St. 12. Y Trstu, 19. junija 1870. Tečaj IL JADRANSKA ZARJI & un, *ukn 1. i« 8- uMj». Političen, poduciven i kratkočasen list. La*mik, izdajatelj in odgovorni vrednik : G. H. MARTELANEC. Naročnin iK&i. u <• » 1 o M. I cM. SO kr. «t Ker je večina naših čč. naročnikov plačala naročnino le do konca t m., jih posebno opominjamo na vabilo priobčeno ' na četrti strani. - Kdor se zanaprej še želi naročiti na naše tri li*te: .Jadransko Zarjo", „Jurija s pušo" in Petelinčka" skupaj ali pa le na pojedine, naj nam blagovoli naročnino bri poslati, da mu zamoremo list še dalje poši^ati, k^jti ie naša navada pošiljati liste le tistim, [i so se zanje oglasili- Tabor v Sežani. (Konec.) Danes nadaljujemo z govorom gospoda Ravnika: govoril je tako-le: „Kako srečni so bili časi, ko so se pred 12. stolcti zbirali naši očetje pod košato, senčnato lipo kjer so se posvetovali, kaj je v prid a kaj je v škodo slovenskemu rodu! Niso imeli onkrat tujih paragrafov, njih poglavitni paragnit v nevarnosti je bil: zdruzena moč. S tem paragrafom v roki so naši spredniki že pred 12. stol«»ti pretepli Tešela Bavarca na Koroškem, Grke v Istri in Lombarde onkraj Soče. S tem paragrafom v roki, t. j. s združeno močjo so prcdobili naši očetje divje Obre, kateri so skozi 20 let trpinčili naše matere in skrunili naše sesti«. — Dogodila seje našim prednikom po izdajstvu velika nesreča na konci in na početku !>. stoletja, povlegli so pod težki jann Frankov. Franki so razklali slovensko združeno moč in pod krinko krščanstva so nam prinesli težka železa in sužnost. Od tega časa se niso več zbirali naši očetje pod domačo lipo, živeli so skoz tisoč led pod tujimi paragrafi. Koliko jib je bilo. in kakošni so bili ti paragrafi, vam ne bom razkladal, ker moj namen je govoriti samo o enem paragrafu, t. j. IU. osnovnih državnih postav. Posluh! — Bilo je 20. dece mbra leta 18H7, ko si- je na Dunaji v pričo mnogih učenih nemških dohtarjev porodilo prav čudno dete. Mi bilo lepo, kajii zasukano je bilo pri glavi in pri nogah. Popadlo je pa vsem, ker oči je imelo bistre, ušesi tanke iu usta jc držalo na smeli. Od blizo in cd daleč so ga hodili glečat. Pri slovesnem krstu je bi!i> mnogo imenitne gospode, ni pa bilo ne duhovna ne blagoslovljene vode. Dali so temu otroku tudi prav čudno ime kterega v pratiki ne najdeš, imenovali so ga namreč: 10 osnovnih državnih postav." Zares čuden otrok; komaj se je rodil, so ga že poslali po svetu. On popotva že tretje leto po avstrijanskih deželah. Sel je najprvo v gostje k Nerneem, pri katerih jc najraje: kajti božali so ga noč in dan in pasli s samimi sladčicami. Sel je k Poljakom; poslušal je rad njih glasove, sladko se 1'im je smehljal, kajti Poljaki so mu pri krstu cumovali. Sel je k Cehom, pred katerimi so se mu hlače tresle: kajti videl je, ka tatu so ljudje ostrega pogleda in silno kosmati. Prišel je poto-vaje na Štajersko in Koroško, ali tu je poslušal same svoje botreke Nemce, Slovencev še pogledal n». PriSel je na Goriško in v Istro, ali tu mu je bilo prevroče, pogovoril se je nekako z Lahi, uam Slovencem je pa hrbet obrnil. Pred tremi tedni je trnden šel nazaj na Dunaj skozi Kranjsko, skozi belo Ljubljano, kajti zual j« da ga vsi prebivalei »ele v šola in pisarnicah. Ali kaj se zgodi? Rekel jespak: .v vaše šole in pisarnice pa ne grem.* — Slovenci! taka je s tem spridenim otrokom, s §. 19. osnovnih državnih postav. On se tako-le glasi: „Vsi narodi v državi imajo enake pravice: vsak narod ima pravico ohraniti in gojiti svoj jezik, svojo narodnost. Država spozna enakopravnost vseh deželnih jezikov v soli. v uradu ali kan- celijah in v javnem življenji. V deželah, kjer dva različna naroda skupaj živita, morajo biti šole tako uredjene, da se vsak teh dveh narodov v svojem maternera jeziku izobraziti zamore, toda da se ne sili k učenju druzega deželnega jezika." Slovenci! zares lep paragraf, ali kaj nam koristi, ko ga imamo le na papirji, v resnici, v dejanji ga pa nimamo?! Poglejmo v nase višje šole in v urade ali kancelije, kako je v njih s slovenskim jezikom? Stati mora revež pred vrati, iu zastonj trka, da bi mu odprli in dali mesto, katero zasluži pred Bogom in pred ljudmi. Pred Bogom, kajti večna resnica je rekla: kar sebi ne želiš, ne delaj drugim. Mi ne kratimo nobenemu narodu pravic, mi ne mrzino tujih jezikov nego se jih še preveč radi učimo in jih tudi znamo več kakor vsak dru^i narod; dopustiti pa nikakor ne smemo, da se nam naš slovenski jezik v blato gazi. Pravico imamo ne le pred Bogom nego tudi pred ljudmi, da se naš slovenski jezik v šolah in uradih spoštuje. Smo li mi Slovenci pripravljeni na vekomaj samo za žrtve ? Kjerkoli in kadarkoli se je Avstrija skozi toliko sto let vojskovala, povsod so za-n jo prelivali naši slovenski junaki svojo hrabro kri. nikoli niso izdali cesarstva, kajti Slovenec ostane /.vesti Brgu in cesarju od /.ibeli do groba. In za tako zvestobo, za toliko potokov krvi ne bomo smeli zahtevati, da se nam vsaj nas slovenski jezik spoštuje?! Kako dolgo bomo pohlevno gledali, kako se mastijo drugi avstrijanski narodi, ki nimajo ne za cesarja ne za dom nič večih zaslug kakor mi, kako se mastijo pri bogatih mizah med tem, ko ini Slovenci lačni in žejni pravice, stojimo kakor izstradani berači pri vratih! Ne. to ne sme več tako biti. Nas jezik mora za-dobiti v vseh naših šolah zasluženo veljavnost, ako lie, ne pridemo nikoli na tisto stopnjo izobraženosti iu narodove sreče, na kteri so naši sosedje v Evropi. Nasprotniki se sicer izgovarjajo rekoč: vaš slovenski jezik ¿e ni dosti izobražen, mi ga ne moremo vpeljati v šole in urade, olika jte ga popred in potem se vam ne bomo pro-tivili. Ali dragi moji, kje bomo mi olikali naš jezik ako ne v šolali? To je vse eno, kakor da bi mi tukaj na taboru enemu oči zavezali in ga vprašali: bratec, ali kaj vidiš? Kako bo videl s zavezanimi očmi ' Kako bomo mi olikali naš jezik, ko nam ga tako neusmiljeno vežejo? liazvežite nam jezik, in videli bote, da v 10. letih bom1 v izobraženosti toliko pridobili, kar smo v stoletjih brez lastne krivice zamudili ! Na dalje — vi najbolje znate, kolikokrat morate odpreti mošnjico in nesti s krvavimi žulji zasluženi denar v cesarsko blagajnico ali kaso. Vi najbolje znate, koliko davka odrajtujete; nikoli niste krajcarja dolžni ostali ker znate, da država ima »dike potrebe. Ali za tako velike žrtve bote vi še za naprej pohlevno molčali, da vam bodo uradniki ki od vaših ¿uljev živ«;, dopisavali v tujem jeziku, katerega ne razumete in morate s takim dopisom od hiše do hiše Hoditi, da vam kdo za plačilo ga večkrat napačno prebere, in tako gubite nepotrebno čas in denar. To ne sme več biti, na slovenski zemlji mora slovenski jezik v vse cesarske urade ali kanclije! Bratje ne delajmo sipa sramote da bi mi tudi zanaprej pisarili v tujem jeziku mesto v svojem, ker potem bi nasprotniki imeli prav, ko bi rekli: kako čete da vam mi pišemo slovenski, ko vi sami zametnjete slovenski jezik. Spoštujmo s<- tedaj sami. in spoštovali nas bodo tudi drugi. Moj častiti predgovornik ' ain je temeljito dokazal potrebo zedinjene Slovenije in vi vsi ste jo enoglasno in navdušeno zahtevali; ali bratje! ne bomo pozdignili naše mile matere Slovenije iz praha, ne bom;> je posadili na častno mesto, do- kler bomo dopustili da se nam veže alovenaki jezik v šolah in nradih. Sklenimo tedaj, da §. IV. osnovnih državnih postav ne ostane samo na papirji, nego da se dejansko vpelje v vse šole in nrade na slovenski zemlji. Kdor je za to, na} vzidgne roko! (Vsi nazoči vzdignejo kvišku roke.) Zdaj naj vzdigne roko tisti, kdor tudi v prihodnje želi, da se mn materni jezik sramotno zatira! (Se ve da, ka na zadnje prašanje ni vzdignol nobeden roke.) Prav tako, Slovenci, vaš sklep je pravičen, držite se ga stanovitno in Bog vaš živi! Po tem prepričalnem govoru zagromelo je navdušeno odobrenje resolucije, potem pa je čital gospod K 1 a v ž e r bratske pozdrave, ki so taborcem došli po brzojavti, in sicer iz štajarske: od gospoda dr. Vošnjakr., od slovenskih študentov v Gradcu, od Slovencev iz savinske doline in od narodne čitalnice na Vranjskem; iz Kranjske: od zavarovalne banke „Slavije", od dramatičnega društva, od Ipavske čitalnice in od odbora telovad-skega društva .Sokol0; iz Primorja: od bokeljskih kapetanov, od Slovanov iz Reke in od tržaških Slovencev, ki niso mogli na tabor priti. Ker smo tretjo in četrto točko tahoro-vega programa priobčili in pretresovali že v zadnjem listu, dodenemo danes še zadnjo: „Naj «e javni davki kolikor mogoče zniže-vajo, ali saj ne od leta do leta zviševajo", ktero je izvrstno razpravljal g. Faganel. Omenja v svojem govoru neizmerne stroške, ktere država državljanom po nepotrebnem naklada, nij skoro več za živeti ne prostemu kmetiču. ne najvišemu grajščaku. Vojska in penzije sekajo posestnikom krvave rane. Priporoča naj bodo kmetje posebno pozorni pri prihodnjih volitvah, naj si volijo v deželni zbor same take može, o kterih ¿o prepričani, da imajo srce za narod in pogum v postavnem zboru nevstrašljivo boriti se za zboljšanje neugodnega stanja posestnikov. — Tudi ta točka bila je soglasno sprejeta. Konečno pozdravi gospod, dr. Lavrič še enkrat taborite, zahvalivši se jim za pazljivost, ktero so očitno pokazali za čas taborovanja. Priporočevajč vsem nazočim, naj svojim sosedom, ki niso mogli na tabor priti, povejo o čem se je na taboru govorilo in- sklepalo, konča z besedami: „Trudite se od danes nr.prej pri vsaki priliki dokazati, da sinovi Slave ste! Živela Slovenija, živili vsi Slovani!" Po taborovanji peli so na odru tominski pevci lepe narodne pesroe, ktere je ljudstvo prav pazljivo poslušalo: proti mraku zapustili so vrli naši Slovenci zadovoljnega srca taborišče: kar so jim govorniki zasadili v v prsa, jim bode Ostalo v vednem spominu. Ta za kraške Slovence in tržaške okoličane zelo važen dan minol je v naj lepšem redu, za red nije bilo potrebno skrbeti z oboroženimi krdeli, vsaj brat bratu ne stori nič žalega. Konečno še samo izrečemo željo, da bi vlada naše enodušno izrečene zahteve uvaževala, ter nam v kratkem privoščila v političnem obziru boljše čase: to kar smo tiijali na taboru so prvi pogoji, pod kterimi je mogoče pridobiti si nate polno zaupanj«, te tiijaive so vkoreninile se v srca naša tako globoko, da nani jih ne izpuli nobena sila. — Koška knuta. Veliko je bilo posebno po slovanožrtnih časopisih in je še branja o ruskej knuti, ktcro so si ti sovražniki slovanstva izmislili zato. da bi Slovanom nekak stud, nekako mrzenje ali celo sovražtvo vcepili do sorodnega jim naroda. Tem ljudem je bila vedno trn v peti velika ruska država, posebno pa njeno hitro razširjanje brez prevrat in vojn, kakoršne so o tacih slučajih pri druzih narodih i državah. Vedeli so, da ima ta država veliko Imdočnost, ktera bi se dala vsaj nekoliko otemuiti i zmanjšati s tem, da jej drugi Slovanje svoje sočutje odtegnejo. Zato so si izmislili ono kolosalno basen o ruskej knuti. To so bili posebno naši sosedje Nemci. Kakor znano so ti že od nekdaj najhujši sovražniki slovanstva posebno zato, ker bi radi nad njim vladali in gospodarili po svojej volji in liudej trmi Zato ni nobeden narod, niti 1'raneozki, niti angleški, da še celo poljski ne toliko pisal o ruskej knuti, kakor nemški po svojih časopisih i pamlletili. Tako so mislili Slovane mej seboj razcepiti, in res so toliko storili, da je postala „ruska knuta* žc skoro pregovor tudi med Slovani, kteriin je po nekoliko inari slovanske vzajemnosti, ali so v teh zadevah premalo podueeni, pa še to, kar vedo o Slovanih, vzlasti o Rusih, zvedeli so le iz nemških časopisov, iz nemških knjig, ktere jim nijso mogle dati dobre hrane, ker je same nijso imele. Tu pripovedujem našim Slovencem, ki l>i vtegnili tudi še morebiti imeti kakove napačne predsodke nekoliko v poj,-isiljenje. Da je imelo govoričenje in pisarjenjc o ruskej knuti tudi svojo podlogo, ue more se tajiti. In kedo je to podlogo napravil? — l e ne popolnoma. pa vsaj po večcin zopet Nemci sami. — Odkar je bil Peter Veliki i za njim še veliko bolj njegova naslednica carica Katarina, ktcro je ljudstvo samo nasproti drugim vladarjem (Kus namreč imenuje svojega vladarja „bjelago carja-1 imevovalo „črno carico" (vsaj tako sporočajo nekteri zgodovinarji) vpeljala in ua prva mesta v državi posadila ptuje plemiče liancozke. posebno pa nemške krvi, začel se je vbogi kmet v svojej lastiicj državi hudo preganjati. Njegov jezik je bil v državi, ki obstoji skoro izključljivo iz Rusov, zaničevan in v pisarni ga še kmet govoriti ni smel. Cc je prišel po kakovem opravku k poglavarstvu, nij šel po druzega nego davke plačevat. Tedaj je vzel tiho svoje denarje iz mošnje, plačal in tiho kakor je prišel, tudi odšel. Ako se je predrznil kakovo besedo v ruskem jeziku spregovoriti, zadri se je birokratičui ptujee nad njim: „Molči s svojim pasjim jezikom, ti imaš plačati in iti." Da so bolj zatirali narod, nakladali so 11111 težko tlako i desetino, in iz zgolj sovraživa vpeljali ooo sramotičoo pretepanje s knuto. — Od tod tedaj knuta. Kar se je pa narodno-ruska vlada povzdignila na državno krasilo, posvetila je tudi ruskej svobodi luč. Zakoni so bili premenjeni, tepež odpravljen, preganjanje v Sibirijo je zelo prenehalo in tuji piemenitniki so iagabili svoj upljiv. — Sedaj se le je začelo prosto ljudstvo zopet s večini zaupanjem zreti do uradnikov in jin spoštovati, ker uradujejo v narodnem jezika , ker so rojeni domačini, — med tem ko je preje p ros tak zagledavši uradnika. mislil. da vidi hudiča ter ae mu vsaj toliko izognil, da ga srečal ni. Nam avstrijskim Slovanom vsiljujejo »liberalne* zakone, • kterimi ne moremo biti nikakor zadovoljni, meju tem, ko se na ruskem v resniei svobodni zaukazi spolnujeio. Tako bo napredovala Rusija ter si zagotovila svojo bodočnost, ko se Avstriji, ako se brzo ne obrne na bolje, čedalje bolj bliža — zadnja ura. Vzajemno zavarovalna banka ^Slavija." Ako pregledujemo napredek zadnjih 10 let, razvidimo, da so se slovanski n-irodi, kakor v političnem, tako tudi v narodno gospodarskem obziru znamenito povzdignili. — Žalostni so bili časi . ko slovanski rokodelec, trgovec, ali ohru ik ni smel izjaviti da je Slovan, zato ker s*' je moral, ako je po • treboval zaloge ali posojila, obrniti do najkrutej-ih sovražnikov Slovanstva zategadelj, ker ni bilo nobenih slovanskih denarnih zavodov. Te različne eskomptne banke so bile posebno le za Nemce, i ti so vsi z združenimi močmi na to delali, da bi slovanskega kupca in obrtnika udusili. kajti obrtnija je morala biti edino le v roki nemških. Ogromne, so bile težave, s kterimi je moral narod slovanski zavojevati . prej ko si je naredil svoje denarne zavode. >* primer navedemo tu eesko „Zivnostensko banko-, b skromnimi sredstvi je stopila, kakor vsako eesko podvzetje v življenje, i za leto njenega olistanja razprostira se začudeno pred našimi očmi obraz njenega bogatega i razprostrtega delovanja. V resnici ni daleč doba. ko postane .Zivnostenska banka" podporno središče češke istine. — Tudi na drugem polji se je že mnogo na boljše obrnilo. Ogromni zneski denarja so se izvoži vali vsnkr> leto na tuje i z nase slovanske do- | nioviiic. in Dunaj. Pest, Trst itd. so se '»ogulili s slovanskim denarjem. Za nekoliko tisoe goldinarjev so dovoljevale avstrijske vlade tudi najgoljufivejsim zavarovalnicam pristop v slovanske dežele. In ako je kdo pogorel, mogel je biti že zanaprej prepričan, da za neizmerna letna plačila, ktera je tem zavarovalnicam izplačal, ne dolu' niti polovice . posebno od te dobe. ko so iznašli zavarovanje zidanih stavb \ <*e-nali drugače postavljenih. Ne čudimo se toraj , da so te banke vrlo obogatile, kajti kogar celi narod živi. temu se mora dobro goditi. V teku r°sl<'dnjih let prenaredilo se je tudi tukaj veliko, v kterih je bila tem zavarovalnicam globoka rana zasekana. Ceski bratje so zalozili tedaj ,l'raho'i, vzajemno zavarovalno društvo dohodov in istin „Ceska vzajemne dobitek pojistujict banka-, in „Slavija", vzajemno zavarovalna banka, o ktere oprev-niškeni sporočilu hočemo tukaj »irje govoriti. „Slavjja" je Mpočeia trojo delavnost ■ j*ko j skromnimi sredstvi, kterih so jej ponndili nekoliko I sloveči narodnjaki in sieer z zakladnim fondom ftiOO j gold. — S predi i jenih nam odbororih tpcnéiè s : priloženimi preraéani za Isto 1869 (priabčeni v itev. : 11. .Jadr. Zarjeaj ae razvidi, da nasledki iz hsaeč-I nega, komaj 8 mesečnega delovanja, k najlepšim na-I dejam pripeljnjejo. — Zaloga dobička po obraaka II. : znaša 35.316 gld. K8 kr. i ee ravna bretm^ it sprejemov I. in II. oddelka (zavarovanja na doéitek in smrt), kajti, ako odštejemo od pravega pf^et^ ta police 43.186 gld. 8 kr. zrašeaa zavarovala * znesku 6.789 gld. 55 kr., ostane plačanega zavarovanja .>6.3*8 gld. 92 kr., čisti ostanek znaša tedaj ; brez mala 400 z» člene oddelka I. i II. Knakega začudljivega nasledka, kakoršnega pokazuje že na početku svojega delovanja „Slavija". j zastonj bi bilo iskati pri enakih podvzetjih, najmanje { pa pri akcijskih ustavili, kterega pričina je potebno iskati v ostotkih 5°0tovih doneskov k opravljajocim vlogam za odbor 111. (društvo vzajemnega podedo-vanja), ktere spadajo po §. 15. občnih pravil „Sla-vije" vskupne prejeme, in odtod se razdelujejo mej posamezne odbore i členove. Pri akcijonarskih ustavah razgubč Se dobički, tudi po vsakej bilanci jako hitro mej akcijonarje in v resnici tudi od dobe zavedenja ! društev na prežitje ali asocijacijo izplačujejo akcijo-narski ustavi vsako leto znamenite dividende. Z ostalkom administrativnih plačil, kteri poleg ; računa izdaj in dobička 56.'.»29 gld. G5 kr. znašajo, | dobila si je „Slavija" trden zaklad za prihodnja leta; i izjcniljemo tu z povjge le zavarovalni fond oddelkov ; 1. i II.. kteri j<- zagotovljen s 27.370 gl. 88 v lastno ! zalogo -.kod z zavarovanjem na smrt. 5000 gld. Zlasti | poslednja izredna zaloga kakoršne le pri nqjsolidnej-1 sib ustavah nahajamo. priča o hvalnej skrbi za neprevidne veče skale po smrti, kakor gre v obče pri smrtnih tabelah čakati. Opravniâkili st roško v kažejo računi 21.945 gl. 75 kr., znesek ta ze na pogled dosti visok — ako primerimo povago (bilanco) banke „Slavije" z ustavi akcijskimi, in opazimo, da v tej izdaji so obseženi vsi stroški jw\ da *o zapopadeni v tem znesku vsakojaki *tro*ki za organizacije v rtu h deželah slovanskih, za *ht :b< nike uradnutva mirno družili stroškov, mnogo tudi na provizije zastopnikom, ktere'v vsa-<< m narozararovaurm na dohodi' i kapitale zovodu niijri.i naklada — tedaj se ue moremo čuditi, da je banka -Sluvija- z dosti nezudostujočem zakladom \ življenje stopila, pa kljuba vsemu temu ima denasnji «lan ze za 25.0OU gold. zastavnih listov „Hipotečni bank \ pro kralovstvi t'eské", za 15.000 gld. akcij »Živnostenske bankv kralovstvi Cčskeho", za 5000 gld. akcij .poljedeljskij slaščičarjev českomoranskih." Da. kakor opravnisko sporočilo druzega občnega zliora poroča, se je od započetja konečne delavnosti pa do 1. vel. travna t. 1. v. „Slaviji" sešlo 10.806 »oglasov vsega na istino 5.695.000 gld.-je gotovo dokaz, kako zelo se slovansko ljudstvo briga za domača podvzetja; želeli bi. da bi se ravnateljstvo krepko poprijelo zavarovanja na smrt — zdi se nam poleg razkaza v plačilu zrušenih zavarovanj , da je ta oddelek manje v skrbeh, ko bi imelo vendar stati na tej stopinji, na ktcro se je vdignilo društvo vzajemnega |>odedovunja. Udje želodcu. S 1 r. » e ti » k i m S t a r e ▼ i ■'• e m i M I * d o »i č t m spisal Pivčaniu (Konec.) Ce federalizem se vpelje V prelepe avstrijske dežele, Ki velika vojna armada, Zbog ktere zdaj Avstrija strada Ker reva živeti ne more Zavoljo tak drage podpore, — Kaj kmalu odpust zadobila Ter prostor bi hrambi storila. Najbolj» ki je pomočnica, Kot priča Amerika. Švica. Čeravno ta bran ue napravi Nobenih skor stroškov državi, Ker federalistične vlade Ne rabijo v miru armade, Za vojsko bi vendar junakov Imeli na izbor vojščakov, Iver branilo h' se blagostanje, A ne več le — žalostno stanje. Kak zna se Slovan bojevati, Če m' Avstrija hoče bit mati, Da rešil bi jo iz pogina — Svedoči lepo zgodovina. — Ce hoče tud nam biti mati, Nam mora SLOVENIJO dati In avtonomijo potiebuo. Brez tega nij drugo nič vredno. Kjer vlada zdaj tuja upornost, Domača naj bo odgovornost. Potem še le časi bolj mili Bi enkrat tud nam nastopili. Ker zginila tista bi kuga, Katerej zdaj rob smo i »luga. Uradniki, ki zdaj lite bit Nemci. 1'ostaii bi hitro Slovenci, Ko videli živo resnico, Trdili bi z nami pravico. Zavoljo sloveuskega kruhka Dobili bi slavskega duhka. Brž slovnico v roke bi vzeli In pridno učiti se jeli. Kar dvajset je let vže unmöglich. Postalo jim kmalo bi möglich. A tako deželno bi vlado Potem spoštovalo vse rado, Ker nehalo ,0110 bi pravo, Ki jemlje zdaj tele i kravo. — Tud cerkvi s SLOVENIJO milo Na bolje se bi obrnilo. V Ameriki se je vže dala, (Ki nekdaj tudi pri nas veljala,) škofijam pravica velika. Da same si vole vladika. Fed'ralna državna oblast Tud nam morda vrne to čast, Dokler se to v cerkvi pogreša, \ despotstvu le hira i peša. — Pa tud djccezanekc sinode, (Brez kojih nij v cerkvi svobode. Da z zvezanim skoro rokami Je Židom brez njih pod petami.) Tud te bi s Sloven'jo dobili, I potle bi ž njimi vodili Slovanske vse mile nam brate Do „verske edinosti" zlate, Katerej Ciril i Metod Podlaga za slavski sta rod, Ker, kar sta nas ona učila, Je cerkev jim vse potrdila. — Oj, njih pravoslavje bi bilo Slovane vse v veri združilo. Kot ga je Morava sprejela, Vsa Slavja bi b'la ga objela, Potem zgodovina sveta Drugačna res bila bi vsa. — Al grenka zelo je osoda Nadela Cirila, Metoda. Ceščena scer bila sta brata, Ko v rimsko se mesto podata, Al Wichingg je grda kaoacja Jih črtil kot ioeij — Ignacja. Z njim Nemci so vsi potegnili, Nevsmilieno so jih gonili, Zobmi clo od jeze škripali, Ko Rim sveta brata pohvali. Res papeži so se trudili Da sveta so brata branili; Al ko so pošli lladriani, So zmagali nemški — Kocjani. „Ignacie- so naše spodili, . Vso Slavjo v nesrečo pahnili, Ker narodne so jej omike Zatrli najlepše mladike. V sled tega se Čas še sedanji Ločujemo v veri, pisanji. — • Ko Nemci nam kruh so odvzeli Nas s strupom so pitati jeli. Ščuvali so brata čez brata,* Da Kraiy'c bi sovražil Hrvata, Delili nas vedno na dvoje, Da laglje bi molzli oboje. 1 kmalu so res doživeli, Po čemur so tak hrepeneli. Postali smo take prismode, . Ljubili da vse smo narode, A strašno čHili Hrvate I druge slovanske vse brste. Ko skazalo se je nad nami, Da kazen nam gre za petami, Da blažena sloga res jači, A grda nesloga da tlači, Ko videli so NVichinggiani Slovanstvo v tak žalostnem stanji -So vsmil'li se naš'ga trebuha T» drastva, kte» nah^o pri „«"»j»« T™** priljubljenosti, dosegli so 1. veL travna t L po «pravnUkem »poročila odd. in. uie snesek t.pis.ne tetine 2,202.725 gld. av. ve«. Tudi podaj» oddelek IV. «avarovanj« proti •kodi po o nji veselo .poročilo tvojega delovanj, od 1. proaenca t. 1. p. do l5. vel tr.vna «nasal je savarocani kapital 2,50.1.040 gld., zavarovalnina 16 361 gld. 53 kr., drog. doplačila 3.445 gld. 9J kr., skupaj tedaj je bilo vloženega v gotovem 19.777 glin 44 kr. Menjice za prihodnje leta nadomestojejo 45.898 gl. 49 kr. Škode po ognji, ktere so se do-sedaj zgodile i 80 bile plačane, znašajo 1.207 gl. in 13 kr. Ako jih odvzamemo prejšnjemu delu 19. <77 .]d. in 44 kr., kaie te nam ostantk v gotovosti 18.570 gld. 31 kr. in sicer samo in edino M Air» metečni ca*., nasledek ta v re.nici čndapoln, kteri it sedaj daje trdno poroko, da bo „Slavija" .vojim členom zdatno plačevala dividende. Pri tej priliki pripominjamo, da „Slavija" v podporo kmetovalstva ravno sedaj kmetijsko založnico snuje. Voščimo t< daj tej v»eslovanskej naai „Slaviji" is globočine srca vrlo napredovanje in kličemo jej: „naprej v imenu vsega slovanatva.• DOPIS. * Iz Htanjela. Popisu svečanosti naše čitalnice dodajemo tukaj prijazni pozdrav, ki nam ga je poslal častiti gospod kaplan Marko V a 1 e z v Prvačini v imenu prvač-kih rodoljubov.*) „Blagorodni gospod predsednik! Ker nam je mnogim prvačkim rodoljubom zarad raznih razmer in o ver nemogoče vdeležiti se prve slovesne besede v Vašej novorojenej čitalnici, pričujoči smo vendar v duhu ter se radujemo, da ste toliko o veram k ljubu -narodno čitalnico vstanovili. — S posneme vrednim rodoljubjem se trdno opirate na pravico in enakopravnost milega našega, pa žalibog še vedno v ptujih sponah zdihujo-čega naroda: tako rodoljubje slednjič vse overe in zadrge pretrga z domoljubnim pogumom in v terdnem prepričanji da vsak narod more le po edino pravi poti, — po poti svojega materinega jezika vse to doseči, česar potrebuje za omiko in svoje duševno in gmotno blagostanje. Žalibog, da so še dandanašnji ljudje, ki menijo, da je še zdaj dovolj, če se le nekteri kaj puhlega in sicer v ptujem jeziku nauče. vsi drugi pa naj tavajo kakor božji volki za njimi: ali časi so se zelo premenili: dandanašnji moramo vsi, bodimo na kmetih ali v mestih, kmečkega ali gosposkega stanu in rodu na poti narodne omike napredovati, da nas čas ne vrže v pogubo, to je, da nas „zlobna ptuja kultura" še bolj od doslej ne okuži i nam ne vzame narodne zavesti in ljubezni do •) Zarad preobilega gradiva «lw dam*-« zakasnienu. domovine. To potrebo prave narodne omike in olike spoznavajo zdaj vsi narodi, in zato se pa tudi širi narodna zavest po vseh okrajnah, prešine kmalu zadnjo kočo slovenskega orataija, in tako krepko izbu-jena nikdar več ne utrpne. Tudi med Vami vrli Stanjelski bratje, se je narodna zavest zbudila ter s porojeno Čitalnico globoko vkoreninila. Kakor so se nekdaj Vaši pre-dedje slavno v svojih obsidanih taborjih sovražnikom branili, tako boste tudi vi odslej z ščitom narodne zavesti in omike odbijali vse nasprotne pusice, naj jih spuščajo., sovražniki od katere koli strani. Le z narodno omiko dospemo do narodne veljave in zedinjenja raztrgane Slovenije. Vi vrli Stanjelski bratje in rodoljubi ste s rojeno čitalnico tudi kamenček na temelj zedinjenja položili za kar Vam bo majka Slava na veke hvaležna ter zarad tega Vam kličejo rodoljubi iz Prvačine z navdušenem srcem: Slava vrlim Stanjelcem! Na zdar! Živela Vaša čitalnica, na mnogaja leta. na diko in slavo mihga naroda. V to ime Bogpomozi!" Priobčenemu pozdravu dodjal je vrli in znani gospod Vinko Gregorič iz Prvačine še dve izvrstne pesmici. ktere priobčimo v prihodnji „Zarji". DROBTINR ' (Gospod Cernv) prvi tajnik in glavni zastopnik banke -SLAVIJE" za Slovensko n trojedno kraljevino, bode v kratkem v društvenih zadevah potoval na Hrvaško: v svesti smo si, da bodo naši bratje Hrvati posebno |>a mnogo-brojni rodoljubi imenovanega gospoda gostoljubno sprejeli, ter s svojim nplivom pripomogli, da se zavarovalna banka „Slavija" tudi na Hrvaškem udomači, ter s časom [»ostane vsem Slovanom vzajemni vir, n kterega bedo zajemali blagostanje, ter Slovanom tudi v no vini b zadevah pridobi ono mesto, ktero jim. pristuje po njihovih dušnih in telesnih silah. Živela slovanska vzajemnost! " („Nasa SU)g«"l. ktero vreduje g. Karabajc prav izvrstno, zagledala je Iti. t. jii. drugilii.it beli dan. Zadržaj je zelo važen za isterske Slovane in mikaven za vse rodoljube. V drugi številki čitamo sledeče spise: Pogled po svetu,— Volitve so pred durmi. — Piasnnja in odgovori: „Kaj je zbor? Kdo in kako se voli v zbor? Kaj so volilni odbori? Kaj so volilni okraji? Ceniti ta prašanja in odgovori?" — Dopisi: Izpod l'čke. j Iz srednje Istre. Iz Rima. — Vinogradstvo. — Kazličue vesti. — Zlati nauk posebno za kmečke stareeke. — I/, tržaškega tržišča. — Tek denarjev na borsi v Trstu. — Iz tega vidijo nasi bralci, da je list zelo obširen in koristen posebno ister-skiui kmetom, kterim je namenjen. * (Tabor v Cirknici) ki je bil 11 t. m., vršil se je pri najlepšem vremenu v najboljšem redu. Bilo je nažočih 7 do hOOU ljudi (nad <¡0 iz Trsta in tržaške okolice), kteri so vse točke j navdušeno sprejeli, posebno pa prvo o „zedinjeai Sloveniji", ktero je g. dr. Zarnik zagovarjal. ° (Brlanska čitalnica v Boljunca) ne- Eravi 26. t m besedo z igro .oproščeni jetnik*, kterej vse nde in rodoljnbe nljudno vabi _Odbor. (Zaslugam prispoznanje) F. Presse* spominja se z gorkimi besedami nekega dačnega uradnika ▼ pokoju, ki je po dolgem službovanji srečno prehodil trnovo pot življenja, na kteri je žalibože onemoglo mnogo njegovih tovarišev. — Sledečim vrsticam odmerimo ▼ našem listn tem rajši prostorček, ker vemo, da je mož, kterema veljajo, sin našega milega Primoija. "Na lastno prošnjo gospoda F. Carnellija c. kr. dačnega uradnika v Kanalu podelila se mu je po 44 letni zvesti službi mirovioa. • Služba tacega uradnika, četudi nije sijajna in visoka, ima vendar mnogo upliva na telesno blagostanje občin, ki imajo davke pla-v^vati: posebno pa to velja za okraj kanalski. v kterem je po mnogih hudih letinah in vsled trtne bolezni, obožalo mnogo premožnih posestnikov. Pravičen pri vseh svojih činih in zraven tega ljubezniv oče in soprug. umel je gosp. Carnelli človekoljubnost družiti z najtočnejim izpolnjevanjem svojih dolžnosti. Te njegove lastnosti pridobile so mu spoštovanj? vseh posestnikov brez razlike stanov. Glede njegove odkritosrčnosti in zvestobe, moramo oteti pozabljivosti resnični slučaj, da je gosp. Carnelli odpovedal se mastni službi in ostal še mnogo let vajenec 1 brez plače, rajši, nego bi se porazumel 8 i svojim načelnikom o neki nedopuščeni in j protipostavni tirjatvi. Vlada mora biti sicer pravična, a vse-j lej nijso pravični njeni organi, zategadelj i se cesto dogodi, da se zasluge krivično pre-; zirajo. posebno pri nižnjih uradnikih. Do-i puščeno pa mora biti prijatelju iz mlado-j stnih let. da uradniku zapuštivšemu dolgoletno službo, zakhče srčno: "Na zdravje !„ z naj iskrenejšo željo, da mu Vsemodri ohrani še mnogo let preljubo zdravje, v srečo njegove ljubeznjive hčerke in zado-voljnost njegovih mnogoštevilnih prijateljev in znancev. A. II., PrTsvTTvanF v Vrdeli je na prodaj hiša in vrt ki meri 137 štir-jaških sežnjev. Pred hišo raste murva na latnik razpeljana, pod murvo pa je marbelj-nata miza. Tudi je na vrtu studenec. Kdor želi kupiti naj se oglasi pri sveto-ivanskem cerkovniku v V rdel i. Z drobtinami - nemškega kruha. Mahali so se ti Kocjani Kulturski da so Saniarjani, Ker „nirvice" nam so dajali. Potem ko nam hlebec so vkrali, Al mrve njih ble so strupene Ljudi so storile meglene. Da nijso več sebe spoznali I clo zoper rod svoj divjali, — To Nemcev je bilo veselje; Ko pa jim pojemo mi želje Pw hlebu, ki nam so ga vzeli. — Togote so nihati jeli. Ter vpili, da smo jim nadležni. Za milosti jim nehvaležni. Da pa bi nazaj ne dajali, Kar v starem so času nam vkrali. Zdaj tirjajo te kreature. Pri mrvieah nemške kulture, Da vedno bi Slavi ostali. A nikdar ne kraha iskali Edinosti vere krščanske Ni skupne omike slovanske. — Al mi le zahtevajmo pravo, Ce tud se postave na glavo! V jeziku i splošnem občenji I mejusebojnem življenji Naj nam se ne bran' panslavizem, Ko njim se ne pantevtonizem. Spoznajo Daj „libfraluhi", Dandeties slovanski da dulii Ne dajo se v škatlo zapreti. Ker ličejo svobodno živeti. Kar zdavnaj v že vsem diplomatom I plavkastim aristokratom V občen ju je jezik francoski — Slovanom naj jezik bo ruski. Kdor zmaga clo tuje je/.ike, Ga zmore brez teže velike. — A kar se pak vere zadeva. Nam pričata Tiber i Neva: K edinstVU nas vodi naravnost Metodova le pravoslavnost „Slovenja" bo morda kaj strila. Da k nam se bi zopet vrnila Metodova ortodoksija I nehala vsa razkolnij... A Rim bi se morda ne vstavljal. Neg staro krivico popravljal. I zopet vse reštitniial, Kar nekdaj je sankeijoniral, A kar so pozne j 'NVkhinggianci Zatrli kot nemški Focjanci, S tem se bi prikupil Slovanom Edinost povrnil kristjanom. To važno za ves svet bi bilo Ter novo epoho storilo. Posebno pa Slavom vsem mila Bi zarija spet posvetila, Ki noč tisueletno končala, .lili z ra'1 »stjo novo navdala. — Ce vspehe pa take želimo. Slovenijo brž oživimo! Od nje se sploh tipati more Tud v verskem obziru podpore. Brez nje pa med nam' tud se širi Sovražen duh cerkvi i veri. Ker kdo b" se za cerkev poganjal, Ce s tem bi le tistim se vkljanjal, Kateri z veljavo pastirsko Podpirajo vlado brezversko. Ak kuje le Slave sinove V jetnikom odvzete okove? Imeti takove pastirje, Za cerkev nij vgoefno razmirje. S Sloven jo dobimo Metode. 1 cerkev cvetela spet bode - Z ljubezni do naroda, vere, Pustimo vse druge prepire. Tagblattova hvala mladine, Kot Beustova hvala starine — Nobena t>-h ništa nij vredna, Z njim' »uši se sloga potrebna, Ker takih protivnikov hvala, Bi rada se v smrt nas pognala. Želimo če božje podpore, Da naša pravična reč zmore — Naj starim bo oportunizem, Mladini pa liberalizem, Da tiijamo vsi enoglasno: SL0V£lT'J0 zediajeno, krasno. Posebno pa ti nas želodček! Ne bodi sebičen več sodček! Doma brez Slovenje ostajaj, Nikar nam več v Beč ne uhajaj! Ker bil bi prokleti tilister, Brez nje če postal bi minister. SLO VEN'JO da rešiš iz ječe, Na tem naj ti vse bo ležeče. Le trkaj i trkaj prav vrlo. Dokler se ti bode odprlo. Saj večkrat, če drugo omaga, Tud sama nadležnost pomaga Opiraj na vrle se iehe, Ne vstraši ni temne se kehe! To naj ti bo „oportunizem*. Dok leda ne staja slavizem. Le v takem programu je *loga, Sicer pa gotova nesloga. Pogrczni brž v pekel vso trmo. Le v služnosti išči si krmo! Za slogo če bo ti spet mar, Ne bo te več pikal — Komar. ■<&!>- Vabilo na naročbo. Jadranska Zarja političen, podueiven in kratkočasen list l»ode izhajal tudi še daljo dvakrat v mesecu, vsako 1. in 3. nedeljo. Cena: za celo leto 1 i. 20 ki\, za 6 mesecev 60. za četrt leta 30 kr. , Jadr. Zarjatt pri jema o z n a n i I a vsake vrste |k> nizki ceni. Juri s pušo blgKVti IL izhajal tudi v druzeni polletju kakor doslej, to je vsako drugo nedeljo meseca. Cena za celo leto I f. 20 kr.. za šest mesecev 60. za tri mesece 30 kr. ilustriran hnm«ri-tic»-n lisi n prosto lju