenik”. Tržaško-koperska škofija dobi z dr. Karlinom za škofa moža, ki bo vse svoje delovanje posvetil ljudstvu, njegovi verski in kulturni povzdigi. Njegovo dosedanje plemenito, požrtvovalno delovanje je najboljše merilo tudi za smer njegovega bodočega dela. Globoko naobražen, z globoko ljubez-nijo do ljudstva bo tržaško-koperski škofiji pravi ljudski škof.
— Nesramnost nemškutarjev. Nasprotniki slovenskega naroda izrabljajo propad ljubljanske liberalne “Glavne posojilnice” sedaj v obče proti vsem slovenskim denarnim zavodom. Na deželi se širi agitacija proti slovenskim posojilnicam, češ, da so soudeležene pri krahu Glavne posojilnice. Nepoučeni ljudje so po nekod iz tega vzroka začeli vzdigovati naloženi denar. Nesramnost nemškutarjev je že čez mero. Kajti, vse slovenske hranilnice in posojilnice razun omenjene “Glavne”, ki pa nikakor ni bila res glavna, poslujejo pravilno, redno in so popolnoma zanesljive.
-—Jadranska banka v Ljubljani. Sredi meseca januarja se je mudil v Ljubljani ravnatelj Jadranske banke. Vršila so se pogajanja z vodstvom Tr-govsko-obrtne banke v Ljubljani v ta namen, da bi se Trgovsko-obrtna banka združila z Jadransko banko. Pogajanja so vodila do uspeha in se v kratkem pričakuje, da prevzame Jadranska banka Trgovsko-obrtno banko kot svojo filijalko ter takoj započne v istih prostorih svoje poslovanje. Poznavajoč trgovsko poslovanje Jadranske banke, moremo ta korak smatrati kot novo ero v razvoju naše trgovine. Dosedanje delovanje Jadranske banke na denarnem trgu je našlo splošno priznanje in je dokaz spoštovanja, ki ga ta zavod uživa, dobil izraza v tem, da je trgovski minister imenoval ravnatelja Jadranske banke, gospoda Maksa Antiča za predsednika parobrodne družbe “Dalmacija”. (Tako poroča ljubljanski “Slovenec”.)
—Nemškutarske ljudskoštevne lumparije. Da bi bilo več “Nemcev” v Lju bljani, so vpisali nekateri nemškutar-ski trgovci svoje uslužbence nemške ali nemčurske narodnosti v polo pri trgovini, uslužbenci so se pa še doma, kjer stanujejo, posebej vpisali. Tak nemški goljuf se torej potem šteje za dve osebi nemške narodnosti
— Kranjski deželni zbor bo sklican, kakor je obljubil min. predsednik Bie-nerth kranjskemu deželnemu glavarju pl. Šukljeju, čimpreje, najbrže meseca svečana. Gospod dež. glavar je bil namreč dne 7. jan. t. 1. na Dunaju, kjer je imel pogovore, konference, glede melioračnega dela na Kranjskem. (Melioračno delo ali melioracije — delo za izboljšanje. Med taka dela spadajo ceste, mostovi, vodovodi, izsuševanje in namakanje zemljišč, u-ravnavanje rek in hudournikov in podobna dela, n. pr. izboljšanje pašnikov.) Dežel, odbor kranjski je spoznal, kako je potrebno izvesti toliko in povsod v deželi potrebnih melioracij. Prejšnja liberalna večina ni imela smisla za take reči, ali ljudski zastopniki so se lotili z največjo pridnostjo dela,
—Ljubljančan pozvan na vseučilišče v Heidelbergu. Privatni docent dr. 1 Ernest Moro je sprejel mesto ravnatelja otroške klinike v Heidelbergu. Rojen je bil profesor dr. Moro v Ljubljani in je zdaj v 40. letu. Bil je asistent dvornega svetnika Eschericha v Gradcu in na Dunaju, zdaj je višji zdravnik na kliniki profesorja Pfaund-lerja v Monakovem.
—	Iz .mlinarskih krogov. Poroča se, da je stara tvrdka P. Majdič v Jaršah pri Mengšu svoj mlin popolnoma preuredila, kar je bilo spojeno z velikimi stroški. Najmodernejši stroji, kateri odgovarjajo v polni meri današnjim velikim zahtevam mlinske tehnike, o-mogočujejo tej najstarejši tvrdki mlinarske industrije na Kranjskem, da obdrže njeni proizvodi tudi v nadalje dobro ime in da zamorejo uspešno tekmovati z izdelki najboljših ogrskih, kakor tudi domačih mlinov. Rekonstrukcijo je izvršila svetovno znana tvrdka Amme, Giesecke & Konegen v Brunšviku.
—	Smrtna kosa. Umrl je Anton Jejčič, podžupan v Šmarjah na Vipavskem. — V Ljubljani je umrl vpoko-jeni strojevodja tobačne tovarne g. Anton Weiser, star 67 let. — V Kranjski gori je umrla soproga ondotnega sodnega kancelista ga. Antonija Drašler.
—	Samoumor pod Rožnikom. Z Vi-ča-Glinc od dne 23. jan. pišejo: Včeraj je neki deček našel pod Rožnikom v snegu ležečega mladega že zmrznjenega ustreljenca. Dognalo se je, da je ta nesrečnež tukajšnji župljan Alojzij Selan, tapetnik, star 24 let, član viškega Sokola. Pred nekaj dnevi je že u-ganjal razne nerodnosti in je v Rožni dolini streljal skozi okno za nekim dekletom. Radi tega ga je orožništvo zasledovalo. V žalostno smrt ga je gnala nesrečna ljubezen in kar je ž njo v zvezi. Tako je imel napisano na oporoki, ki so Jo našli tik njega spisano na listku. Prepeljali so ga v viško mrtvašnico, ker se ni vedelo, da je prostor žalosti že na šišenskem svetu.
—• Žaga ga je prerezala. V Sušici v postojnskem okraju so našli 5. jan. popoldne na žagi Matije Ambrožiča 35 letnega žagarja Miha Skoka iz II. Bistrice mrtvega. Žaga mu je prežagala prsi do pljuč in jeter in odtrgala levo roko. Ponesrečenec je bil dela ven in trezen mož, vendar pa nekoliko božjasten, kar je najbrže tudi povzročilo nesrečo.
— Za mrtvega se bo proglasilo sod-nijsko Ivana Pogačnika, rojenega dne 29. avgusta 1851. v Ljubljani, ki je absolviral tehniko na Dunaju ter dobil službo v Rusiji kot inženir. Leta
1876. je pisal zadnjič svoji materi Katarini Pogačnik, vdovi sodnega sluge v Ljubljani. Pozneje sorodniki niso dobili nobene vesti o njem.
—	Zopet nesreča na lovu. V Zagorju je bil na lovu obstreljen Jakob Kavšek. Smrtnonevarno ranjenega so prepeljali v deželno bolnico v Ljubljano, kjer je 14. jan. umrl.
—	Iznajdljiva pošta. Interesanten slučaj se je primeril dne 14. januarja. Na ljubljanski pošti je bilo oddano nezalepljeno pismo brez vsakega naslova določbe kraja in data; le koncem pisma je bil podpis: “Milko”. In ljubljanska pošta je izmed vseh 40,-000 Ljubljančanov še tisti dan našla pravega odpošiljalca, pozabljivega M.
N.	in mu vrnila pismo.
AAA^.<*ArWVWW
|	ŠTAJARSKO
—	Tudi spodnještajerski Slovenci “izumirajo”! Ljubljanski “Slovenec” z dne 20. jan. piše: Zagledal je zdaj beli dan tudi prvi rezultat famoznega ljudskega štetja na Spodnjem Štajerskem. Ptuj šteje 4637 prebivalcev, (1900: 4223), od teh Nemcev 3489, (1900: 2916), torej 573 več, Slovencev 392 (1900: 546), torej 154 menj! In to naj bo ljudsko štetje! Ali se nam ne bodo smejali Ašanti-zamorci pod vlado svojega poglavarja Lulu-kulu, ki bo menda tudi v kratkem ljudsko štetje uvedel, pa si ga upa boljše in pravičnejše kakor avstrijska vlada? Ali f? bi na Novi Guineji začeli Avstralci ljudi šteti, bi pripadnike tujih rodov preje v resnici požrli, da bi jih potem pri štetju samem ne bilo treba zatajiti, kar bi bilo vsekakor bolj pametno in dosledno kakor se dela v Avstriji. Sicer pa je to štetje slaba tolažba za Nemce, ker dejansko nič ne profitira-jo, k večjem same sebe slepe. Radi tega ni na svetu nič manj Slovencev in tudi nič manj se ne bodo širili in nič manj Nemcem nevarni. Zatrli niste spečih, ne boste nas bdečih!
—	Ljudsko štetje v Gradcu. Tukaj je bil pritisk na slovanske prebivalce od strani mestnih uradnih števnih revizorjev oziroma hišnih gospodarjev silen. Le tiste se je vpisalo za Slovence, ki so to odločno zahtevali. Dru' gače nihče ni vprašal po občevalnem jeziku. Sigurno je, da se bo število Slovanov v Gradcu silovito zmanjšalo proti onemu številu iz leta 1900. Prebivalcev šteje Gradec sedaj okrog 160, 000, leta 1900 pa so jih našteli 138,000.
—	Šulferajn na Spodnjem Štajerskem. Kakor smo že poročali, je šulferajn v zadnjih mesecih leta 1910 izdal za nemško šolstvo ob jezikovnih mejah veliko svoto 447,055 K. Od te svote so dobile podporo največ šole v Št. Lenartu, Ceršaku, na Teznu, Vojniku, Pobrežju, Hrastniku, Breznem in Studentenheim v Celju ter otroški vrtec v Brežicah ob Savi.
—• Električna razsvetljava v Dobrni. Dobrnčani dobijo električno razsvetljavo. Začeli so s preddeli. Napeljala se bo elektrika iz Vitanja iz električne centrale inženerja Lintauer-ja.
—	Leitersberg pri Mariboru. Mariborski Vsenemci so kovali dolga leta načrt, pregnati sedanjo slovensko šolo v Krčovini-Leitersberg iz njenega dosedanjega prostora ter tam nastaniti nemško šolo. Slovenci so se temu naklepu odločno uprli in so — zmagali. Slovenska šola ostane na svojem mestu, pač pa morajo staviti Nemci za svojo šolo novo poslopje. Zastonj so bile torej želje Vsenemcev ugonobiti slovensko šolo v neposredni bližini Maribora.
—	Smrtna kosa. V Središču je u-mrl izučeni mlinar in svojedobni rudar Jakob Jurinič, star 32 let. — V Obrežu pri Središču je umrla za jetiko blaga žena Ana Kočevar, mati 9 maloletnih otrok, stara 42 let. — V Selcih pri Novicerkvi je umrl g. M. Selčan, 40 let star posestnik. — Naglo je umrl 24 let stari delavec Anton Pravdič iz Spuhelj pri Ptuju. — V Frankolovem je umrl 85 let stari Tomaž1 Bezenšek, ki je bil nad 55 let cerkveni ključar. — V Radgoni je umrl posestnik Kavčič, oče mariborskega kanonika Jakoba Kavčiča.
—	Trdovratni samomorilec. Iz Maribora poročajo, da je stražnik Perko ob Dravi dobil v nekem čolnu 38 let starega delavca Mat. Osenjaka, ko je hotel skočiti v Dravo. Osenjaka so prepeljali v njegovo stanovanje, kjer se je navidezno pomiril. Uro pozneje pa se je obesil.
znal strahu pred nikomur. — Na Dunaju je umrl feldmaršallajtnant v pokoju Franc Morocutti, v starosti 81 let. Umrli je bil rodom Korošec iz Malborgeta in je bil v vojski leta 1848, 1859, 1866, 1869 in 1878. V pokoj je stopil leta 1890. Morocutti je umel tudi slovenščino.
—	Beljak. Grozno ponesrečil se je poročnik 8. lovskega bataljona Asch-man na izreden način. V bližini Beljaka se je poročnik sankal s smučmi. ■Vojaška patrulja ga je slučajno našla prebodenega s palico, ki se rabi pri sankanju. Palica se je Aschmanu zasadila v spodnji del trupla tako globoko, da je pogledala ostrina na hrbtu ven. Aschman se je še sam odvezal od sank, a vsled groznih bolečin se ni mogel dvigniti. Ako ga ne bi našla patrulja, bi gotovo izkrvavel in zmrznil. Ponesrečencu so najprvo previdno izvlekli palico, ga obvezali ter ga odpeljali v bolnišnico.
—	Samomor. V Žabnicah na Koroškem si je dne 17. jan. prerezal vrat dvakratni vdovec, krog 50 let stari Matevž Schnabel po domače Kapelan.
tika Rusjana krasen venec. S tem je legel v hladno zemljo mož, ki je zares mnogo obetal in bi bil nam Slovencem lahko še v ponos. Ohranimo mir trajen spomin! Padel je kot žrtva silnega človeškega duha, ki ne pozna ni-kakih mej in hoče prodreti v vse skrivnosti. Splošno se misli, da je Rusjan napravil samo dva vzleta in da je pri drugem že ponesrečil. To mnenje je krivo. Rusjan je v Zagrebu napravil 20 vzletov, ki so vsi sijajno vspeli. Za starše pokojnega Rusjana je otvoril belgrajski list “Politika” denarno zbirko, in je kralj Peter daroval 500 dinarjev, ruska kneginja Trubeckaja, ki biva v Belgradu, je. darovala 200 dinarjev itd.
HRVATSKO.
PRIMORSKO.
Gorica šteje po novem štetju 28,-, 000 ljudi.
—	Laški števni komisarji kažejo pd ‘ Istri veliko prebrisanost. V Kaštelu j pri Bujah so hodili ti veleumi 2000- j leme kulture popisovat samo v tiste hiše, ki so poznane kot “čista laška kri”, Hrvate pa sploh nišo Vpisali, kakor bi ne eksistirali. Na ta način ni v Kaštelu seveda nobenega drugega življa, kakor laški. — V Piranski in Izolski občini so kar celo okolico vpisali kot italijansko, dasi živi tam več tiso-čev Slovencev. Bistre glavice v Piranu in Izoli so iznašle, da nosi slovenska okolica prodajat v imenovani mesti svoje kmetijske pridelke in mleko in se mora pri tem posluževati la-ščine, torej: občevalni jezik je—laški!
—	‘Originalne zapornice. Vipavska
železnica je napravila zdaj na več krajih zapornice, zapirajo se pa ne, ker čakajo še na napise, ki niso še izgotovljeni. To je birokratičen kozel, da ni treba lepšega iskati.	*
—	Rusjanov pogreb. V Belgradu na Srbskem je bil dne 11. jan. pokopan ponesrečeni slovenski zrakoplovec Edvard Rusjan, doma iz Gorice. Ta pogreb je bila velikanska manifestacija slovanske misli, obenem pa tudi velik dokaz, kako vedo ceniti Belgradčani misel napredka. Pogreba so se udeležili najvišji sloji, meščanstvo in častniki ter tudi Rusjanova sestra in pa svak. Govoril je pisatelj Branislav Nušič. Koncem njegovega govora je iz tisoč grl zadonelo vrlemu Rusjanu “Slava!” Kraljevič Gjorgje je položil na krsto pokojnega slovenskega avia-
—	402.167 duš šteje Koroška po še-matizmu celovške škofije, ki je zdaj izšel. Torej bi napredek znašal 9.47 odstotkov.
—	Celovec šteje po zadnjem ljud skem štetju 25,865 civilistov in 2500 vojakov, skupaj 28.365 oseb. Leta 1900 so našteli 21,630 civilistov. Prebivalci so se torej pomnožili za 4235 oseb.
—Smrtna kosa. V Celovcu je umrl 19. jan. profesor Jožef Apih, ravnatelj Mohorjeve tiskarne in znan pisatelj ki je mnogo storil za probujo koroških Slovencev; rojen je bil pokojnik leta 1855. v Zapužah na Gorenjskem —V Žvabeku je umrl vrli župan Šteharnik, šele 42 let star; kadar je šlo za pravice slovenskega naroda, ni po-
—	Nov monoplan po vzorcu Rusjanovega, na katerem je slednji ponesrečil, zgradi gosp: Merčep.
—Čudno obnašanje generala. V Varaždinu je minole dni general baron Wauer inspiciral 10. domobranski huzarski polk. Pri hrvatskem domobranstvu je službeni jezik hrvaški in so se tudi častniki v službenih prijavah nasproti generalu posluževali hrvaščine. Toda ta jih je pričenši s polkovnikom surovo nahrulil; “Kaj ne znate mažarsko ali nemško? Ali mislite, da jaz vaš hrvaški jezik razumem!” Na pripombo, da je hrvaščina službeni jezik, je zarobantil, da to njega ne briga. Čudno!
—	Osješko prebivalstvo z vojaštvom vred znaša po zadnjem ljudskem štetju 32,000 duš.
—	14 metrov visok železen drog za zastavo postavijo na Markovem trgu v Zagrebu pred saborsko palačo, tako da bo trobojnica iz vseh ulic vidna.
—• Ponarejalci denarja v Zagrebu. Josip Kralj ml., Štefan Janeš, Josip Kralj st. in Julka Krnjeta so bili on dan obsojeni: prva dva na dve leti ječe, slednja na tri leta oziroma na šest mesecev.
Popravljamo
Delo jamčimo.
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačno,
NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St., Joliet, Illinois.
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni m novi parobrodi na dva vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2, popoldan proti New York«.
Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in kčnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO.
General Agents
2 Washington St.,	New York.
ROJAKOM
priporočam svojo
Ä Phoenii i" Büffel
Gostilno
ijer se toči vedno sveže pivo, žgani ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Skoff
N. W. Phone 609
1137 N. Hickory St.,	Johe
Ustanovljena 1171.
llMyMoilßaiik
Of Joliet. Illinois.
Prejema raznovrstne denarne nloa« ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.«
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno demače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
406 Ohio Street
Joliet„ lila.
SVOJI K SVOJIM!
za vsacega
Kadar poš.ljate
saciar pos.ijare
denarje v staro domovino J
ali kadar namtravate potovati v staro dorrovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrn te se za
parobrodni in železniški listek
s popolnim zaupanjem na
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortlandt Street, New York City,
ali na podružnico
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že tbrnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen.
Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vam dobro. ^
SVOJI K SVoJiM!
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
El
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči yf 1 Qi račun ter je obrestuje po čistih	t*.3 /O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 5,000.000.	Rezervni sklad K 500.000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA.
A-MERIKANSKI SijOvenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovensl i* • katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
stvo pomoli: — — Gospod pomiluj!”
* *
Izlitja ga vsaki petek
f LOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
‘Kyrie eleison; 64, Švedija s 54, ter Nemčija in Holan-| dija s po 43% funta. Ako smo sicer v *	! použitku na glavo šele na drugem me-
Milijoni zvezdic so sijali na azur- stu, pa smo vendar v skupnem použitku nem nebu, kakor angeljev nešteti ko-’ s svojimi sedmimi milijardami funtov ri... Zima je zunaj, ledeno mrzlo je ' najprvi, kajti Anglija prihaja s svojimi zunaj; meni pa se je vžgala ljubezni štirimi milijardami šele za nami, po-iskra, ki že tli, gori, vsplamteva v ve-' tem se šele pridružuje s kacimi tremi likem plamenu.	I milijardami funtov Nemčija. Samo
“Oče, oče, oj, oprosti zemlje sinu, ' četrtina po nas použivane sladovine se
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Chicago in N. V/. 509.
sinu nekedaj izgubljenemu oprosti!” F. S. Pavletov.
VRLE MATERE.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Cathohc Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the JLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
	CERKVENI		KOLEDAR.
12.	feb.	Nedelja	Eulalija.
13.	((	Pondeljek Katarina de R.	
14.	“	Torek	Valentin, muč.
15.	(i	Sreda	Faustin in Jovita.
16.	“	Četrtek	Julijana; Onesim,
17.	((	Petek	Silvin Konštancij
18.	U	Sobota	Simeon; Flavijan.
Mnogoštevilni zgledi iz življenja dokazujejo, kako zelo in trajno zna vplivati vrla mati po vzgoji svojih otrok; to dokazujejo naslednji zgledi:
Slaven učenjak je rekel: “V nevernem svetu, ki me je obdajal, bi bil postal bogotajec, ako se ne bi moral vedno spet spominjati svoje matere, kako je moji mali roki vklepala v svoji, med tem ko je z mano poklekala in me učila, klicati sv. Ime Jezusovo.”— Adamsu, velikemu predsedniku je rekel nekoč neki gospod: “Sedaj vem, kako ste postali mož, kateri ste!” — “Kako to?” — “Pisma sem prečital, katera je pisala Vaša mati na sina.” — Mati George Washingtonova je odgojila svojega sina k odkritosrčnosti in pobožnosti. Ko so ji v njenih starih dneh donesli vest, da je bil njen George povzdignjen na najvišje mesto amerikanske ljudovlade, je rekla častitljiva gospa čisto mirno: “No, moj sin George je bil vedno dober sin.” — Nečega večera je sedela neka dobra mati pod hišnimi vrati. Govorila je s svojim sinom o Zveličarju, dočim so se njene solze biserile na glavo otrokovo. Ko je deček dorasel v krepkega moža, je pripovedoval ta dogodek v neki pridigi in je pristavil: “Bile so te solze, ki so napravile iz mene misijonarja.” — Znano je, da je nekoč nekdo vprašal cesarja Napoleona I.: “Česa manjka francoskemu narodu predvsem?” — “Vrlih mater”, se je glasil kratki, mnogopomenljivi odgovor.
To naj si vzamejo prav k srcu najprej vse naše čitateljice, ki so matere. Niti ne da se opisati, kaj mati, “vrla” mati lahko dobrega stori na otroku. Saj njene besede, njeni uki, njen zgled spremljajo otroka celo življenje, in baš v nevarnih in odločilnih trenotkih vzbujajo in vodijo otroka.
Ampak tudi tiste med našimi čitate-ljicami, ki še niso matere, naj pomislijo, da morajo samo vrla dekleta postati vrle matere. Resna samovzgoja, pobožnost in bogaboječnost, to so steze, po katerih se mora hoditi, ako se hoče kdaj z odgojo snovati srečo drugih. Ali dandanes mnoge pač tudi samo mislijo na to? —•
proizvaja v deželi sami; nadaljnja četrtina prihaja z naših otokov in ves ostali del, torej polovica, dohaja iz inozemstva. Tuzemski proizvod znaša enointričetrti milijarde funtov, od tega okoli milijardo pesnega sladkorja, dočim se tri četrti milijarde funtov proizvaja iz sladkorjeve trstike.
Škof-ljudožer.
Danska kraljica je obiskala nekoč dansko naselbino v Izlandiji, ob kateri priliki se je dobri stari škof neizmerno trudil, ji pokazati vse ogleda vredne reči. Kraljica je svojega gostitelja lepo pohvalila in ko je doznala, da
vračala sva se zopet domu in vesel sem bil, da sem bil kmalu zopet v gorki postelji. Ne tako pa kapelan Engels. Poslušajte, kaj se je dalje godilo. Nekako ob dveh ponoči videl je nočni čuvaj korakati neko sumljivo postavo proti mestnim vratom. Mož je bil dobro obložen, na hrbtu velik zavoj, na roki precejšnjo košaro, so-pihaje je hitel dalje. Nočni čuvaj je šel za njim in ga zaklical, a sumljivi človek se ni ustavil. No, gotovo, misli si čuvaj, to mora biti kak tat, ki je nekje odnesel posteljne stvari, iz košare pa so gledale razne steklenice in zavoji. Nekje so torej ulomili. Par naglih korakov je skočil čuvaj za njim, potegnil iz nožnic svojo sabljo in zaklical: ‘Stojte, vi ste aretirani.’ Drugi čuvaj je tudi nagloma prihitel tja in predno je osumljenec mogel kaj odgovoriti, posvetil mu je že čuvaj v obraz. A kako se je prestrašil! To je bil kapelan Engels... ‘Kaj pa Vi tu
ANGLEŠČINA brez učitelja! Sloven sko-Angleška Slovnica, Tolmač in An gleški Slovar stane samo $1.00, in jr dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St., New York, N. Y
Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik!
V/AY.\,.V.,.V.YAYAVY.VWy
I Oscar J. Stephen
S-
Sobe 301 ln 302 Barber bldg. JOLIET. ILLINOIS
JAVIM NOTA«
mmmm
i	: ii.
i¿>r|! 'č.-lj : : ; iw% i dnin-h: n ■ 'J 1
''d! 111-1 n I	lîvirwr
¡CIoverB/ossom
ZA KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
(Not a Patent Medicine But Pure Red Clover) Izkušeni zdravniki povsod spoznajo
Kupuje in prodaja zemljiiča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva pro- j ti ognju, nevihti ali drug. po f škodbi.
Zavauje tud življenje proti i nezgodam in bole. .iim.
C Izdeluje vsakovrstna v notar-£ sko .n.oko spadajoča pisanja.
J Govori nemško in angleško. AV%Y.V.V.VAVAVA,ASWA
OČETOVA ROKA.
I.
Milijone zvezdic je sijalo na ažurnem nebu, trepetalo kot bi angeljev nešteti kori komaj čakali, kedaj se vrne izgubljeni sin.
Da, da, sin sem bil izgubljeni, sin, ki je dobrohotno božjo roko pehal od sebe.
Lepi dnevi, mladi in nedolžni so minili — ni jih, ni jih več nazaj — Čudne steze, čudna pota sem hodil v svojem življenju — brez ozira na to roko, ki je moja spremljevalka biti hotela — proč — oj žal, da sem jo proč pehal od sebe.
Ej vi dnevi izginoli mladih in nedolžnih let — vi ste bili moji drugi. Vi ste hodili pred mano, poleg mene,
vi ste radost moja bila in veselje------
i;
Pot v življenje pa je čudna, strašna!
Oj gorje mu, kedor na tem potu ni dobil spremljevalca Rafaela!
Glej, šume, hrume kalni valovi reke babilonske! — Čuj, sirensko zapeljivo petje — Čuj veselje, radost, razuzdanost tukaj — tamkaj podle zabavljice ------.
Če se nisi oprl s palico ljubezni božje,, če se ti je posušila ta palica v rokah, če nisi zalival nežni cvetki v strašni tej vročini — oj zaman, zaman so tvoji trudi, da bi ušel dušam zapeljivim.
Vabijo te, se sladkajo, in to dobro znajo — saj vedo za kaj se gre — za neumrljivo dušo. In ta cena — je gotovo dragocena.
Da, zato se pekel trudi in nastavlja zanjke kar povsod, nevidne zanjke. III.
Zima mrzla in studena vlada vse po vsodi, pod nogami škriplje ledeni sneg-------mene zebe v dušo----------
Oj, ta zima, ta ledena zima v ljudskih srcih!
Kje je spomlad s cvetkami posuta, kje je žareče poletje, kje ljubezen, ki je grela nekedaj ledena mrzla srca?
Ni je! Vrgli so proč to ljubezen
PREIZKUŠNJA IZOBRAŽENOSTI V PRAVI LUČI.
ima družino, pa ga je vprašala, koliko sv°5° Pot in spolnim svojo dolžnost,
je kapelan kratko odgovoru. Ko
otrok ima.
Je pa naključje, da se glasi danska beseda za otroke skoro pravtako, kakor izlandska za ovce. Na vprašanje kraljičino je škof - točno odgovoril: “Dvesto.”
“Dvesto otrok!” je vzkliknila kraljica. “Kako Vam je pa mogoče s tolikim številom izhajati?”
“Prav lahko, Vaše Veličanstvo,” je odvrnil prelat. “Poleti jih pošiljam na pašo po gričih, in ko pride zima, jih koljem in jem.”
Junaštvo katoliške redovnice.
Sirotišče sv. Jožefa, v Grand Ra-pidsu, Mich., ki je bilo v njem preskr-bovanih 150 otrok v starosti od petih do šestih let, je bilo dne 19. m. m. zvečer po ognju popolnoma razdejano, vendar se je posrečilo, vse otroke spraviti v varnost. Sestra Maracolena se je odlikovala pri tem z res junaškim pogumom, kakor je izporočila brzojavka časopisju. Trikrat se je vrnila v gorečo hišo in je rešila več sirot, ki so bile bolne in brez pomoči. Nazadnje je komaj našla izhod iz gorečega poslopja in potem se je zgrudila brez zavesti. Oživela je pa kmalu spet in hitela k otrokom, zaupanim njem o-skrbi. Stvarna škoda po požaru je bila $75,000.
kaj delate, gospod kapelan?’ vprašal kričistilec v Rudeče Detelje cvetju. Ciga je začudeno. ‘Pustite me, da grem sta kri je zdravje. Dobite ga nekaj in
ostanite zdravi, če rabite navadno stvar, ki čisti kri. Pišite po knjigo za
se
Priselitvena komisija deželne poslanske zbornice priporoča kongresu poostritev določb o pripustu priseljencev z uvedbo takozvane preizkušnje izobraženosti.
S to preizkušnjo izobraženosti je čudna reč. Splošno se misli, da je določena v to, ljudi brez vsake šolske izobrazbe odvračati od našega obrežja. To pa nikakor ni res. Zagovornikom preizkušnje ne zadošča, da znajo priseljenci svojo materinščino citati in pisati, marveč morajo biti tudi sposob-ii, razumevati in razlagati gotova mesta iz zavezne ustave ali iz podobnih listinskih spisov.
Vpričo splošnoznanega dejstva, da se najodličnejši juristi ali pravniki v deželi včasi prepirajo o razlagi zavezne ustave in njeni uporabi na gotove slučaje, je videti zahteva naravnost ■lezmiselna in brezumna. Kako je po pameti mogoče zahtevati od preprostega priseljenca popolnoma priprav-jeno sodbo o vprašanju, ob katerem si o priliki naši učeni sodniki lomijo glave?
Najmanjšega dvoma ni, da bi se ■mnogi priseljenci z znosnim šolskim znanjem nad preizkušnjo izobraženosti v predlagani obliki spoteknili.
Sicer je vsaka vrsta preizkušnje iz-ibraženosti tako dolgo nezmisel, kakor potrebuje dežela, posebno jug, k svojemu razvoju še tisočerih pridnih ljudi, ki delajo s krepkimi rokami, pa ne z glavo.
Resnično nezaželjeni priseljenci, nevarni hudodelci, iz svoje domovine odgnani, delomrzni postopači in sodrga, ki živi ob svoji prebrisanosti na stroške ljubih bližnjikov, se po preizkušnji izobraženosti ne morejo lahko odvračati od priseljevanja. Vsa sila določbe zadeva poštenega delavca, ki prihaja semkaj z dobrim namenom, tu koristno uporabljati svojo spretnost, svojo pridnost in svoje telesne moči.
Današnji priselitveni zakoni so strogi dovolj. Oblastvom dajejo obilno oblasti, odvračati resnično nezaželene
Mark Twainova pritožba.
Mark Twain, znani humorist, je govoril o ropu, izvršenem v njegovem lepem selskem dvorcu:
“Ako bi sedaj stanoval še v Hart-fordu,” je opomnil šaljivo, “bi gotovi od mojih prijateljev tamkaj gdtovo trdili, da sem se sam oropal. Imeli so v onem mestu uborno mnenje o meni.” “Maršal Jewett, bivši guverner, je. v naši cerkvi v Hartfordu navadno pobiral kolekto. Mene niso nikdar povabili v to. To me je silno peklo.” “Kako je to, Jewett,” sem rekel nečega dne. “Vam dopuščajo vsako nedeljo pobirati kolekto, in meni pa nikdar.”
“O, bi jo Vam že dopuščali pobirati,” je odgovoril Jewett, “ali Vi bi morali pri tem, kakor sprevodniki železniških vozov, rabiti nekako ščipalo z zvončkom.”
ARETIRANI KAPELAN.
Iz nemščine priredil Rev. J. C. Smoley.
božjo, vrgli proč to cvetko, ki jo je novodošiece; pod pridržkom seveda, božji sin prinesel na zemljo —	j da vedo razločevati pregovorske kozle
Log jim je deveta briga —- samo od ovac. Če pa nimajo te sposobnosti, potem kajpada tudi poostritev določb nima ni svrhe ni smotra.
samo
vživaj, srkaj in napajaj se v slasteh.. .
Kaj pa duša, neumrjoča duša? —
Prazen fantom je to, bujna domišljija mu je dala življenje — smrtjo vsega konec!...
Da, da — zima, mrzla zima in ledena vlada vsepovsodi.
Človek bitje božje m njegovo delo— človek hodi svoja pota...
IV.
A roka dobrotna, božja roka, čaka le trenutka, da se kupica napolni__
Ti roka, Očetova — oj potrpi in počakaj —!
Vsmili se, potrpi, da skesano ljud-
saj je NAŠ POUŽITEK SLADKORJA.
Več sladkorja použivamo v Združenih Državah, riego v katerikoli drugi deželi na zemlji: nad sedem milijard funtov vsako leto, tako da pride na glavo prebivavstva 81 in pol funta. Na Angleškem se použiva’ pač 86 funtov sladkorja na glavo prebivavstva, ampak skupni použitek je manjši. Potem prihaja Dansko s 77% funta na glavo, in v dokaj veliki oddaljenosti Š
“Da, gospoda moja, jaz sem bil zraven, ko so kapelana Engelsa aretirali,’ pripovedoval je v družbi umetnikov basist Karel Formes, ko se je mudil nekoč kratek čas v svoji domovini v Muelheimu na Renu.
“Kaj? Kako? Zakaj?” drvilo se je vprašanje na vprašanje. Vsakdo je poznal g. kapelana kot najbolj priljubljenega duhovna v mestu, že bolj priletnega moža, ki ni storil nikomur nič žalega. Kaj se je torej zgodilo?
“Tega vi seveda ne veste, a jaz vem pa to dobro,” dejal je slavni umetnik po kratkem odmoru, “čemu bi tega tudi Vi ne zvedeli?” In nadaljeval je: “Bilo je leta 1838, tedaj sem bil še ministrant na naši cerkvi; dostikrat sem stregel pri prvi sv. maši in precejkrat sem nesel svetilko, če bilo treba iti k bolniku. Bilo je v noči novembra meseca, ko sem moral zopet iz postelje. Spremljati sem moral kapelana Engelsa na poti k nekemu bolniku. Poklicali so ga k nekej starej ženici, ki je bivala precej daleč zunaj mesta. Take noči še nisem do takrat doživel; ako je bilo tudi kedaj grdo vreme, vendar ni bila pot nikdar daljša nego uro. Veter je tulil in bril z vso močjo; sneg, dež, točo nama je bilo v o-braz. Pota so bila mehka, da se je nama do gležnjev v blato udiralo, tema pa taka, da niti svoje roke niste videli. Svetilko nama je vihar ugasnil. Do kože premočena prišla sva naposled le, kamor sva bila namenjena, do neke borne kočice, ki je bila prej kakemu hlevu podobna. In kaka revščina bila je še le v kočici sami? V močvirnatem stanovanju ni bilo nika-kega pohištva, ne stola ne mizice, zakurjeno ni bilo, le mala svečica je za silo razsvetljevala grozni kraj. Bolna žena ležala je brez vsake odeje na golih tleh, po katerih je bilo natrešeno malo slame. Njen mož in mati čepela sta v kotičku, za silo v cunje zavita in še vedno se čudim, da nista zmrznila. Kapelan podelil ji je zakramente za umirajoče, jaz sem stregel pri tem. Ko je bil gotov, ozrl se je po stanovanju in rekel solzami v očeh: “Moj Bog, kaka revščina!” Stresel je iz žepa vse denarje, ki jih je imel pri sebi in rekel: “V kratkem Vam bo vica s | pomagano.” Med bučanjem viharja
je čuvaj ponudil, da on preskrbi človeka, ki bo te stvari nesel na določeni kraj, je kapelan ponudbo prijazno odklonil. Ko se je od bolnice vrnil domu, pobral je v naglici vse, kar je imel obleke in živeža in se podal še enkrat na pot. Nista ga strašila vihvr in sneg. Lahko si mislite radost in veselje ubožcev v siromašni kočici. Zjutraj ob šestih je stal pa že zopet pri altarju in jaz sem mu ministriral.”
To je pripovedka o aretaciji kapelana Engelsa in ta, ki jo je pripovedoval, je neovrgljiva priča. Karel Formes, slavni basist, zabilježil je ta mali dogodek v svojih spominskih zapiskih. —
Velika Britanija uvaža 10,000,000 jabolk vsako leto.
Žlica terpentina v pralnem stroju napravi perilo mnogo bolj belo.
Acetylenske baklje za rabo v gosti megli je zdaj dobila policija v Parizu.
Mednaroden poljedelski kongres se bo vršil v Santiagu, Chile, meseca septembra.
Francoska vlada namerava prirediti štetje zrakoplovov, ki bi se dali rabiti v slučaju vojne.
Španija izdeluje samo kacih 40,000 ton papirja na leto, polovico istega za tiskarsko uporabo.
Na nedavni razstavi dragih kame-nov v Londonu so bili videti višnjevi, rožnati in sinji diamanti.
navodila in pojasnila.
Neprebavnost, zabasanost, protin, kašelj, solnika, eczema in vse druge bolezni. Vprašajte svojega lekarmka za Needham’s Extract.
D. NEEDHAM’S SONS, Lakeside Building	Chicago, 111.
Prvikrat v zgodovini te države je Ohio prirudarila več nego nego 30,-000,000 ton premoga v zadnjem letu.
Največjo daljnovidnost med človeškimi plemeni imajo baje peruvijan-ski Indijanci, ki razločujejo posameznike osemnajst milj daleč.
Dunaj in njegovo prebivalstvo. Ljudsko štetje za Dunaj izkazuje 2,-004,291 prebivalcev in 26,543 aktivnih vojaških stanovalcev v letu 1910.
Ko se dovrši letos petnajst novih postaj ob rekah Amazon in Paraguay, bode imela Brazilija najpopolnejše brezžično brzojavstvo izmed vseh dežel.
Volk raztrgal šest oseb. V Lodze-jovu na Ruskem je napadel volk družbo šestih oseb in vse raztrgal. Kmetje so šli nadenj in pri tem se je zgodila nova nesreča: kroglja je po nesreči zadela kmečkega fanta, ki je na mestu ostal mrtev. Končno je tudi volka dosegla smrt.
Češka rodoljubkinja. Praški “Narodni Listy” poročajo, da je zapustila Emilija Kral v Pribramu pol milijona kron za javne dobrodelne namene. “Češka Matica Školska” je dobila od vsote 300,000 kron.
Stavka ob kronanju angleškega kralja. “New York Times” poroča, da je izjavil ameriški zastopnik angleške zveze mornarjev in kurjačev, da je prejel od generalnega tajnika Wil-sona pismo, v katerem naznanja, da se za kronanje angleškega kralja pripravlja stavka v vseh angleških pristaniščih.
Navidezno mrtev v grobu. Iz Rima poročajo: Mladi tenorist Attioli se je vsled nesrečne ljubezni ustrelil. Ko so truplo prenesli na pokopališče, je grobokop zaslišal naenkrat nekako ječanje iz groba. Hitro so poklicali zdravnike, ki so konstatirali, da je Attioli še živ. Nadejajo se, da ga morda še ozdravijo.
Kožno zdravje in lepota.
Vse, kar je potrebno za umivanje in kopanje, je voda in milo, toda rabiti morate milo, katero je brez vseh škodljivih primesi. Skoro vsak lekarnik prodaja Severovo Zdravilno milo, ki je čisto in antiseptično, vsled česar čisti in lepša kožo in poživlja njeno mladostno svežost. To milo ne maši znojnic, marveč ohranjuje pravilno kožno zdravje in prepreča kožne bolezni. Vprašajte za to milo v lekarnah in prodajalnah. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Jos. Steblaj
PRODAJALNA
smodk, duhana, slaščic
in mešanega blaga
ZAVARUJEM PROTI OGNJU. Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva.
1840 W. 22 St., CHICAGO, ILL.
Čitaj “A. S.” in se čudi, pa naroči se nanj tudi. Le $1.00 za celo leto.
RIEGER’S
Monogram
HIS KEY
Express Prepaid.
8 FDLL QUARTS
Rniger’s Monogram Private	& C.
Stock......
4 FULL QUARTS
Reisrer’s Monogram Extra
Fine......¿P&
Tirmu ! DVA sample liliju . steklenici čašica in corkscr-Av z vsakim naročilom. Nad 100 000 odjemalcev potrjuje. da je naše žganja najboljše. Glidko in okusno. Pošljite denar z naročili. Denar
povrnemo, če ni blago taKo k<>t pravimo. Naročite daues.
J. Rieger & Co.
1926 Genessee St. KANSAS CITY, MO-
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL.
Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najboljša californijska vina.
TROST & KRETI
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0CK
Posebnost so naše
‘The U. S.” 10c. in “Meergchaum” Sc Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street.	Joliet, 111
Kadar hočete barvati hišo ali pre-meniti papir, se oglasite pri meni. Moje delo je jamčeno, ceno in hitro.
JOS. J. BENEDIK
slovenski barvar in dekorater
Chicago tel. 3891.
1820 N. Broadway, Joliet, Illinois.
Vinanapr
Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino iz šampajn grozdja 40c gal., vino od leta 1909 muškotel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal.
Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila:
Hill Grit Vineyard“
Stefan Jakše, lastnik.
« t
Box 657,
Crockett, Cal
POTREBUJEMO LONG WALL COAL MINERS
v Wenoni, 111., le 70 milj zapadno od Jolieta. Ni štrajka ali kake sitnosti. Plačamo visoko ceno za delo. Delo vsak dan. Rudarji morajo imeti certifikate. Elektric haulage za odvažanje premoga od rudarjev, ki pospešuje delo in viša zaslužek. Pridite preč.
WENONA COAL CO.,
11	Wenona, Illinois.
Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš les.
Ce boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti'prihranili denar.
W. J. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
KJE JE NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DENAR ?
Hranilnih ulog je:
38 milijonov kron.
Rezervenega zaklada nad Nad milijon kron.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4% odstotka. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FUAUK SAKSEH
$2 Courtland Street, New York, in njegova bančna
podružnica 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
******
K. S. K.
******
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:.....Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:..........Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:.....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, III.
Pomožni tajnik:...........Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9S36 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec: ............... Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik.....Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527. N. Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
NOVO DRUŠTVO VSPREJETO.
Novoustanovljeno žensko društvo sv. Ane 139, La Salle, 111., sprejeto v K. S. K. Jednoto dne 8. febr. 1911. Imena članic so: 4822 Helena Derganc, roj 1893, zav. za $500, 1. razred; 4823 Helena Papež, roj 1891, zav. za $500, 1. razred; 4824 Kristina Križe, roj 1890, zav. za $500, 2. razred; 4825 Uršula Jurečič, roj 1889, zav. za $500, 2. razred; 4826 Ivana Povše, roj 1886, zav. za $500, 2. razred; 4827 Ana Kastigar, roj 1885, zav. za $500, 3. razred; 4828 Marija Stenko, roj 1876, zav. za $500, 4. razred; 4829 Marija Hrovat, roj 1872, zav. za $1000, 5. razred; 4830 Terezija Besal, roj 1871, zav. za $500, 5. razred; 4831 Johana Hribernik, roj 1871, zav. za $1000, 5. razred; 4832 Johana Bruder, roj 1875, zav. za $1000, 5. razred; 4833 Marija Stušek, roj 1869, zav. za $500, 6. razred;
Dr. št. 12 članic.
NAZNANILO GL. TAJNIKA.
Vsled letnega finančnega poročila za leto 1910, na zavarovalninski oddelek države Illinois, katerega ravno izdelujem, mi bode nekaj vsakdanjega dela zaostalo. Radi tega prosim vsa slavna društva malo potrpljenja če bi kaka stvar se malo zakasnela. Gledati hočem, da bode vse v najkrajšem času zopet v pravem redu.
Spoštovanjem in bratskim pozdravom ostajam Vam udani sobrat
JOSIP ZALAR, glavni tajnik K. S. K. J.
URADNO NAZNANILO.
Vsem cenjenim zastopnikom(icam) krajevnih društev naznanje in vpoštev:
Na seji gl. odbora K. S. K. Jednote z dne 19. jan. 1911, se je sklenilo, da se obvesti vse zastopnike(ice) podrejenih društev, da pošiljajo mesečne asesmente Jednoti po DOMESTIC POSTAL MONEY ORDER ali pa po BANK DRAFT. Osebnih čekov (Personal Checks) Jednota ne bode sprejemala, marveč bode iste odpošiljateljem jednostavno vrnila. Vsled tega se prosi in opozarja vse zastopnike(ice), da blagovolijo to vpoštevati in se po tem ravnati. Vzrok temu sklepu in odredbi, so bile sitnosti in neprilike, ki jih je Jednota imela radi osebnih čekov.
GLAVNI ODBOR.
04C+040
§ Drui_
*©*oo*o*o*o*o*v - >*<;
štvene vesti.
*o*o*o*o+o+o*o*oe
Aurora, Minn., 5. febr. — Prosim, da priobčite v glasilo Amer. Slovenec, da ima društvo Marija sv. Rožnega Venca št. 131 K. S. K. J. sejo tisto nedeljo po 17., to je 19. februarja. Prošeni so tudi vsi člani svoj dolg poravnati. Pozdrav vsem sobratom in so-sestram K. S. K. J.
Frank Keržič, II. tajnik.
Allegheny, Pa., 5. febr. — Iz urada društva sv. Roka štev. 15 K. S. K. J. se tem potom naznanja, da v slučaju bolezni se ima vsaki član oglasiti drugemu tajniku Nikolaj Klepcu, stanujočemu 856 E. Ohio Street, Allegheny, Pa. V slučaju smrti se pa ima meni spodajpodpisanemu oglasiti kakor hitro je mogoče, da lahko odredim vse potrebno, da ne bode potem nihče rekel “tajnik je kriv”, če ne bo kaj v redu, ker nam ni naznanil o pravem času.
Nadalje opominjam vse člane, da mi pri prihodnjem mesečnem zborovanju prinese vsaki svoj natančen naslov.
Tudi opominjam vse one člane, kateri stanujejo dlje kakor 50 milj, da si vzamejo popotne liste, ker če bi se kateremu zgodila kaka nesreča, ni upravičen do nobene podpore na podlagi pravil.
S srčnim pozdravom na vse člane in članice K. S. K. J.
George Vovk, tajnik, 877 Main St., Allegheny, Pa.
Anton Nemanich st., blagajnik.
Mat. Ferko, vodja.
Josip Stukel, Mat. Simonich, A. Horwat, nadzorniki.
Fr. Završnik, načel, pevskega in glasb, odseka.
Fr. Skole, načel. dram. odseka.
Novi odbor je prevzel svoje posle na končanem zboru. Računi starega odbora so bili potrjeni in vsi plačani, tako da je še nekaj ostalo v blagajni. Novi tajnik in blagajnik bodeta prinesla na prih. sejo svoja poroštva. Na istej seji se bo več raznega razmotri-valo.
Konečno se pozivljejo vsi oni člani, ki niso bili zadnjo nedeljo na seji, da se blagovole udeležiti te seje prih. nedeljo, ako hočejo ostati še nadalje med Sokoli. Ker se bodo vpeljale nove knjige, zato se bodo vpisali tje le dobri člani. Kdor od omenjenih članov ne pride na to sejo, ali se pa vsaj ne oglasi pri novem tajniku, bo črtan, in ako bo hotel pristopiti nazaj, bo se smatral za novega člana.
Naš Sokol je dobil novo perje in svita se mu zora lepšega napredka.
Torej, pridite vsi! Dobrodošli! Na zdar!	Josip Klepec, novi tajnik.
čali praznike, vsak po svoji moči. Rav-notako smo začeli tudi novo leto. Gotovo si je prizadeval vsak ga začeti po najboljšem kot mu ga je bilo mogoče. Vsak si želi vse najboljše, rav-notako želim tudi jaz vsem prijateljicam in prijateljem, vsem meni znanim ljudem in vsem, ki citate in podpirate list A. S. Vsem najboljšo srečo, zdravje in zadovoljnost. Ravno-tako tudi naši slavni materi K. S. K. Jednoti in vsem njenim hčeram in sinom veliko napredka v tem novem letu. Ravno tako tudi vsem društvom moškim in ženskim; posebno ženskim da bi se v tem novem letu žene zanimale za društva in za svoj ponos: zakaj bi ne pristopale rajši k ženskim društvom namesto k moškim? S tem bi pokazale, da so tudi ženske zavedne same svojega značaja in da so tudi ženske sposobne za kaj druzega kot za kosilo napraviti. Ravnotako tudi dekleta: če mlada v društvo pristopi, bo vedno tudi, ko žena postane, mal asesment plačala, ne jednota in ne društvo ji ne bo, če se omoži, ases-menta povikšalo, zato bo zmirom plačevala enak asesment. Zato dekleta, pristopite k društvom in K. S. K. Jednoti! Tudi dekleta mrjejo. Naj opišem tukaj nekaj, kar se mi je prigo-dilo še ni tega en mesec. Bila sem v neki prodajalni, pa mi je bilo več znanih deklet ondi, pa smo se po-, govarjale. In pride pogovor tudi na dru,štva. In rečem jaz eni: “Zakaj pa Ti ne pristopiš k društvu sv. Ane? Mene veseli, če vidim več deklet v društvu, ravnotako če žene.” In dobim odgovor, da “ko bote babe pomrle, da bi dekleta pa za vas plačevale.” Nič nisem odgovorila, ali nasmejala sem se, seveda; katera tako misli, tista ne misli, da je tudi ona čeprav dekle, smrti zapisana tako kot smo vsi. Čudila sem se pa predrznosti v govorjenju, ali pustimo to. Samo na svidenje vseh žen in deklet tu bivajočih vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v Mr. M. Muhiča prostorih na seji društva sv. Ane št. 120 K. S. K. Jednote 1 Vem, da Vi, gospod urednik, si že mislite: "Aha, meni pa še novega leta ne vošči, me je že pozabila.” Nisem ne, voščim Vam ves čas, kar je še leta pred nami, da bi bili zmirom zdravi in veseli in želim vam veliko napredka v tem letu in A. S. v njegovem 20. letu, da bi kmalu vsak dan izhajal, potem bo veselje. Upam pa, g. u., ko je bilo že tako mraz letos, če je bil vaš uredniški koš lesen, da ste ga gotovo sežgal; če je bil pa lončen, ga je pa gotovo zima raznesla, zato upam, da bo ta moj dopis zagledal beli dan; samo to me še skrbi: če je pa železen, pa ne vem, kaj bo. Pa brez zamere! Pozdrav vsem brez razločka! Nekdo.
de “G. S.” še vnadalje glasilo “maza čev ’, ker drugače baje bi ne mogel izhajati — vsaj tako pravi sam. Z; svobodaše in socije je vse dobro, da le “bisaga” ni prazna. Zdravi!
— G. A., Denver, Colo.: — Hvala za poslano naročnino za nove naročnike. Veseli nas, da se naš list širi tudi v Vašem mestu.
—G. L., N., 111.: — Tu v Jolietu popravlja harmonike naš star rojak g. John Golob, 608 N. Broadway, Joliet, 111., a za onega v Clevelandu ne vemo naslova. Pametno in koristno je za vse naše trgovce in obrtnike, če imajo svoje ime, stan in naslov v listu, kar stane v “A. S.” le $5 na leto. Zdravi!
Svobodašem.
V svoji zadnji štev. “G. S.” pripo-znava, da je “Am. Slovenec” res — “najlepši, najcenejši in toraj najboljši slovenski list v Ameriki, ter edini slov. kat. list in glasilo edine slov. katoliške Jednote.” Take resnice pa nismo pričakovali izpod peres socijev in “u-bogih brezvercev”, kakor se sami na-zivajo. Tudi jih jako veseli naša lastna moderna tiskarna ter naša mogočna organizacija, da, tudi naši vrli sotrudniki in prijatelji.
Le to jim je žal, ker so oni še vedno “primorani radi denarnih sredstev” sprejemati oglase onih “mazačev”, kojim je “A. S.” obrnil že zdavnej svoj hrbet. Le jih naj imajo — dober tek! Mnogo “mazil” rabijo sociji, da enkrat pridejo do razuma. Pri naših naročnikih je drugače. Ne rabijo nobenih “mazil”.
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)l Toraj, kadar priđete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagao-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni m operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in o» Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS.
% M ft-
•f BKKK-.'
/GLASI.
g
-ti-

Cleveland, O., 30. jan. — Slavno uredništvo Am. Slovenca! Prosim, da | mi priobčite teh par vrstic v priljubljenem nam listu, ker s tem rojakom naznanjam v okolici Clevelanda, da je pri zadnji mesečni seji naše Samostojno Katoliško Podporno Društvo sv. Vida vstopnino znižalo za polovico in velja za šest mesecev, sicer samo za nanovo pristople kandidate. Prilika se nudi sedaj tem, kateri še niso pri nobenem društvu. Torej fantje in možje, pristopajte sedaj, ko je lepa prilika, da se preskrbiš z malo pristopnino k drtfštvu za čas bolezni ali smrti, ki človeka zadene ne ve kje in kedaj, bodisi mlad ali star. S tem končam moj skromni dopis ter pozdravljam rojake in drage mi čitatelje in naročnike tega lista. In tebi, list, želim v tem 20tem letu, da bi se za 20krat 20 povečal z ^ dobrimi naročniki.
J. Russ, društvenik.
Joliet, 111., 6. febr. — Slovenski Sokol v Jolietu je imel svoj občni zbor zadnjo nedeljo in volitev novega odbora za tekoče leto. Izvoljeni so bili sledeči sobratje:
• Josip Zalar, starosta.
Josip Sitar, podstarosta.
Josip Klepec, tajnik.
Filip Gorup, zapisnikar.
Forest City, Pa. — Cenjeno uredništvo A. S.! Vem, da bote mislili, da me je mraz vzel za ženo saboj po svetu, ali pa hudir za novo leto, ko se nič ne oglasim. No, gospod urednik, sem še na svetu in vem, da vam je znano, da kopriva pri plotu nikdar ne pozebe, jaz pa tudi pri “štafu” nisem še; ko se po en plati dosti segrejem, pa še drugo stran k “štafu” obrnem, da se še po drugi strani ogrejem. In ko čitam pridno dva slovenska časnika, sem brala večkrat že o zimi in o mrazu. Tudi tukaj je včasih tako mrzlo, da bi si človek želel... no — biti hlebec ali kruh v peči, da bi se od vseh strani naenkrat grela, kadar prav hudo mraz pritiska. Včasih je pa spet toplo tako, da spet bi človek mislil, da bo pomlad zdaj tukaj. Sneg je zapadel še pri začetku novembra pretečenega leta in je še zmiram ponekod tisti; zdaj snega je zelo malo, je le bolj led.
No, gospod urednik in bralke in bralci Am. Slovenca, vas prosim, nikar me pa ne sumite, da sem jaz vremenski prerok, kajti kar je že bilo, ni nič “kunštno” prorokovati. In mi tudi ne zamerite, ko bi rada sporočala, kako in kaj je bilo med nami z Božičem in Novim letom. Kar mi je znano, ni mi mogoče opisati posamezno, kako se je imel vsak. Naj omenim le bolj, kako je bilo, ko smo bili bolj skupno ali v cerkvi. Na sveti večer je bila prva maša opolnoči. Kako lepo je bilo okinčano božično drevesce! In imamo tudi nove jaslice. In ko se začela maša, je pel pa moški zbor. Vse je bilo še lepši ko pa leta 1909., samo petje pa ne, vsaj meni se zdi tako, za druge ne vem. In Novo leto tudi po navadi. In tako smo dokon-
Zahvala.
Vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so nam izkazali svoje sočutje ob priliki prerane smrti našega nepozabnega brata, ozir. soproga in očeta gosp.
Josipa Bambič
se najiskrenejše zahvaljujemo za prijaznost in tolažbo.
Posebno se pa zahvaljujemo slavnim društvom sv. Fr. Sal. št. 29 K. S. K. J. in sv. Barbare št. 65, F. C., Pa., ki sti se udeležila pogreba svojega pok. sobrata, in gg. Košiček in Ober-star, ki sta odredila, da je dr. sv. Barbare podarilo pok. prekrasni venec na grob.
Najiskreneja hvala vsem, tudi onim, ki so se udeležili pogreba. Vsem stotera hvala!
Pokojniku sveti večna luč!
Žalujoči ostali:
Ter. Bambič, soproga in otroci.
Fr. Bambič, brat v Jolietu.
Mih. Bambič, brat v Braddock, Pa.
Ant. Bambič, brat v Little Falls, N. Y.
Marija Kunštek, sestra v Jolietu.
Joliet, 111., 30. jan. 1911.
Zahvala.
Povodom prerane smrti našega nepozabnega sina
Frank Bezek
se najiskrenejše zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom za izkazano sočutje in tolažbo, tudi vsem, ki so se udeležili njegovega pogreba in mu skazali zadnjo čast.
Zahvaljujemo se tudi vsem onim, ki so darovali cvetice, posebno pa tiskarski uniji, ki je se udeležila pogreba.
Vsem iskrena hvala!
Joliet, 111., 9. febr. 1911.
Žalujoči:
Mat. in Neža Bezek, stariši.
Mary, Malka in Ana, sestre.
Matija, brat.
Listnica uprave.
G. L., Soudan, Minn.: — Prejeli smo naročnino za 25 naročnikov, za kar Vam se izreka najlepša zahvala. Ako bodo rojaki še drugod posnemali. Vaš vzgled, bo naš list kmalu dosegel čast — 20,000 naročnikov. Bog plačaj!
—G. M., Cleveland, O.: Ni se vredno ozirati na “godlo”. Odpustimo jim — “saj ne vejo, kaj delajo”. Če reče kdo, da je črno, ga imenujejo laž-nika, ako pravi, da je belo — spet ni prav. Tam imajo “moderne rojake” kot sami pravijo.
—G. S., Chicago, 111.:—Odkar smo obrnili hrbet našega lista “mazačem”, je naša trgovina vedno bolja. Bujno raste imenik naročnikov in bolj točno se plačuje vsaka stvar, tako da smo tekom lanskega leta prejeli več sto ' dol. več naročnine kot kedaj poprej, 1 za oglase pa ravno tako. Le rlaj bo-
Plačajo se vnaprej.
Kdor išče dela, za enkrat.........$0.10
Kdor išče delavcev, za enkrat... 1.00 Kdor išče znanca itd., za enkrat. .25
Zahvale .......................... 1.00
Naznanila, od vrste, za enkrat... .10 Oglas—ime, stan in naslov, na leto $5. Oglasi v "A. S.” so najuspešnejši.
KJE JE JERNEJ HABIČ, DOMA iz Javora št. 5, Pošta Hrušica pod Ljubljano. Bil je v Rockdalu pri Jolietu pri Frank Ljubiču. Šel je od tu 16. nov. 1910 v Youngstown, O. Rad bi zvedel za njegov naslov, ker imam pismo od Frančiške Habič na recepis, zato naj se javi ali pa če kdo drugi ve za njegov naslov blagovoli mi ga naj naznaniti. Frank Ljubič, 118 Steelville Ave., Rockdale, P. O. Joliet, 111.
KJE JE FRANC FRICELJ P. D. Martenik, doma iz Kokarij na Spodnjem Štajerskem. Šel je iz She-boygana meseca aprila pretečeno leto. Slišal sem, da se je ponesrečil na trenu v Melno, Wis. Če kdo izmed rojakov ve za njega ali je živ ali mrtev, naj mi blagovoli naznaniti jaz mu hočem njegov trud dobro plačati. Matevž Florjane, No. 1215 So. 10th St., Sheboygan, Wis. 2t
IŠČEM SVOJA BRATRANCA JO-žeta in Antona Vidmar doma iz Senožeč No. 28 Notranjsko, Austria. Jože se je nahajal poprej v Arkan-sasu ali v Minnesoti in Tone se nahaja mislim nekje v državi Washington. Pred tremi leti je bival na Evelethu v Minnesoti. Prosim rojake, če kdo ve zanje, naj mi naznani ker bom hvaležen, ali naj se sama oglasita, ker jaz bi rad zvedel za njun naslov. Jernej Brajdich, 209 Indiana st., Joliet, 111.
IŠČEM ALOJZIJA PIŠEK, BIL JE nekje v montani. Kdor rojakov ve zanj in njegov naslov naj mi ga blagovoli naznaniti. John Pišek, 1087 E. 64th St., Cleveland, O. 1
RAZPISANA SLUŽBA ORGANI-sta in cerkvefiika v cerkvi Matere Božje v Waukeganu, 111. Pogoje naznani: Rev. John Plevnik, 620—
10th Str., Waukegan, 111.	4t
KJE JE MARIJA MIHELIČ, DO-ma iz Poljan pri Kočevju blizu Starega trga, št. 17. Pred 6. meseci se je nahajala v Denver, Colo. in je odšla neznano kam. Prosim, da se mi sama oglasi, ali pa kdo drugi, ki ve za njo. Kat. Šimek, 202 Stone St., Joliet, 111.
KJE JE JANEZ VIDERGAR, DO-ma iz vasi Škerjance, P. Radomlje na Gorenjskem? Lani o Velikinoči je še stanoval v Vendel, Pa., Westmoreland Co. Prosimo ga, da naj se nemudoma oglasi na “Rafaelova družba v New Yorku, 135 E 2nd St., New’York”, imamo mu zelo važ nih novic sporočiti! Tudi ako bi morda kdo rojakov vedel kaj o njem, prosimo, da nam sporoči. Storil bo dobro delo in hvaležni mu bomo!
NA PRODAJ IMAM 2 HIŠI, POSA-mezno ali vkup z loto 60x120, po najnižji ceni, v svojo lastno zgubo. John Sebot, 7 St. No. 1146, La Salle, 111.
KJE JE ROJAK MARTIN GOR-šek? Njega močno pogrešajo v La Salle, 111. Je majhne postave, a zna igrati na gosli, kitaro m harmoniko. Kdor mi pove njegov naslov, mu bom prav hvaležen. John Sebot, 7 St. No. 1146, La Salle, 111.
ANTON VOGRIN, ČREVLJAR
210 Ruby St.	Joliet, Illinois.
Popravljam in izdelujem moške, ženske in otroške čevlje po zmerni ceni.
STIIPPE0
P LOP!L L AR D COMPANY, jcpszr cjrr.Nj
Lorillards
STRIPPED SMOKING TOBACCO
JE NAJBOLJŠI
za pipe in cigarete.
Njegov vonj je prijeten
L »riilardov je čist in mil. Razveseli vsakega kadilca. To je prva vrsta rezanega tobaka, ki se prodaja v Ameriki in se lahko kupi povsod od vsakega prodajalca.
Cigaretni papir prost z vsakim zavojem.
Vardite ss pm ejaai!
Pravi Lorillard ima ta rudeei, diamantni utis
THE AMERICAN TOBACCO €0.
INFLUENCA
Pravi “Pain-Expeller” se je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence.
Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice.
Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih.
Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain-Expeller’', ker zabranite s tem večtedensko bolehanje.
Navodilo za rabljenje je priloženo vsakemu zavitku.
Varujte se ponaredb.
25 in 50 centov steklenica.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl St.,	New York, N. Y.
N. B. — Richterjeve Congo pilule proti zaprtju.
Bodite pozorni in ne opuščajte prilike, ki se vam porftija, da boste lahko postali sami svoji s tem, da boste z delom svojim rok postali samostojni in ne sužnji kapitala, tako tudi vaši otroci. Pripravite si lastno ognjišče in dom za svojo deco, da bo neodvisna. Tam boste živeli v miru in zadovoljstvu vi in vaši otroci ter otrok deca — na svoji zemlji. Nova občina in fara se organizira še tekom tega leta. Tudi Slovenci lahko dobelepe zemlje za svojo kolonijo v severnem Wisconsin-u, na lahke obroke in po nizki ceni. Za podrobnosti in pojasnila pošite na:
F. K CMEUA
1827 Blue Island Ave.,
CHICAGO, ILLS.
FEBRUARJA 1911.
Vera in praznoverje.
Češki spisala V. Lužicka. Prevedel Rev. J. C. Smoley.
“Hvaljen bodi Jezus Kristus.”
“Na veke
“Kaj stojite tu na žgočem solitci?”
“Gledam po Vašiku. Ga niste srečali, Bartuška, kje v gozdu?”
"Nisem ga videla... Lahko je šel v kako gostilno, da bi se nekoliko poveselil. Mladi fant vendar ne bode do smrti hodil za mamico in se držal njenega predpasnika. Ko so ptiči godni, letajo iz gnezda, mila mi Maršikov-ka... Stopite rajši k nam na kratek obisk.
“Ne morem. Vašik pride... Vidim ga tako le v nedelje..
Maršikovka šla je zopet nekoliko dalje in zopet postala, vedno se ozirajoča proti gozdu, ne bode-li iz njega sedaj in sedaj stopd ljubljeni njeni jedinec, vdovina radost in tolažba, dobri Vašik. Njerlo srce treslo se je v nekaki tesnobi, kakor čuti to tesnobo vsako materno srce, kadar pričakuje dolgo in zastonj svojega otroka, ali kadar se tek človeškega življenja po kakem naključju gane iz svojega navadnega tira. Tesnoba v njenem srcu rastla je bolj in bolj, in Maršikovka vrnila se'je h kočici, v kateri je stanovala, odela si nedeljsko ruto in hitela, kakor bi bila deklica, ki gre svojemu ljubljencu naproti, proti vrhu gozda.
Gozd šumel je nekako tožno danes, kakor bi glasno oznanjal materino bolest. Pekoči solnčni žarki niso prodirali v gozd, a Maršikovki se je zdelo, kakor bi padala žerjavica na njo z dreves. Ni mogla dalje, sapa ji je zastajala, sedla je pod star bor, raz katerega je podoba Matere Božje vabila k odpočitku.
“Mati Božja, ne 'zapusti me,” izvilo se je njenim ustnicam, a srce jim je pritrdilo.
Maršikovka sklenila je roki in je molila, a v tem trenotku ni mogla zmoliti niti jednega očenaša. Les odmeval je ptičjim petjem in žvrgole-njem, a žena je gorečim srcem zdihovala k okrašeni podobi Matere Božje.
“S pomočjo božjo pojdem še nadalje, da le zvem, kaj se je zgodilo,” je rekla in se pokrižala. “Bog pred menoj in z menoj,” je zaklicala. Hitro je preletela temni gozd do vrha Chlu-movega a potem se spustila po strmi strani navzdol v dolino naravnost nad mezihorški mlin.
Zadela je tu ob kako korenino,' tam ob kako drevesce, a kakor bi ji bila tuga in strah pripela peruti, hitela je po tem težavnem potu naglo v dol. Pred mlinom si je odpočila, potem se pa podala k velikemu poslopju kjer je služil njen Vašik.
Skozi okno se je ozrla mimo ognjišča do sobe, a strah prešel je njeno telo, čudo, da se ni zgrudila. Videla je, da so še zbrali vsi domači, a prva njena misel je bil Vašik. To je materi že prirojeno, ako jo. mori dušna tesnoba. Matere imajo navadno običaj, da najprvo zro in mislijo na svoje otroke.
Opotekaje se je vstopila. Nikdo se ni brigal za njo, nikdo ji na njen pozdrav ni odzdravil. Pomočila je prste v kropilnik pri vratih, a oči obrnila na Vašika. Stal je proti njej obrnjen, a oči imel uprte h hrastovi mizi, za katero sta sedela gospodar in gospodinja pod križem, ki je visel v kotu.
“Zdrav je,” tolažilo se je materino srce. “Kaj se pač le tu godi?” Maršikovki, ki je postala zopet mirna, ko je videla sina zdravega in čvrstega, se je zjasnil obraz, a pri prvem pogledu je kot skušena žena vedela, da se vrši tu posebna domača “pobožnost”.
Gospodar in gospodinja čitala sta glasno evangelij sv. Janeza, sin in hpi pa sta držala nad knjigo ključ. Maršikovka je vedela, da berejo evangelij, da zvedo tatove.
“Ključ se je zasukal,” vskliknila je važno gospodinja in vstala.
Družina se je nato razšla, Vašik pa je stopil k materi.
“Mamica,” zaklical je radostno in ji poljubil roko.
“Bala sem se, da se ti je kaj prigo-dilo, ker te ni bilo. So-li bili tatovi tu?”
“Pravijo, da so jim denarci iz kamrice zginili. Počakajte, mamica, takoj vas popeljem okoli.”
V tem je stopila kmetica k njima.
“Aj, Maršikovka je prišla pogledat k sinu,” rekla je tihim glasom. “Pojte z menoj, pogledave moj lan, kaj vi k njemu porečete.”
“Pravijo, da so bili tatovi v vaši hiši?” začela je Maršikovka, ko ste bile na poti.
“Da, imeli. Teži me to.”
“Prišla sem ravno, ko ste čitali e van gelij.”
“Prosim vas, čemu bi človek hodil na urad? Denarcev tako ne bomo več videli, imeli bi samo nepotrebna pota. Najlepše je, ako si mi to sami doma razsodimo. Sv. Janeza evangelij zve za tatove prej kakor vsa sodnija.”
“So vam tatovi mnogo ukradli?”
‘‘Sto goldinarjev.”
Tu ste obmolknile obe in sedaj še le začel se je pogovor o lanu. Hvalila je kmetico, kako vzorna gospodinja da je, kako krasno je zrastel lan, preračunala, koliko se iz lanu sprede, stke, našije, no i ktemu pridejala je še ženina in nevesto. Kmetica pa ni zinila niti besedice, a potegovala si sedaj ruto sedaj na oči, sedaj raz oči.
“Maršikovka, veste, kaj vam želim,”
začela je po odmoru. “Že iz otroških let se poznave.... Pa zgodilo se je. .. Veste-li, pri katerem imenu se je ključ zasukal?”
Začudeno je pogledala Maršikovka na kmetico.
“Bog vas potolaži... Mi o tem niti besedice ne zinemo... Vi za to prav nič ne morete... Rekli bomo, da ste si prišli po sina...”
“Jezus, Marija”, zdihnila je Maršikovka, sklepala roki, begala kakor preganjana zver, ne meneč se za to, da
tlači kmetičin lan...
* * *
V	hiši sedla je nesrečna žena v kot za mizo, težko glavo sklonila je na sklenjeni roki.
“Vašik tat... Moj ponos, moja radost je proč, proč je tudi moja večna blaženost. Sedaj na nebo niti misliti ne smem. Vendar v nebesa brez sina ne grem, a sin, moj Vašik, si je vrata do nebes zaprl... Pa ne... To ni mogoče.. . To je morala biti zmota.. . Vašik je pošten fant...”
Misli uboge matere drvile so druga za drugo, a v srcu divjala je grozna burja, v prirodi je ravno tako po krasnem vedrem dnevu nastal grozen vihar in bil na hišo, z vseh strani je cvililo po dimniku. Nebo so prevlekli črni oblaki, črna tema se je razvlekla po gozdu, v katero je prodrl tu in tam blesk bliska, kateremu je sledil bobneč grom.
V	tej grozi vstopil je Vašik od burje razkodranih, razmršenih las, pokleknil pred mater in bolestno zdihnil.
Mati je sina pritisnila na svoje srce in plakala z njim.
“Vi tega ne verujete, mamica, ali-te, da ne?” vprašal je Vašik.
Mati je vstala, prižgala svečo, prijela sina za roko in rekla: “Pokaži mi svoje oči.”
Vašik dvignil je svojo, v bolesti sklonjeno glavo. V luči sveče, katero je prinesla na Svečnico blagoslovljeno domu, pogledala je mati sinu v oči. Bile so solzami zalite, bolesti trgane, a čist, nedolžen je bil pogled iz njih.
“Nesrečno dete,” zdihnila je mati in pritisnila sina še tesneje k sebi.
“Ti si nedolžen, jaz ti verujem.” “Glupci, bebci, obsodijo človeka, o-madežujejo njegovo čast, in zakaj? Zato, ker se je v tresoči roki nagnil ključ ravno pri njegovem imenu. To so roparji, hujši kakor tatovi. Denar bo temu, kateri ga je vzel, lahko vrniti bogatemu kmetu, a ti jemljejo nedolžnemu človeku čast, poštenje, jemljejo mu njegov pokoj. Jaz pojdem k sodniji...”
“Ah, s sodnijo ne začenjaj. Tvoje ime bi se po nepotrebnem prenašalo od ust do ust. Kočo prodam in jim plačam teh sto goldinarjev.”
“Za Boga, mati, vi bi hoteli morda na me zvaliti še večji sum? Vi bi se hoteli oropati j edinega imetja in vzeti beraško palico v roke, edino le zato, ker me je obsodila zastarela prazna vera, igrača za otroke?”
“Bog marsikaj dopusti, ali človeka ne zapusti,” zdihnila je mati, priznavajoč resnico sinovih besed.
“Jaz zaupam v Boga. Da le vi, mamica, verjamete meni,” rekel je Vašik.
“Verujem, verujem, vsaj si ti moj sin in edina radost mojega življenja.” “Sedaj se čutim manj nesrečnega, ker niste vi zgubili vere v mene. Toda, treba se je ločiti... Vi poznate ljudi... Jutri raznese se to po celih Hlumeh, da je Maršikov Vašik tat. Ne morem tu ostati. Tu ne najdem službe, sem razupit, izmeček človeštva...” “Kaj misliš, za pet Kristovih ran?” “Pojdem po svetu. Edino vi boste slišali o svojem času o meni, da se ne bo za menoj vleklo črno obrekovanje.” “Ti me zapustiš...”
“Moram. Jutranje solnce ne sme na mene več v Hlumeh zasijati... Ne sme videti Vašika, kateri je zaznamovan z nezvestobo.”
“Še danes? V tej burji irr viharju?” “Hujši so ljudje kakor silni vihar a milosrčneji, usmiljeneji je blisk in grom. Bog me že popelje.”
Mati ni mogla razumeti tega,, sedela je sklenjenima rokama, kakor , bi jo bil blisk omračil, ko si je Vašik spravljal svoj skromni imetek irr si ga povezal v culico.
Zabliskalo se je na nebu irr zagrmelo je, da se je kočica stresla. Maršikovka se je pokrižala, nagloma vstala, vzela iz omarice rožni venec, ška-pulir a majhen, star usnjen mošnjiček z denarjem.
“Tu so moji mali prihranki. Moli in v Boga zaupaj. Kakor je sedaj blisk razsvetlil našo vas, tako> se o-svetli tudi resnica, pravica, zmota in goljufija. Čutim in spoznam s teboj, da tukaj ne moreš ostati, a do smrti mi je težko. Kakor bi mi b.il’ meč srce na dvoje razklal, a v glavi mi tako divje buči... Sin moj, Vašik...” Srce pretresajočim zdihovanjem padli sta si v naročje ti dve žrtvi preneumne zatemnelosti. Mati poljubovala je sina, ga pokrižavala, blagoslavljala, sin je poljuboval roke, ki so jedine na svetu, ki umejo blagoslavljati in po-ljubovati, katere so se za njega trudile in ga marsikake nezgode obvarovale.
Naposled poljubil je Vašik še enkrat z žulji pokrito, trdo, a vendar v ljubezni tako mehko roko. Predno je Maršikovka v otupelosti velike boli in žalosti razumela, kaj se z njo godi, od-
trgal se je Vašik od nje in zapustil domačo kočo.
Vihar je rjul, grom donel, dež lil a blisk razsvetljeval pot proti gozdu. I v tej tu in tam tam od bliska razsvetljeni tmini zapazila je mati le še obrise sinove postave, skočila je ven za njim in obupno kliknila:
“Vašik, Vašik...”
Vihar je prestregel njene besede, sin jih ni slišal več. Moči so zapustile nesrečno ženo. Zgrudila se je na pragu in obupno klicala:
“O Bog, Bog viharja in bliska, vladar groma in sveta, usmili, usmili se mene. Vrni mi sina, razženi z lučjo vere in pravice grozno zmoto.”
Gostač z ženo sta prihitela in zanesla na pol mrtvo mater v sobo, kjer je gorela še prižgana sveča, kakor kaka luč za rajnega.
* * *
Maršikovka hujšala je od one groze-polne noči, ko se je podal njen ljubljeni sin med svet, po nedolžnem zaznamovan s hudobijo, od dne do dne. Ljudem se je izogibala. Kakor hitro se je po okolici razneslo, seveda pod pečatom molčečnosti, kak je bil vspeh evangelija, in čemu je Vašik tako naglo v noči odšel, takoj so jo začeli zvedavo povpraševati:	“Maršikovka,
kam pa je šel Vašik?”
“Po svetu je šel iskat kresalo, da ukreše v neumnih bučah luč,” bil je kratek odgovor.
“Ubožica,” rekali so ljudje, “zmedlo se ji je.”
V tej njihovi sodbi jih je še bolj potrdilo čudno ravnanje Maršikovke. Ka dar je bučal vihar, kadar so črni oblaki prepregli nebo, kadar so bliski kri žali nebesni obok, tedaj je v kotu svoje sobice pokleknila pred križem, prižgala svečo in klicala:
“Blisk, grom, vihar, vrnite mi Vašika.”
Leto je minulo za letom, sin se ni vrnil, pravica se še vedno ni izkazala.
Vesti o Vašiku prihajale so le poredko, a mati je vedno oživela, kolikor-krat jo je gospod župnik poklical v župnišče, da bi ji prebral sinovo pis mo.
Gospod župnik je imel sočutje z u-bogo materjo, ki je v svoji bolesti pri hitela k njemu; in ravno v tem, da je Vašik pisal na župnišče in po tej poti pošiljal materi vesti o sebi, videl je župnik Vašikovo nedolžnost. Vašik prišel je na Ogrsko in na neki graščini dobil službo kočijaža. Iz vsakega pisma odsevala je njegova sinovska ljubezen, nedolžnost in žalost, ob jed-nem tudi napredek v izobrazbi in skučenosti življenja.
Bil je, ravno tretji letni dan, odkar je sin zapustil dom, ko je zopet po gozdu začel bučati vihar, ko so se bliski gonili po nebesnem oboku, a dež bil na borna kočo. Maršikovka je, kakor po navadi, prižgala svečo, in pokleknila pred križ v kotu, ko je naenkrat nekdo potrkal na okno|. Strahu je Maršikovka poskočila in segla k srcu. V tem trenutku se ni mogla ganiti iz mesta.
Trkanje glasilo se je v drugo, a sedaj se je slišal glas:
“Odprite!”
Glas je bil tuj. Maršikovka je z vzdihom šla, da bi odprla. Velik mož je vstopil.
“Hvaljen bodi Jezus Kristus! Maršikovka, Vaša soseda vas prosi pri vseh svetnikih, da bi prišli k nam. Mladi umira, a ima prav težko smrt. Rad bi še z vami govoril.”
“Takoj,” dejala je Maršikovka. “Vendar ne pojdete v tako groznej burji,” zaklical je gostač, ko je stopila ven, ko je zaslišala v veži glasove. “In potem v to, to hišo, kjer, kjer...” “Sodijo in obsodijo nedolžnega človeka na samo branje sv. evangelija,” segla ji je Maršikovka naglo v besedo. “Umirajoči me pač kliče, in tega moram ubogati.”
Nato se je naglo oblekla, vrgla čez sebe rženi Žakelj, pokrižala se, pokropila blagoslovljeno vodo in šla junaško v burjo in dež. Pred kočo je treščilo v silni dob in zadonel je grom, a ona se za to ni zmenila. “Kar mi je vzelo praznoverje, mi morda vrne vera,” tolažila se je natihoma Maršikovka. Slična upanja, nekake pred-slutnje naglo prihajajo. Maršikovko prevzela je prava radost. Zdelo se ji je, da se bo nekaj posebnega odkrilo in razodelo, ko mladi na kmetiji ne more umreti, dokler z njo ne govori, a srce je ji govorilo, da se to tiče njenega Vašika... Vsaj je ravno mladi takrat, ko so brali evangelij, držal osodni ključ. —
Še le drugi dan proti poldnevu vrnila se je Maršikovka na dom.
“Je umrl mladi?” vprašala je zvedavo gostačka.
“Umrl,” dejala je ona.
Drugega odgovora ni imela in druge besede ni zinila. Pomolila je malo-pred križem, molila vroče in goreče, potem pa oblekla praznično obleko.
“Kam, kam?” vpraševala je gostačka.
“V župnišče...”
Smehom na ustih šla je proti gozdu, in s smehom sreče vstopila je v župnišče.
“Moja vera me ni goljufala, častiti gospod, dejala je veselo. “Edino le mati vidi svojimi očmi v srce svojega otroka. Vašik je nedolžen,” pristavila je povzdignjenim glasom.
Hvala Bogu,” dejal je duhoven in blažen nasmeh igral je okoli njegovih usten. Ni mogel materi povedati, da je on vse to že preje vedel nego ona, a da ima usta zapečatena svojim duhovskim stanom.
“Mladi pri kmetu ni mogel umreti, (Nadaljevanje na 7. strani.)
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Edina slovanske fotografija v Jolietu.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska 30:t Uta mesarija in grocerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
Popolnoma varno naložen denar
-JE PRI-
in več stilnega
dnevnega dobička jamci-W mo našim agentom z im-W portiranimi avstrijskimi sli-kami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti.. .A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minnesota.

R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L
TA BANKA Tam plača enako-visoke obresti kakor bank« r »tari domovini.
3%
O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico.
REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO.
Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov z vsem svojim premoženjem.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obre. stujejo po 4odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Novem mestu. — Naslov:
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA
J. C.Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, 111.
SLAVNOZNANÍ
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cini več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111.
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
efr? it? rt? rti tir? ttl	ïTl iti îïl fTl ftt tfrt rti rti
¥	*4? tl* *47*47 W W *4? t¡F *47 sp sf.* ‘A1 'X1
■■■	4*
4*
#
4*
tP
4*
4*
4
4*
4*
4>
4*
tp
4>
4*
tp
&■
4*
4*
4*
tP
4*
4*
#
Ako je vaš obraz bled ali rumenkast, je to znamenje pomanjkanja krvi, ker ista ne vsebuje dovolj rudeče in krepčilne vsebine, zato je slabotna in polna nečistobe. Tako pomanjkanje zdrave krvi je povzročeno po nepravilnim prebavljanjem hrane. Znaki takega pomanjkanja so:
Ilumenkasto l>ledo o 1 > 1 i c* j c, neprestani glavobol, slab okus, odurna »sapa, nemir po jedi, zabasauost in izbruhi.
Tem neredom se pridružijo še druge težave, ki so različne z ozirom na razmere v kojih se oseba nahaja. Mi vam svetujemo rabiti zanesljivo zdravilo v takem slučaju, ki je
ïo&gpB rBmsri
A
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
• SOIlTEHCb
Opozarjamo, da je format tega znanega zdravila bil zadnje čase mnogo izboljšan, da je sedaj mnogo močneje. Sedaj je doza mnogo manjša, a deluje mnogo bolj očividno. Rabite je kakor sami želite. To zdravilo je najbolj priporočljivo, ker
Očisti telo brez da ga oslabi.
Daje novo moč vsem organom ter dela prebavnost redno in perfektno. Stara in izdelana kri se v kratkem nadomesti z novo in močno krvjo, ki daje vsakemu udu novo življenje in moč.
DOBI SE V VSEH LEKARNAH.
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
tŸi tfo t1Tt 4*? t1Tt tITt tTi	ffa rtS tfi tITt tl*» t1Tt tŸt tŸt rjs
lp lp W	W W	*«P *«P *P lP ML* lP *±J lp lP lP *4?
4>
ti*
tp
4>
4*
tp
4*
tP
¡ti
tp
4*
4*
4>
4*
4*
4»
tiv
tp
eiv
tP
4*
4>
4*
4*
¿¿a.
tp
4*
4>
cT?
tp
JOSIP KLEPEC
•JAVNI NOTAR
Iideluje v«e r notarsko delo spadajoče listine lOOfl N, CHICAGO ST, JOLIET
frfsCMflirrom-
C£oTHCS.
/fffpthen, r<-<v
Z If &Tiï°JVGr fn&T CoAO/ts,
ÇipntfÇ, TRVA
Največje in obenem slovansko pod jetje v Jolietu za barvanje in čistenj» moških in ženskih oblek. Uposlujeme le izkušene delavce.
PREMOG.
PRODAJA PREMOGA. Najboljši Lump, Egg in Nut premog po $4.00 tona.
NAJBOLJŠI FREMOG ZA GRETJE
M. PHILBIN
515 Cass St., Joliet, 111.
Oba telef. 5. Chi. tel. stanov. 2191 M4.
Joliet Steam Dye House
(Straka & Co.)
$42-644 Cass St., - Joliet, Illinois
Oba telefona 488.
Branch office N. W. Cor. Ottawa and Van Buren Sts.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
SLOVENSKI PRAVNIK.
R. F. Kompare
ADVOKAT
Telefon S. Chi. 439.
SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE. SO. CHICAGO, ILL.
John Steíanic
m voglu Scott in Ohio cest, Joliet, IB
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, ie ▼ritna vina in žganja ter prodajo prt jetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 34S. JOLIET
Emil Bachman
1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL.
Slovanski tvorničar društvenih «C znakov (badges). regalij, kap baade in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujeta kaj za društvo. Pišite slovensko. Ea talog na zahtevanje zastonj.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod-i .ni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M, B. Schuster
Young Building.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k
ANTONU SCHAGER
North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Geo. Laich
GOSTILNIČAR.
3501 — 95 Street, So. Chicago, 111.
Tel. So. Chicago 5844.
Pošilja denar že več let v staro domovino, a še ni bilo slišati nikake pritožbe.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me no po naj nižji ceni? Gotovo 1 V mesnic
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meto
Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i» poskusite naše meso.
Nizke cene in doDra postrežba j» «aše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v nr.šej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
Otic. Phone 4531. N. W. Phone III;.
Narodno Podporno Društvo
“Slovenski Sokol”
Waukegan, Illinois.
Uradniki:
Pavel Bartelj, starosta, 834—-lOth St. Josip Hribar, tajnik, 604 — lOth St. Frank Belec, blagajnik, 818 — lOth St. Telovadni odbor: Alojz Grebenc, Cor.
McAlister in lOth Sts.
Mesečne seje vsako 3. nedeljo ob 1:30 uri pop. v Matt. Slanovi dvorani na
10.	cesti.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olju in fimežev. Izvršujejo se vsa bnr varska dela ter obešanje stenske* papirja po nizkih cenah.
Chi. Phone 376. g J N. W. 927.
Kirinčič Bros
Cor. Columb A in Chicago S
Točimo izvrstno pivo, katero izde luje slavnoznana Joliet Citizens Bre wery. Rojakom se toplo priporočamo.
The Joliet National M
Na voglu Chicago in Clinton nHi RAZPOŠILJA DENAR NA V« KRAJE SVETA.
Kapital in prebitni sklad $100,000.00.
ROBT. T. KELLY, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik
C.	G. PEARCE, kasir.
Salun—AMERICAN HOUSE—Hotel Alfonz Weiblinger, lastnik,
1022 Ohio St.,	Allegheny, Pa,
. Bell Phone 9571-R. Cedar.
Se priporoča Slovencem v poset, Najboljše pivo, vina in žganja; okusne jedi in prigrizek.
(Nadaljevanje s 6. strani.) pripovedovala je Maršikovka, "dokler mi ni zaupal in priznal, da je o n tat. Prosil me je odpuščanja in se umiril. Imel je takrat nek tajen dolg, kakor ga imajo pogosto mladi fantje, a bal se je starišev. Hotel je vzeti le za kratek čas in ga je menil dejati na staro mesto, kakor hitro bi se bil razgovoril z materjo in dobil denarja od nje. Oče pa je preje nato prišel, kakor je on z materjo govoril in se mogel sporazumeti; povedati pa se je sramoval... Ta neblaga, neumna sramežljivost... Vest mu ni dajala pokoja. Vemo, da je bil zadnji čas zelo žalosten in potlačen. Toda ne sodimo, da ne bomo sojeni. On je že pred večnim sodnikom. Stariši o tem vedo. Stari bode v kratkem času naznanil, da je denarje našel in Vašik j bode zopet čist. Lahko se sedaj vrne j domu in ravno zato prihajam, častiti gospod, da bi mu pisali in ga poklicali domu. Umirajoči me je zavezal, da o tem ne spregovorim nikomur nikake besede, kakor edino vam, častiti gospod.”
Ni bučal vihar, niso se križali bliski, ni donel grom, ko se je vračal Vašik domu. Hitel je od železniške postaje h gozdu, kakor bi imel peruti. Dan. za dnevom pričakovala ga je Maršikovka in gledala, kedaj pride. Tako je tudi danes sedela pod hruško in gledala proti gozdu, katerega so zlatili solnčni žarki.
"Mamica,” donel ji je že od daleč mili glas.
Naglo, kakor deklica je poskočila in hitela sinu odprtimi rokami naproti. A že je slonel na njenem srcu in po-Ijuboval njene roke.
“Čist, čist, nedolžen,” je klical.
“Da, Bogu bodi čast in hvala. Gospod župnik oznanil je že zadnjo nedeljo iz prižnice in vsi vedo, da je kmet našel denarje.”
“Praznoverje je premagano, vera je zmagala.”
“A koliko si ti, ubožec, pretrpel!”
“Trpela sva, mamica, obadva. A vsako zlo ima svojo dobro stran. V m°jej glavi se je v tem času razsveti-
lo.	V tujini pridobil sem si skušeno-sti, bistril sem si razum a učil se poznavati svet in ljudi. Še le sedaj sem sposoben, razsvitljati v temi praznoverja luč resnice in pravice in trgati iz ljudstva vkoreninjeni plevel praznoverja.”
"Naj prej e pa pojdi h križu in moliva k Bogu, da je naju zopet v sreči združil in nama dal preživeti to grozno skušnjo; a pri vsem pomni: Vera tolaži, krepča in daje moč in pri svojih vernikih je Bog.”
Pri križu je mati sina blagoslovila in zaplakala. Bile so pa to solze radosti, katere lečijo rane in osvežujejo srce in žalostno dušo. Vašik je v resnici prinesel, kakor je to mati v svoji zmedenosti in dušni boli dejala, kresalo in kamen, s katerim kreše iskre resnice in pravice, in preganja zmote in blodnje iz svoje domovine...
(Nadaljevanje z 2. strani.) smo šli z dobroznanim rojakom Frankom Jeričem, ki ima kupljenih 80 akrov zemlje, plačal jo je pa po 12 dolarjev aker, in še 3 drugi. Dopisnik pa piše, da se po 5—7 dobi na izbiro in prav dobra zemlja. Zakaj se dopisnik ni prej oglasil s svojim dopisom ki bi bil omenjenim rojakom storil prav dosti dobrega? Sedaj se oglaša, ko je že prepozno! Da, pa res ni dru-zega kakor hrib in “swamp”, to pa jaz še vedno trdim in vsi drugi, ki so bili z menoj.
Kako se dopisnik blamira, napišem samo par vrstic. Najprvič piše: “Zemlja ni vsa jednaka, nekje je hrib, drugje je ‘swamp’ in zopet na tretjem mestu dobra zemlja.” To je res, to mora vedeti vsak, kar nas je prišlo iz Kranjske in kdor gre le miljo od doma. Nazadnje pa trdi, da zemlja ni boljša na Willardu in Gormansu, kakor pa v Phillips. Da je zemlja okrog Fairchilda, Willarda in Gormansa boljša, je dosti dokazov; prvič da je dražja in drugič da je Willard in Gormans največja farmarska naselbina za Brockway, Minn. Če pa hoče dopisnik kaj več vedeti, mi naj pa piše, saj se lahko pogovoriva pismenim potom.
Da mi pa ne bo več treba v salun študirat hoditi, imamo pa tukaj večerno šolo. Mrs. Ana Sibney in njena sestra nas prav pridno poučujeta v angleščini. Sedaj traja šola že 4 mesece; v prvih 3 mesecih nas je bilo 15 učencev, sedaj nas je še 6. Da tako puščajo, je vzrok, ker se premalo zanimajo in ker ne vedo, kaj koristi. Vsak se izgovarja, da mu ne more koristiti, ker pojde v stan kraj.
K sklepu mojega dopisa pozdravljam rojake širom Amerike. Tebi, list, pa obilo napredka. Joe Slemec.
uri v šolski dvorani sejo in volitev novih odbornikov. V odbor so voljeni:
John Kukar, glavni predsednik; Matt Jereb, predsednik, Waukegan;
I rank Opeka, preds. N. Chicago; John Umek, tajnik; John Stražišer, blagajnik.
Pri tej seji je bilo več stvari sklenjenih. Ker pa več udov ni bilo navzočih radi zelo slabega vremena, se jim tem potom naznanja, da se vsi udeleže seje dne 5. marca ob 7. uri. Ta dan se bode pobirala pristojbina 50c. za leto 1911., kedor hoče biti ud kluba.
Nadalje se naznanja volilcem iz Waukegana, da bode dne 14. februarja volitev za “commission form”, kar pa mi ne maramo,, kakor ste izprevidili iz dopisov Am. Slov. v Jolietu, ki so ravno na tem potu kot mi v Wauke-ganu. Zatorej vsi volilci iz Waukegana dne 14. februarja na volišče in podkrižajte besedico NO — akoravno mala, pa je vendar velicega, velicega pomena za nas in razvoj mesta. Volišče bode samo na enem prostoru, to je: John Besley Malt House vogal Sheridan Road in Madison St., to je, spodaj pod “police stacijonom” zapadno vzhodni vogal.
Vsi kandidatje za državljanski papir bodo imeli tri tedne pred skušnjo vsaki teden v ponedeljek, petek in soboto šolo za pripravo kot zadnjič. Vsi, kteri še nimate malega papirja, se pri meni oglasite, Vam spišem in potem lahko sami greste po njega, ker imam formularje za naturalizacijo doma. Kdor pa ima že prvi papir zadosti star, naj nikar ne odlaša vložiti prošnjo za državljanstvo. Priseljenec, kakor pri zadnji seji omenjeno in opisano, je v tej deželi večni tujec in popolnoma brez ljubezni do nove do-! movine, kjer služi svoj kruh, dokler ne stopi pod zvezdni prapor. Slovenski politični klub je vedno vsakemu na razpolago in v pomoč prosilcem državljanstva. Urad političnega kluba bode z velikim veseljem sprejel vsa-cega novega uda in storil vse, kar je v njegovi moči, v korist udov. Zato rej prosim rojake, oklenite se kluba in bodite zagotovljeni, da nas Sloven ce bodo vpoštevale vse oblasti v Wau-keganu in N. Chicagi.
Pozdrav!	John Umek, tajnik.
Willard, Wis., 29. jan. — Dragi mi urednik! Prosim Vas, da mi priobčite ta moj dopis. Še nikoli nisem pisal nobenega dopisa, bodem videl, kakšno srečo bode ta prvi moj dopis imel, če zagleda beli dan ali ga bode vaš kužek nesel v tisti zavrženi koš. Pa če dobi tako kazen, pa naj v miru počiva. Mi tukajšnji slovenski farmarji prav lepo napredujemo. Suha drva smo že vsa prodali, sedaj bomo pa še zelena drva prodajali. Tukajšnja hosta se bode kmalu izpremenila v lepo polje Saj tukaj so pa tudi zares izvrstni delavci, ki so že letošnjo zimo naredili od petdeset do sto klafter drv. Jaz jih imam pa sto polen narejenih, ker sem pri tistih kakor oni polž, ki je sedem let plazil en meter visočine in ko je na vrh prišel, pa je doli padel in je rekel: Naglost ni nikjer prida.
Ko sem ravno danes čital št. 8 A. S., sem našel notri dopis iz Deer-brooka, Wis. Oni “farmar” tako piše: “Za eno karo drv dobimo kek piva, zato nam ni potreba piti v saloo-nih, lahko pijemo doma po ceni.” Meni se'pa ta “pir” preveč drag zdi! Če jaz prodam eno karo drv, dobim lahko petdeset sodčkov piva, potem mi lahko bolj po ceni pijemo ko vi.
Naznanjam, da tukajšnji farmarji smo imeli ravno danes prvo sveto mašo v državni šoli na Willardu, ki jo je daroval Rev. Father Bekman iz Green wooda, Wis. Prav žalostno je bilo pogledati, ko je bilo nas samo deset tacih, ki morajo biti v cerkvi odkriti, a prav dosti je bilo pa mladine.
Naznanjam, da tudi tukaj nesreča ne počiva. Dne 20. jan. je nesreča zadela Franka Perovška, ki je šel zjutraj zdrav drva sekat ali žalibog, nazaj so ga morali pa nesti, ker je drevo nanj padlo in ga močno poškodovalo. Bog mu povrni kaj kmalu zdravje!
Sedaj pa končam ta moj dopis, ki se je že dobro daleč zavlekel. Pozdravljam vse čitatelje in čitateljice tega lista. Tebi, vrli list, pa želim obilo sreče v tem letu in obilo novih naročnikov in predplačnikov.
A. Trunkel.
ljudi, da se ni nobena gromada videla. Kar pripiha vlak Soldatov, na sredi pa kanoni. Ko se ustavi, vojaki so mislili izstopiti. Ali takrat je zapel sol-daški hornist od unije na nekem hribu “Marš!” Vojak se ustraši in hajd nazaj v mesto. Tam so pa prestavili kanone tako, da so bili naprej pa ne odzadaj. In vojaki so se držali, kakor bi bilo treba pokati. Šli so doli vsi. Vse je bilo zastraženo. Na vsake 4 jarde je bil vojak. Nobenega niso pustili nikamor. Šli smo kar ‘po šup’. Bil sem šel obiskat enega, potem sem šel domov, pa sem bil spremljan tako kot dunajski cesar. Vsak me je pozdravil z orodjem in imel sem tovarišev do doma.
Bilo je par dni, ko so se mešali sem-intje, eni so prihajali, eni odhajali, tako da smo se bili že privadili, da je bilo nam dolgčas, ko smo bili sami ostali. Ali nam niso mogli nič, ker nismo nič požigali. To je bilo laž. Pa zopet je prišel vlak s premogom, pa na vozih kar po 5 vojakov. Ali so bile slovenske žene srčne in trdne kot železo: poskakale so na vagone in populile tiste “pine” ven in vlak se je pretrgal na več kosov. In so zopet izginili.... Žene so še sedaj tukaj, vam lahko povedo. Bilo je vojaka o-koli toliko kot listja in trave.
Da skrajšam ta dopis, omenjam še, da takrat smo bili zmagali in smo bili dobili večjo plačo. In zmaga je bila naša pa še večja, ali ne morem vsega popisati, ker se bojim, da ta dopis ne bi “rajžal” v koš, ga rajše končam. Toliko vsem Slovencem: kjer nimate še unije kakor v Pa., vam želimo — držite skupaj in bo gotovo zmaga! Kakor je pri vsaki stvari začetek lahak, ali konec težak, tako je tudi pri vas. Torej ne odnehati, pa korajžno in naprej do konca in zmage.
Kar je pa Slovencev po Ameriki, ki se zanimajo, pa priporočam po svoji moči darovati milodare. Kadar se
nam tako pripeti, lahko nam vrnejo. Ako bo njihova zmaga, bo naša še toliko večja. Torej naprej!
V Pennsylvaniji vem da imate hud boj, ker sem delal pred 14. leti pri Westmoreland Co. par mesecev; vem, da je scab Co., zatorej tudi poznam okoli tam položaj. Zato le korajžoI V tem času nam ni treba več strahu zato ker imamo dosti veliko unijo in pomoč. Ako bi bilo vse v uniji, to bi bilo lahko delo, ali so še po večih krajih, ki se imenujejo “kompanijske mule”. Pa o tem drugikrat.
Pozdrav rojakom! In tebi, A. S., pa veliko naročnikov-predplačnikov.
Jožef Hochevar.
Waukegan, 111., 7. sveč. — Kakor v zadnji številki Am. Sl. naznanjeni štrajk je bil končan v popolno korist in zadovoljnost delavcev žičarjev. Da je vse se tako lepo mirno izteklo, se imajo delavci zahvaliti slogi, katera je vladala od časa začetka do konca. Naš narod je bil tu vpoštevan v preve-čini in so igrali Slovenci glavno ulogo, Vse narodnosti v mestu Waukeganu in North Chicagi so spoznale, da je Slovenec zaveden in da ne more in ne mara biti rob neizkušenega bossa. Kakor rečeno, vse nesporazumljive točke med delodajalci in delavci so poravnane ter je vse v tiru zadovoljnosti. Delo se tukaj ne dobi začasno prav lahko, akoravno se dela precej dobro.
V nedeljo dne 5. svečana je imel slovenski politični klub zvečer ob 7.
Bridgeport, O., 6. jan. — (Konec.) Bilo je 6 ura zjutraj, ko so se ljudje poizgubili po hišah posamezno, da si nekoliko jezo potolažijo, tako da smo bili ostali samo 3 možje. Bila je megla in tema, videti nič. Bilo je 6:30 zj. Kar pripiha zopet “ta črni” s premogom, ne da bi dal kak znak, poti-hem, ena mašina naprej, ena odzadej. Kar zapazimo pošast in skoči eden z rudečo lučjo na progo in mu da znak, da naj ustavi. Ali strojevodja se ni zmenil. Zopet smo mu zaprli pot z znamenjem, da bi ustavil. Ko so ljudje slišali glas od mašine, so tako leteli skup, kakor bi bilo gorelo: eni z gorjačami, eni s kamenjem, eni z revol verji. Ko smo obsuli okoli celi vlak, smo dobili v prvi mašini mislim 6 detektivov, vsak svojo puško nabasano. In tako tudi pri zadnji mašini je bila kara detektivov polna z orožjem. Ali korajža je šla po hlačah. Delavci so zapovedali: “Nazaj, če ne bo padalo!” Pa so se zbali in šli zopet nazaj;
Popoldne drugi dan so prišli vojaki na pomoč in smo vedeli, da pridejo, ker smo bili toženi, da mostove požigamo, zato so prišli. Bilo je zaprto vse po okolicah. Po hribih je bilo
Pooblaščeni Agent od vsih
Parobrodskih Družb.
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, UL le en blok od naše cerkve.
Če imate opraviti s sodnjo pojdite do
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
Ugodna prilika za varčevanje
Vzajemno Podporno Društvo
19 Kongresni trg. v Ljubljani reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestu je hranilne vloge
PO 41 %
Denar se zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI draftu na “Kreditni zavod za trgovino in in obrt” v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico.
Lastno društveno uremoženie Koncem 1,1910 K, 407.520.
Stanje hranilnih vlog koncem 1 1910 okoli K 300,000.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F. KERŽE OO.
2616 S. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
J. J. KUKAR
Cor. Lade & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih drnžb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Prodajam tudi trd in mehak premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.
Compagnije 9 Generale 9 Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
(ritka zveza z Avstrijo, Ogrsko la Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 23,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo irezplačno hrano na parnikih družbe, iaažne postelje, vino, dobro hrano is «zna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St.,
New York City, jlavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczmlnski, glavni zastopnik za zapad, 71 Dearborn St., Chicaga (frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, III. A. C. Jankovich, »gent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent. 110 South 17tb it., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, 111.
20. F; ..dRüAHJA iS li.
IMENIK PODREJENIH DRUŠTEV KRANJSKO-SLO VENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE.
1.	Društvo sv. Stefana, Chicago, 111. Predsednik: Franc Banich, 1822 W. 22 Pl.; tajnik: Leopold Jurjovec, 1827 Blue Island Ave.; zastopnik: Anton Gregorič, 2027 W. 23rd St Mesečna seja prvo nedeljo.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: John Filak, 1203 Elizaa-beth St.; tajnik: Anton Korevec, 10S Indiana St.; zastopnik: Frank Horvat,
1203	Cora St. Mesečna seja prvo nedeljo.
3.	Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet,
111. Predsednik:	John Kren, 309
Jackson St.; tajnik:	Josip Panian,
1001 N. Chicago St.; delegat: Martin Konda, 206 Jackson St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Ivan Zobec, Soudan, Minn., Box 1230; tajnik: John Lovšin, Box 1230; delegat: Franc Schvajgar. Mesečna seja drugo nedeljo.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle, 111. Predsednik: Jos. Brgles, 1227— 3rd St.; tajnik: John Pražen, 1202 Main St.; zastopnik: Jos. Bregač, 1108 —4th St. Seja prvo nedeljo.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Ivan Snedec, cor. B and Palem St.; tajnik: Peter Čulig, 1245 So. Santa Fe Ave.; zastopnik: Math. 'Novak, 300 Spring St. Seja vsakega
14. dne v mesecu.
8.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: Martin Kambič,
1204	Cora St.; zastopnik: John Gregorčič, 1600 Hickory St. Seja tretjo nedeljo.
10.	Društvo sv. Roka, Clinton, la. Predsednik: John Štefanič, 608 Pearl St.; tajnik in delegat: John Tancik,
609 Pearl St., Lyons, Iowa. Seja drugo nedeljo.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik:	John Jerina,
Forest Ave. 4;tajnik: Andrej Žakelj, Box 362; zastopnik: John Novak, Aurora Ave. 659. Seja prvo soboto.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Andrej Oražem, Sus-quehana St.; tajnik: Chas. Zalar, Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Seja drugo nedeljo.
13.	Društvo sv. Janeza Krst., Bi-wabik, Minn. Predsednik: Jakob Ka-riš, Box 107; tajnik: Math. Viđaš, Box 107; delegat: Matt. Tomac, Box 150. Seja prvo nedeljo.
14.	Druš./o sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: John Konda, 909 Ergo St.; tajnik: Fr. Radmelich, 436 Watson Ave.; zastopnik: Nikolaj Po-žek, 468^4 East Park Alley. Seje prvo in tretjo sredo.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 137 — 46th St., Pittsburg; tajnik: Geo. Volk, 877 Main St., Allegheny; zastopnik: Viljem Tomec, 1037 Berry St., Allegheny. Seja tretjo nedeljo.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat: Frank Trampuš, Box 306; tajnik: Math Ko-Btainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
17.	Društvo Marije Pomoč., Jenny Lind, Ark. Predsednik: John Tratnik, Box 145; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 66. Seja tretjo nedeljo po 20.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Jos. Kozan, 200 E. Bonnie St.; tajnik: Mike J. Maurin, 213 E. Bundy St.; del.: Paul Mukavec, 207 E. Bundy St. Seja tretjo nedeljo.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Martin Tauchar, Burdine, Pa., Box 57; tajnik: Fr. Petrovčič, Burdine, Pa., Box 246; delegat: John Tavčar, Box 82, Burdine, Pa. Seja drugo nedeljo.
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: And. Hočevar, R. F. D. 2 No. 7&y2; tajnik: Mih. Hočevar, R. F. D. 2 No. 11/4; delegat: Jos. Hočevar, R. F. D. 2, No. \Zy2. Seja drugo nedeljo.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Jos. Skoko, Box 237; tajnik in delegat: Frank Keržič, Box 8, Piper, Ala. Seja drugo nedeljo.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Mihael Setnikar, 6131 St lair Ave. N. E.; tajnik: Jos. Rus, 1306 E. 55th St. N. E.; delegat: John Grdina, 6025 St. Clair Ave. N. E. Me sečna seja vsako prvo nedeljo.
29.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik: Peter Rožič, 512 Lime St.; tajnik: Michael Wardjan, 903 N. Scott St.; delegat: Jos. Legan. Seja prvo nedeljo.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet,
Mich. Predsednik: Paul Shaltz, 119 —7.th St.; tajnik in delegat:	Paul
Špehar, 210 5th St. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash. Predsednik: Bernard Šmalc; tajnik in delegat: Josip Malnarič, R. F. D. No. 1, Box 70. Seja prvo nedeljo.
33.	Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Jos. Pavlako-vič, 54 Winchf St.; tajnik: Ivan Filipčič, 4821 Blackberry Alley; delegat: Ivan Balkovec, 5129 Dresden Alley. Seja prvo nedeljo.
38.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kan sas City, Kans. Predsednik: Marko Majerle, 413 N. 5th St.; tajnik: Peter Bižal, 413 N. 5th St.; delegat: Mihael Majerle, 413 N. 5th St. Seja prvo nedeljo.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, la.
Predsednik: John Skala, Delmar, R, No. 2; tajnik: Štefan Skala, Delmar,
R. No. 2; delegat: John Skala, Delmar, R. No. 2. Seja prvo nedeljo.
40. Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Karol Pešelj, Box 201; tajnik: Janez Povsha, Box 347; delegat: Anton Kromar, 216—3rd Ave. Seja prvo nedeljo ob 10. uri.
4L Društvo sv Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: John Bojane, 229 — 57th St.; tajnik: Jos. Hočevar, 51th. Eckert St., Allegheny, Pa.; delegat: Jos. Butara, Ambridge, Pa., Box 349. Seja drugo nedeljo.
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Matija Bajuk, 158 Main St.; tajnik: Anton Hren, 229 So Front St.; delegat: Ant. Malevič, 170 Friderik St. Seja tretji četrtek.
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda Mont. Predsednik: Franc Petelin, 622 E. 3rd Ave.; tajnik in delegat: Mihael J. Kraker, 503 E. 3d St. Seje prvi in tretji torek.
4*1. Društvo Vitezov sv. Florijana,
So. Chicago, 111. Preds.: John Stanko 9619 Ewing Ave.; tajnik: Karol Me-doš, 3523 — 95th St.; delegat: Fr. Me-dosh, 9485 Ewing Ave. Seja prvo nedeljo.
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont. Predsednik: Jos.
Lozar, Box 36, E. H.; tajnik: Jos. Sasek, Box 45; delegat: Nick Veržuh, Box 146 E. H. Seje 14. in 18. dne.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 729 Puntman Ave., Ridgewood, Brooklyn, N. Y.; tajnik: Ant. Pavli, 173 E. 4th St.; delegat: Franc Giova-nelli, 424 E. 15th St. Seja prvo nedeljo.
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, Til. Predsednik: Anton Petrič, 11035 Michigan Ave.; tajnik: John Vukšinič, 2748 So. Trumbull Ave.; delegat: Martin Nemanich, 1900 W. 22d St. Seja drugo nedeljo.
49.	Društvo Jezus Dober Pastir,
Pittsburg, Pa. Predsednik: Geo. Mi-lek, 5106 Dresden Alley; tajnik: Geo. Veselič, 5132 Dresden Alley; delegat: Rudolf Požek, 201—57th St. Seja tretjo nedeljo.
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti,
Allegheny, Pa. Predsednik:	Janez
Mravinc, 1114 Voskamp St.; tajnik: Fr. Mravinc, 120—46th Hartfield St., Pitts burg, Pa.; delegat: Matija Mravinc, 1154 Voskamp St. Seja drugo nedeljo.
51.	Društvo sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 1004 W. Sudington St.; tajnik: Marka Badovinac, 411 — 6th Ave.; delegat: Math. Kozan, 516 Smith St. Seja prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: John Hribernik, 710 Warman Ave.; tajnik: Ivan Matelič, 734 Warman Ave.; delegat: Jakob Strgar, 736 Warman Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Franc Barle, 1424 McAllister Ave.; tajnik: Janez Petkovšek, 830—10th St.; delegat: Fr. Petkovšek, 718—720 Market St. Seja tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega,
Chisholm, Minn. Predsednik:	Paul
Leustik, Box 493; tajnik: Martin Zalar, Box 541; delegat: Anton Repež, Box 658. Seja prvo nedeljo.
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Martin Kraševk; tajnik in delegat: Jos. Pašič, "Box 102. Seja četrto nedeljo.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: Anton Godec, 509 W. 2nd St.; tajnik: Fr. Cerjak, 316 W. 2nd St.; delegat: Filip Starc, A. V. Smelter Co. Seja vsacega 14. dne.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn,
N. Y. Predsednik: Anton Burgar, 44 Edsall Avenue; tajnik:	J. Zupan,
1245 Willoughby Ave.; delegat: Peter Vogrič, 799 Flushing Ave. Seja drugo nedeljo.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa.
Predsednik: John Tušar, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa., Box 66; tajnik: Jer. Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 63, Irwin, Pa.; delegat: John Bohinc, R. F. D. Box 43. Seja drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda,
Eveleth, Minn. Predsednik:	Josip
Francel, Box 567; tajnik: Anton Zalar, Box 761; delegat: Fr. Pogorelc, Box 567. Seja drugo nedeljo.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., We-nona, 111. Predsednik: Jos. Brance, Box 204; tajnik: Jos. Rudolf, Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Seja prvo nedeljo.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: John Jerman, 619 W. Federal St.; tajnik: Jos. Režek, 619 W. Federal St.; delegat: Martin Žlogar, 523 Crescent St. Seja tretjo nedeljo.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: John Stua, Box 340; tajnik: Al. Shilc, Box 373; delegat: Frank Drašler, Box 90. Seja vsako prvo nedeljo.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. Predsednik: Ant. Marinčič, 8101 Aetna Road S. E.; tajnik: Jakob Resnik, E. 81 th St. S. E. 3620; delegat: Jakob Jančar, E. 81th St. S. E. 3583. Seja drugo nedeljo.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: Geo. Novak Sr., 45 Sycen-more St.; tajnik: Stefan Papa, 23 Gan-star St.; delegat: Ivan Škof, 608 Butler St. Seja drugo nedeljo.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Jos. Win-dishman, 307 Grove St.; tajnik: Ant. Morgolič, 396 Reed St.; delegat: Ig' Kušljan, 229 — 1st Ave. Seja drugo nedeljo.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Al. Zupančič, 3236kž Hamaten St.; tajnik: Josip Perko, 6914 Grand Ave. S. E.; dele-
1816 Ater Ave.
gat: Ant. Šuštaršič,
Seja prvo nedeljo.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton. Pa. Predsednik: John Simonič, 616 S. 2nd St.; tajnik: Jos. Kraševec, 529 S. 2nd St.; delegat: Matija Petrič, 534 S. 3rd St. Seja tretjo nedeljo.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Ivan Mostar, Adamsburg, Pa., Box 120; tajnik: John Terbots, Box 276, Manor, Pa.; delegat: Leopold Stock, Hermine, Pa., Box 38. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls. Mont. Predsednik: Matija Urih, 3326 N. 6th Ave.; tajnik: John Ramuta, Box 605; delegat: Jac. Stariha, 1711—6th Ave. N. Seja prvo nedeljo po 10.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega. St. Louis, Mo. Predsednik: Ivan Petrič, 1130 Pestalozzi St.; tajnik: Jos Simonič, 1130 Pestalozzi St.; delegat: Anton Bukovic, 3400 Cuscuosco St. Seja tretjo nedeljo.
71.	Društvo sv. Antona Pad., Goff, Pa. Predsednik: Franc Terfila, Crabtree, Pa., Box 467; tajnik: Andrej Jereb, Crabtree, Pa., Box 92; delegat: Jos. Draškovič, Crabtree, Pa., Box 92.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Jos. Palear, Box 385; tajnik: Stan. Vesel, Box 434; delegat: Geo. L. Brozich, Box 424. Seja drugo nedeljo.
73.	Društvo sv. Jurija, Toluca, 111.
Predsednik: John Rački; tajnik: Vincenc Rački; delegat: Štefan Polič, Box 280. Seja prvo nedeljo po 15.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Blaž Usman, 1843 S. 17th St.; tajnik: Ivan Kulo-vič, 1019 S. E. Grand Ave.; delegat: John Peternel, 928 S. 15th St. Seja drugo nedeljo.
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Ig. Jordan, St.; tajnik: Frank Mali, La Harp & 3rd St.; delegat: Jos. Barborich, 1202 —1st St. Seja tretjo nedeljo.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Fo rest City, Pa. Predsednik: Franc Končar, Box 652; tajnik: John Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 552. Seja drugo nedeljo.
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednica: Ana Ulešič, 1545 W. 21st St.; tajnica: Kat. Koenig, 2220 W. 23d Pl.; delegatinja: Rose Banich, 1822 W. 22nd Pl. Seje tretjo nedeljo.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Frank Grom, 1212 — 10th St.; tajnik: Math Jereb, 1416 Sheridan Road; delegat: Janez Treven, 818—10th St. Seja drugo ned.
80.	Društvo Marije Čist. Spoč., So. Chicago, 111. Predsednica: Katarina Jakovčič, 9621 Ewing Ave.; tajnica: Margareta Stanko, 9619 Ewing Ave.; delegatinja: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave. Seja tretjo nedeljo.
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti,
Pittsburg, Pa. Predsednica:	Marija
Lokar, 4929 Butler St.; tajnica: Jožefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: Ana Golobič, 4929 Butler St. Seja četrto nedeljo.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming.
Kans. Predsednik: Jakob Cukljati, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton Skubic, R,. R. 2, Pittsburg, Kans.; delegat: Jak. Cukljati, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Seja drugo nedeljo.
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Peter Šikonija, Box 215; tajnik: Jos. Star čevič, Box 188; delegat: John Žugel, Box 215. Seja tretjo nedeljo.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Gertrude Virant, 500 Globe St.; tajnica: Amalia Bombach, 478—15th Ave.; delegatinja: Marija Rohotina, 176814 E. 28th St., Lorain, O. Seja prvo nedeljo.
86.	Društvo sv. Srca Marije, Rock
Springs, Wyo. Predsednica: Johana Ramovš; tajnica:	Apolonija Mrak,
Box 253; delegatinja: Katarina Sta-lich, 302 Piolot Butte Ave. Seja drugo nedeljo.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Math Judnič, 504 N. Bluff St.; tajnik: Math. Golo bich, 702 Bluff St.; delegat: Blaž Kug-lich, 1201 Elizabeth St. Seja drugo ne deljo v mesecu.
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jurij Hribljan, Al lonez, Mich.; tajnik: Jos. Butala, Box 121; delegat: Anton Muren. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
89.	Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik: John Erdeljac, 376 Butler St.; tajnik: Ivan Kulišič, Ijac, 34 Railroad St.; delegat: Mihael Stukič, 80 Brick St. Seja prvo nedeljo.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr. Predsednik: Frank Kompare, 2116 Madison St.; tajnik: A Krašovec, 478 — 20th St.; delegat: Janez Ceparan, 21th St. Seja tretjo nedeljo.
91.	Društvo sv. Petra in Pavla,
Rankin, Pa. Predsednik: Lovrenc Bla-žina, 313 — 3rd Ave., Rankin, Pa.; taj nik: Marko Gojtan, 378—3rd St., Rankin, Pa.; delegat: Math. Kozan, 332 3rd Ave. Seja drugo nedeljo.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica: Marija Kostelec, 4920 Plum Alley; tajnica: Marija Novo-gradec, 4820 Harrison St.; delegatinja. Marija Živčič, 4925 Plum Alley. Seja vsako drugo nedeljo.
93.	Društvo riderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Ant. Bevc, Box 43; tajnik: Jakob Petrič; delegat: Franc Hren. Seja drugo nedeljo.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: John Pagon, Box 187; tajnik: Franc Cirej, Box 33; delegat: John Irac, Box 77. Seja drugo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alojzija, Brough-
ton, Pa. Preds.: Ant. Petrovčič, Box 71; tajnik: Anton Demšar, Box 135; delegat: Jakob Brulc, Box 197. Seja drugo nedeljo.
96. Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mat. Starešinič; tajnik in delegat: John Jelovčan, Box 60. Seja drugo nedeljo.
¡97. Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: Fr. Mak, Box 177; tajnik: Ant. Tergovčič, Box 642; delegat: Ivan M. Knez. Seja I. nedeljo.
98. Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: I. Okoren, 502 Moen Ave.; tajnik: Ivan Snedec, 113 Meadow Ave.; delegat: John Lozar, Warn St. Seja L nedeljo.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: Anton Guštin, Box 93; tajnik: Fr. Mlinarič, Box 244; delegat: Anton Težak, Box 35. Seja četrto nedeljo.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda,
So. Lorain, O. Predsednik: John Piškur, 2937 Elyria Ave.; tajnik: John Juha, 1760 E. 29th St.; delegat: Josip Svete, 2160 E. 28 St. Seja prvo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark,
N.	J. Preds.: Fr. Škerbe, 337 New York Ave.; tajnik in del.: Iv. Intihar, 19 Bellville Ave. Seja prvo soboto.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwau-da, 370 Mineral St.; tajnik: Anton Hren, 237 Hanover St.; delegat: Ant. Kralj, 315 Walker St. Seja I. nedeljo.
104.	Društvo Marije Čist. Spočetja,
Pueblo, Colo. Predsednica:	Julija
Krašovec, 1237 Eiler Ave.; tajnica: Katarina Luksetič, 1220 Eiler Ave.; delegatinja:	Marjeta Terdina, 1209
Mohren St. Seja vsakega 15.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, N. Y. Predsednica: Ivana Stern, 424 E. 9th St.; taj.: Franica Stempel, 36 Schooles St., Brooklyn, N. Y.; delegatinja: Fany Pirnat, 124—1st Ave. Mesečne seje vsako prvo nedeljo.
107.	Društvo sv. Barbare. Moon
Run, Pa. Predsednik: Urban Olivani, Box 72; tajnik:	Franc	Strmljan,
Box 238; delegat: Franc Gašpari, Box 122. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet,
111. Predsednica:	Marija	Pasdertz.
1506 N. Center St.; tajnica: Rosie Brunskole, Cor. Ross & Broadway St.; delegatinja: Marija Golobič, 805 N. Chicago St. Seja prvo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: Fr. Grum, Box 137; tajnik: Ant. Dežman, Box 181; delegat: John Jager, Box 137. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barberton,
O.	Predsednik:	Fr. Bertoncel, 112
Sterling Ave.; tajnik: Jakob Caserman, 112 Sterling Ave.; delegat: Fr. Kuralt, 112 Sterling Ave. Seja tretjo nedeljo.
111.	Društvo sv. Srca Marijinega
Barberton, O. Predsednica:	Uršula
Durmež, 436 Boulevard St.; tajnica: Fennie Bertoncel, 112 Sterling Ave.; delegatinja: Neža Krajnec, 167 Chis-nell St. Seja vsako prvo nedeljo.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: Paul Bukovec, Box 462; tajnik: Jos. Agnich, Box 266; zastopnik: Fr. Jerich, Box 884. Seja tretjo nedeljo.
113.	Društvo sv. Roka, Denver,
Colo. Predsednik: John Turk, 4601 Grand St.; tajnik: Frank Tanke, 4855 Washington St.; delegat: Alojzij An-dolšek, 5173 Clarckson St. Seja vsakega 13.
114.	Društvo Marije Milosti Polne, Steelton, Pa. Predsednica: Barbara Kambič, 542 So. 3th St.; tajnica: Mary Starašinič, 617 S. 2d St.; delegatinja: Marija Butala, 768 So. 2d St. Mesečna seja vsako tretjo soboto v mesecu.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Predsednica: Marija Majerle, 413 N. 5th St.; tajnica: Marija Guštin, 329 N. 5th St.; delegatinja: Katarina Majerle, 322 N. 5th St. Seja vsako drugo nedeljo.
118. Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. Predsednik: John Susman; tajnik: M. Kramar, 29 Danube St.; delegat: And. Spacepan, 36 Danube St. Seja vsako prvo nedeljo.
119.	Društvo Mar. Pomagaj, Rockdale, 111. Predsednica: Mary Kostelec, 509 Moen Ave.; tajnica: Marija Zalar, 216 Millard Ave.; delegatinja: Ana Marentič, 109 Moen Ave. Seja drugo nedeljo.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City,
Pa. Predsednica: Marija Spec, No. Main St.; tajnica: Pavlina Osolin, Box 492; delegatinja: Terezija Tomšič, Box
II.	Seja tretjo nedeljo.
121.	Društvo Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y. Predsednica: Franca Albreht, No. 1, Casler St.; tajnica: Elizabeta Maček, 624 E. Mili St.; delegatinja: Marija Žehel, Mili St. 624. Seja vsako drugo nedeljo.
122.	Društvo sv. Jožefa, Rock-srings, Wyo. Predsednik: Matevž Ferlič, West Flat; tajnik: John Koshir, Box 555; delegat: John Koshir, Box 555. Seja drugo nedeljo.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. Predsednica: Marija Hoge, R. F. D. 2, No. 11 y2\ tajnica: Josipina Hočevar, R. F. D. 2, No. 11J4; delegatinja: Ana Hočevar, R. F. D. 2, No. 78^2. Seja tretjo nedeljo.
124.	Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind. Predsednik: Rudolf Maraž, 701 Virginia St.; tajnik: Alexander Saidnitzer, 1602 Adams St.; delegat: Rud. Maraž. Seja drugo nedeljo.
126.	Društvo sv. Martina, Mineral,
Kans. Predsednik:	Martin Dolenc,
Box 24, E. Mineral, Kans.; tajnik: Peter Dolenc, Box 163, W. Mineral, Kans.; delegat: Franc Speiser, Box 136 E. Mineral Kans. Seja drugo nedeljo.
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan.
III.	Predsednica: Marija Turk, Box 513, N. Chicago; tajnica: Mary Setnikar, 1400 Sheridan Road; delegatinja: Marija Lah, 1426 McAlister Ave. Se-ža četrto nedeljo.
128. Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, 45 Sycamore St.; tajnica: Johana Škoff, 608 Butler St.; delegatinja: Johana Skoff, 608 Butler St.
129. Društvo Marije Pomagaj, So.
Omaha, Nebr. Predsednica: Josipina Derganc, 457 So. 18th St.; tajnica:
Seja po vsacem 19.
132.	Društvo sv. Roka 132, Fronte» nac, Kans. Predsednik Anton Kac-man; tajnik: Martin Kacman; delegat: Ivan Kerne, Box 147. Seja drugo nedeljo.
133.	Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. Predsednica: Hel. Marinčič, S. W. 215; tajnica: Mimi Kure, 131 Luxmore St.; delegat: Marija Mukavec, 207 Bondy St. Seja drugo nedeljo.
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis. Ind. Predsednica: Viktorija Zore,749 Haugh St.; tajnica: Gizela Blažič, 723 Warman Ave.; delegatinja: Jožefa Po-larski, 772 S. Hough St. Seja 2. ned. 135. Društvo sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn. Predsednik: Leo. Ku-kar, Box 426; tajnik: Franc Kosher, Box 335; delegat: Anton Erčul.
136. Društvo sv. Družine, Willard, Wis. Predsednik: Jos. Tomšič; tajnik: Franc Perovšek; zastopnik: Ign. Česnik.
137. Društvo sv. Antona Pad., Aurora, Minn. Predsednik: Jakob Šerjak, Box 275; tajnik in zastopnik: Peter Staudohar, Box 122. Seja prvo ned.
138. Dr. Marije Vnebovzete, Imperial, Pa. Predsednik: Anton Jlizjak; tajnik: Alojzij Tolar. Box 242; zastopnik: Jožef Zupanc, Box 138. Seja četrto nedeljo.
Frank Terlep
NOVA GOSTILNA
1134 N. Hickory St.,	Joliet, I1L
Chicago tel. 1387 R
Svojim mnogim znancem in prijateljem naznanjam, da sem otvoril lep moderen salun na vogalu N. Hickory in Ross ulic, kjer me lahko posetite. Postrežem vam z najboljšimi pijačami in smodkami. Vsi dobrodošli!
Šivam, popravljam in čistim obleke.
FRANK ŽAGAR,
KROJAČ,
703 N. Ottawa St.,	Joliet, 111.
N. W. telephone 962.
Marija Kraševec, 478 S. 20th St.; de-1 g. legatinja: Antonija Sshweiger, 386 S.
21st St. Seja drugo nedeljo.
130.	Društvo sv. Pavla, DeKalb,
III. Predsednik:	Fr. Keržič, 1409,
State St.; tajnik: Anton Artač, 1415 State St.; delegat: Pavel Košir, 1415 State St. Seja prvo nedeljo.
131.	Društvo Marije sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn. Predsednik: Jos Oberstar; tajnik: Al. Kastelic, Box 118; delegat: Franc Miklič, Box 57.
ČITAJTE!
Ukdžem Vđm cestu k štastiu. Dok&zal som to tisicel’udom a dokažem to a j V&m, ako nado-budndt šfastia. Odpište mi svoju adressu a pošlite2c štemp-lik a ja V£m pošlem tiplny n vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat.
ELSDON NOVELTY CO.
3515 W. 51st ST., CHICAGO, ILL.

Joliet Citizens Brewing Co.
North Collins St., Joliet, 111.
i
3?rjt© Elle Brand” jpixro j
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. t
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
S. HONET
Šivam,popravljam iv gladim obleke 918 N. Chicago St ,Joliet Ul.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje

ter je najboljša pijača.
Brewing Company
S. Bluff St., Joliet, 111.