Pregled pravosodstva. 63
Pregled pravosodstva.
221. Zakon, ki se je sklenil pred inozemskim, a po avstrijski crkveni oblasti delegovanim župnikom veljaven je za obseg avstrijskega prava, čeravno se ni vršila poroka po predpisih inozemskega zakonika, pač pa v smislu avstrijskega.
R. z dne 13. decembra 1893, šfc. 14420. J. B. št. 4 ex 1894.
222. Kdor ima pravico do stanovanja, ni samo opravičen rabiti je zase, temveč sme k sebi vzeti tudi tretje osebe, kakor jih potrebuje (§-i 504., 505., 506. in 521. obč. drž. zak.; c. f. posebno §-a 505. in 500. Poslednji govori le o premembah stanu in obrti, ne pa gospodarstva.)
R. z dne 16. novembra 1893, št. 13050. J. B. št. 3 ex 1894. —
223. Po besedilu, smislu in namenu zakona, preprečiti navidezna opravila, ne more se dvomiti, da ni le za dokaz, temveč za veljavo ženi-tovanskih pogodeb po §-u 1. zak. z dne 25. julija 1871, št. 76. drž. zak. potrebna sestava notar, akta (zapisa). Ako se ni sklenil notarski akt, nima mej strankami glede dote sklenjena pogodba nobene veljave. — § 1229. obč. drž. zak. se tu torej ne more uporabljati.
R. z dne 6. oktobra 189:i, št. 10944. G. Z. št. 6 ex 1894. J. M. 960
224. Vprašanje, če je pogodba omenjena v zak. z dne 25. julija 1871, št. 76. drž. zak. veljavna, more le takrat nastati, če nastanejo mej strankami prepiri glede izpolnitve pogodbe, ali pa če se navaja pravice, ki nastanejo stranki iz take pogodbe proti zahtevam tretjih oseb. Ge se je pa izpolnila taka pogodba od obeh strank, akoravno se ni sklenila v po zakonu zahtevani obhki, se ne more potem razveljaviti jednostranski kot nično, ker se po §-u 2. obč. drž. zak. domneva, da sta stranski znali, da ne sklepata pogodbe v po zakonu zahtevani obliki, in če izpolnita vender pogodbo, vidi se v tem odpoved poznejšemu izpodbijanju iz tega razloga, kolikor se tiče pravic in obvezanostij pogodnikov.
R. z dne 31. decembra 1893, št. 30609. J. B. št. 6 ex 1894.
225. Le v slučaji §-a 931. obč. drž. zak. je primoran k intervenciji, kdor mora dati odškodbo. Radi tega ne sme cesijonar zahtevati od cedenta intervencije v pravdi, katero je pričel proti odstopljenemu dolžniku.
R. z dne 4. januvarija 1894, št. 14847. J. B. št. 5 ex 1894.
226. Asignatu pristojajo proti asignatarju vsi ugovori, katere je imel proti asignantu.
R. z dne 21. novembra 1893, št. 12955. J. B. št. 6 ex 1894.
227. Zemljeknjižna zaznamba tožbe na priznanje, dajatev in zemlje-knjižno zavarovanje kota ni dovoljeno. — Rekurzni troški povrniti se morajo rekurentu.
O. z dne 21. novembra 1893, št 13494. J. B. št. 5 ex 1894.
228. Ako se potom redne pravde graja po tretji osebi račun, ki ga je položil sekvester, se zahtevek iz očitkov ne more v konkurzu, ki se je
64 Pregled pravosodstva.
otvoril pozneje o premoženji sekvestrovem, naznaniti v smislu §-a 7. k. r.; uporablati je tu temveč per anal. § 10. k. r,
0. z dne 12. decembra 1893, št. 14627. J. B. št. 5 ex 1894.
229. Upnik, ki je izjavil v prošnji glede otvoritve konkurza o premoženji svojega upnika, da je pripravljen, plačati troške konk. postopanja, prisiliti se more na zahtevanje oskrbnika masa, da izpolni dano obljubo.
0. z dne 16. novembra 1893, št. 13447. J. M. 971.
230. Ako da prejemnik blago takoj na razpolaganje, ne more na fakturi se nahajajoča pripomba glede kraja plačila stopiti v veljavo v smislu §-a 43. jur. nor.
R. z dne 21. novembra 1893, št. 13357. J. M. 976.
231. Pri umeščenji v prejšnji stan po §-u 372. lit. b) o. s. r. navesti se smejo nova dokazila, in nova dejanja, o katerih v glavni pravdni ni ni bilo govora. — Umeščenja po §-u 372. 1. c. prositi se sme tudi takrat, če se je razsodilo na glavno prisego in se je prisega uže storila.
R. z dne 14. novembra 1893, št. 13046. J. M. 974. (Cf. dvor. dek. z dne 14. junija 1784, št. 306 f. f. z. j. z. in z dne 23. julija 1789, št. 10386 z. j. z. — in Canstein Lehrbuch II. str. 241. posebno op. 24. lit. a).
232. V slučaji storjene prisege teče 14dnevni plačilni rok šele od dneva dostavljenega odloka, s katerim se potrdi storjena prisega. — Ako tožitelj ni prosil „pendente apellatione" izvršila v varnost, ne more tega storiti, če je postala razsodba sicer pravokrepna, pa še ni pretekel plačilni rok.
0. z dne 3. oktobra 1893 št. 11525. J. B. št. 3 ex 1894.
233. Ako vsprejme jeden sotožencev prisego, dva jo pa previdoma zavrneta, more sodišče vender po §-u 36. just. dvor. dek. z dne 24. oktobra 1845, št. 906. z. j. z. razsoditi na prisego sotoženca, ki jo je vsprejel. — Tudi zanikavna glavna prisega nima samo pomena, da se prisežnik ne spominja oz. ne ve, temveč po njej dokaže naj se, da prisežno dejanje po najboljši vednosti in spominanju ni istinito.
R. z dne 2. novembra 1893, št. 12624. J. B. št. 5 ex 1894.
234. Krivo pričevanje pred sodniškim uradnikom, katerega je odredil predsednik sodišča za disciplinarno preiskavo, se kaznuje po Š u 199. lit. a) k. z.
R. z dne 24 novembra 1893, št. 10647. G. Z št. 6 ex 1894.
235. Kazenski sodnik ne sme razsoditi, da zapade dana ali obeCana kupnina, v slučaji čl. VI. zak. z dne 17. decembra 1862, št. 8. drž. zak. ex 1863 (§ 281., št. 11 k. p. r.).
R. z dne 16. oktobra 1893, št. 7962. J. M. 967.
Slovenski Pravnik" izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva „Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gld.,
za pol leta 2 gld.
Uredništvo je v Ljubljani, štev. 6 v Gospodski ulici; upravništvo pa na Križevniškem trgu štev. 7.