st«v. 282 (PMUMzoa ■evllka 8 vinarjev.) V IMm v mdeijo 21. oktobra 1917 Latalk XIII. Hi praznikih. tzhaia vsak dan, tudi ob nedeljali ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulic* Sv Fra: čiška AsiSkega ft 70, L nadstr. Vsi dopisi naj se pobijajo uredništvu lista. \~frankirarui pisma sprejem a ju in rokopisi ?e ne vračajo. lid.ijatflj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik kon»ord| lista „Edinost". — Ti=k tiskarne .Edin .s'i . vpisane zadruge s omejenim poroštvom v Tr^tu, ulica Sv. hrapčiSka AfiSkega 5t. 20. Telefon uredništva in uprave 5tetr. 11-57. Naročnina znaia. Za celo leto.......K pol leta................. za fri mesece................ za nedeljsko Izdajo zz celo leto....... «■ pel leta................* 31 20 1560 7 80 6"20 3-60 Posamazna »tevllka .Edinosti* se prodajajo po 8 vinar*«* zastarela iteviike po 10 vinarjev: Oglasi se rabtnajo na milimetre v iirokostf ene kolon* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 via, Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih aa- _ vodov...............suh no SO vto. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst..........K 2o2 vsaka nadaljna vrsta ...... ..... Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. S^^-r^if^! lV,f L11 n 1 odde,e* .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se g°*'JaJo npravl Usta. Pl.Cuje se Izključno la upravi .Edinosti- — Plača in toži se v Trstu. ^"Irift.Jr3?3^ ^SiS ? nf.h^ata v Sv. Frančiška Asiikega *. 20. — PoitnohranUniČnl račun it. 841.653. Politični položaj. (Od našega posebnega ooročevalca). Dunaj, 18. oktobra. Danes poslanska zbornica dokonča razpravo „ drugem čitanju začasnega preračuna in gla.:A3!i;e bo — prihodnji tcek "I oda C*»r.ts št* :«; gotovosti, aii bi vlada štii iniesečen ali šestmesečen pio-račan. Dr. Seidler je izjavil parlamentarnim strankam *vlaune večine«, da na vsak način ostaja pri šestmesečni dobi, ker noče /e po nar mesecih imeti novega direndaja za zopti.no podaljšanje. 1'oljaki pa še dane;, širijo glasove, da hočejo dovoliti le štirimesečni provizorij. Ali inisiijo to povsem res ,o, ni mogoče nadzorovati; gotovo pa ie trUiko: čim krajši Ijo proračun, toliko prej pridejo Poljaki vio novih kupčij z vlado. Zopet bodo Poljaki jeziček na tehtnici, zopet bo pravzaprav !e od njih odvisna vsa pozicija vlade in dovoljenje »državnih potreb« in — zopet bodo Poljaki tisti, ki bodo za glas »vanje drago plačani. — Nemci pa se da es nekam jeze na Poljake (če to tudi re ) mislijo, se ne ve!) in menijo, da je treba na vsak način držati doseJanje dogovore. ki so bili dognani s toliko težavo in ; tolikimi koncesijami. — No, Poljaki delajo lepo in grdo vreme dalje nemoteni in imajo edin1 ta smoter, da zopet č'm več iztisnejo. V ta namen se bodo vršila te dni še mnoga pogajanja z resortnimi ministri. Skušnje nas uče, da bodo želi Poljak' zaželjene uspehe. L :inji hip se čuje, da kakih 20 Poljakov n«. glasovalo za proračun; najbrže pa bo/o le — odsotni. v-\ baš zato je pa vlada baje pridobila — i i\;ji'!ce! Čudna so pota zastopnikov tega tept; icga naroda v vladno večino! Ob pozni popoldanski uri je do< a >ža-1 lna vest -, da je nemška »Arbeitsge-n insehafi neslavno preminula. — Kdo v se ioče za njo, ni lahko presoditi! Parlamentarne stranke. reds. iništvo Koi? ^olskiego« je bilo \ icraj pri zunanjem ministru grofu Czer-ii in v zadevi poljskih legri. — Poljaki z..J;tcvajo, da morajo postati dosedanje leci _ Uvirej iz Galicije!) kadri za bodočo \o vojska — Prihodnja seja kluba se I : i; i\ ila z odgovorom zunanjega ministra. i'r^dsedništvo ukrajinskega kluba je bi! > včeraj pri dr. Seidlerju čez eno uro Ur sprejelo na znanje odgovor na ukra-jkiske zahteve. — Danes po zbornični seji fc<» klubova seja, ki se bo bavila s tem o i govorom in baje šele na to definitivn > dol-»čila svoje stališče nasproti provizoriju. — Ta vest zveni malo čudno, saj j. načelnik kluba že izjavil v zbornici, da '.:xlo Ukrajinci glasovali proti provizoriju. Klub čeških socijalnih demokratov »e izvolil včeraj za načelnika pos!. Haber-mn'ina, za namestnika pa N;cmca in Tu-sarja; dr. Šmeral je b'l izvoljen v parla-me tirno komisijo. I VirLi ni**''.'—n konrsija je sklenila, icaf enketo. ki -aj dožene rs; 'i fcioviic letine kr mniria m žita ter domačo potrebščino tega prdelka. — Tako hočejo ml—mali ovoi in rekvi-/ciie. * :n*šU agrarci so povabili vse štiri ? v ke bivšega Nationalverban^a na polivanje, kako bi mn^li postaviti name-bivsega Nationa \erbanda kuko novo ■ i nemških strank. — O tej krpanji • jo danes razne podrobnosti, a še. iiUovega. -čan^ki >oc«ialc! so bili pri ministr-, V predsedniku in zahtevali, da vl.tdaj 7 . ;krar pridne izplačevati dravinjske j (* ' lade duhovščini. Dr. Seid*er je odgo-. \ i', da je vse že pripravljeno: nakazila s ::.vrše najdalje početkom novembra, a i i/ 'čila dokiad b,>do segala nazaj do l.j ju: ia. i). ';e so naznanili iniii'«Trskemu pred-; ; ku da bo/io k zakonu o začasnem pro-raCun« predlagali dod itek ik 4.), da se c'ovoe učiteljevu drag»risl»e -oklade do, 5».:' navadne plače. — Predlagali bodo1 dalje, da se dovoli občinam za delovanje v i re :esenem delokr gu prispevek 5()% k j os.bnim iroškom. Va/.en je tudi predi« g, naj se dovoli za; zdaj vsaj HM milijonov v podporo takim 1 manjšim samostojnim obrtom, ki so bili tekom vojne kakorkoli oškodovani, ter za obnovitev onih. ki so bili uničeni. — Rojaki. pozor, da bo«*» deležni teh podpor v prvi vrsti v: ob b<*iui črti! Pr. Sci.licr je I tovori!, da vlada hoče1 nr>' ^ati deželam f/«» rn:liionov kron za j draginjske JoklaJc učiteljstvu. Deželni giavar Mau -er pa je ponovil že zna n. zahtevo, naj se vrne vojaškim1 osebam Sar2a» ki so jo izgabIH vsled te-! ga. ker se nis»» hoteli dvobo»< vati. — Zdi1 se. d a bo t :li ta zahteva po\oljrjo rešena, . = | j ji gotovi krogi še Ujvrajo. * * • L rad ministra dr. viteza Žcfge.ia b i j S*, t. m. dalje prav nasproti dvorni * ,. !. Oj-ernririg 5 (nad zua.io veliko, i« ^ . no Uir i.J cii najlepših točk dunaiikega mesta. — Prezidijaine posle; s\ s: 7\ I V- vodi ministrski podtajnik dr. Rudolf plern. Andrejka, ki je aoslej služboval v -notranjem minbtr_ ^u m ne, kakor se }e ni račno poročalo, v v ;?jiHv-iadzorovaine*n uradu. t Veseli nas, da se v tej notici z nekakim povdarkom odklanja služba v bivšem nesrečnem vtvmonadzorovalnem uradu. — Kdor je tamkaj imel roke vmes. v bodoče ne bo tako lahko mogoč na vplivnih mestih, ki bi imela posla z zastopniki ljudstva. — Opomba ured.) Dr. Korošec preti vladi In sistema. (Od našega posebnega poročevalca.) D u naj. 19. okt. Danes popoldne je govori! dr. Korošec in sicer slovenski: \ isoka zbornica! Ravnokar smo slišali moža, s katerim je govorila znana »slovenska kmetica« in mu razodevala politično mišljenje jugoslovanskega naroda. — Napram kolegu g. Markhlu je jokala, da mamo premalo nemških šol in da imamo ijud\ ki se navdušujejo za osvobojenje, pretežno le, da ne hodimo za takimi gospodi, kakor je g. Markhl. 2e predvčerajšnjim smo slišali praviti grofa Barbota, da naš narod ne stoji za nami (Hrupen smeh pri jugoslovanskih poslancih.) To je izvedel on menda tudi od »slovenske kmetice«. Mi pa dobro vemo, da je vse, kar je na fronti in za fronto, z vsem srcem za jugoslovansko deklaracijo! (Pohvala.) Sedaj nam slikajo vraga na steno, če ne glasujemo za proračun: »Vi negirate državo In jo puščate na cedilu v hipu nevarnostih. — Ne bomo se tu pogovarjali o tem, ali mi državo afirmiramo ali ne; vemo le, da glaso\ anie za proračun sploh ne odločuje o vprašaniu, kdo }e za državo in kdo je proti njej, kajti vemo, da je med strankami, ki gredo v boj za viado, vsaj ena, ki za naprej ne stoji več na stališču afirmacije te države. (Klici med Poljaki.) Reče se nam ;adi: »Vi niste za vojsko!« Ali smo za vojsko ali ne. tudi to je druga stvar. Mi vemo dobro, da bodo kljub temu, če boderno mi glasovali proti proračunu, postavljali sibske, hrvatske in slovenske vojake vedno v prve vrste, v strelske jarke (živahno vzklikanje); vemo, da bo demo kljub temu delali, proizvajajoč množino ž.vi!, naprej v korist države in da bomo sodelovali, da sovražnik n>e pre-jere na jugu. Će nas vabijo, da glasujemo za prora čun, nas vabijo, da sopodpiraino sistem, ki nas zatira s podvojeno močjo. Vemo pozitivno, da je vlada obljubila Nemcem, da na jugu n^ izpremeni ničesar. Vsak žan-J.ar, vsak risar, vsak glavar, ki je o naših veliakili rekel, da so »garjeve ovce«, mora ostati iia svojem mestu. Pl. Seidler nam je dejal: »Podpirajte me!« VornSam Vas, ali bi bil pameten oni -iovek. ki svojo smrt pospešuje, ki svoj lastni grob koplje? — Take politike poslancev narod ne bi razumel in ne odobraval; morda pa bi bila za to Markhlova vslovenska kmet'cad Nemški: Gotovo fco:n tolmačil soglasno naziri-nje jugoslovanskega kluba z naslednjo izjavo: NikJar d ^iej ni ?iarod Slovencev. Hrvatov in Srbov odklonil tributa na imetju in krvi. ki s;e ga od njega zahtevali vladar in država. Pa tudi v iej strašni vojni so hrabri s novi Jugoslavije na bojnem politi in njihovi zastopniki v tej vUcki zbornici doprinesii dokaze svoje požrtvo-valiivisti za ccsarja in domovino. — Ako •a se po vi>eiu tem Jugoslovanski klub pripravlja, da bo glasoval proti začasnemu proračunu, se zgodi to le zategadel, uer je naš' in z na vseskozi soglasnega "goslovanskega iindstva trdna in eno-diišna v Ija, izraziti vlad! najglobokejšo nezaupnico! (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) K tak .mu ravnanju nas sili pred vsem spoznanje, da si vlada ni svesta daleko-se/.nr^sti in narodnega pomena, ki bi ga imela konsolidacija Jugoslovanstva kot . ratarja za moč države ob Adriji in na Balkanu. (Tako ie!) — Dalje nas sili k te-, mu dejstvo, da se vlada nasproti jugoslovanskemu problemu ne obnaša le popolnoma pasivno, marveč narrvnost sovražno. — Rešitev jugoslovanskega vprašanja je pa postala po zgodovinskih dogrd-k h neodložljiva nujna potreba. Ako pa te rešitve ne vzamejo pravočasno v roke tnerodaliii činitelji te države, tedaj bodo poskušali to storiti na drugem forumu zunaj monarhije, kar pač ne more biti ne v interesu monarhije ne prejasne vladarske hiše. NaJaljen vzrok globokemu nezaupanju, ki prešinra Jugoslovane proti sedanji vladi, tvorijo neprestani naskoki in vznemirjanja, kakršnim je uaš narod vsak dan in vsako uro izpostavlja:* i>osesti svoje rodne gruuj pruti \ .c ^n.ški gra-bežljivosti, ne da bi mu vlu^a posvetila ono varstvo, na katero ima kot zvest in lojalen narod vso pravico po pravu in za-k na. Nasprotno ta viada, kateri sipo ob njenem nastopu brez predsodkov hoteli olajšati vadstvo državnih poslov z dovo- litvijo začasnesra proračuna, ni doslel ukrenila prav ničesar, da bi odpravila po- ?lec?Ice sistema meri:ličnega in materijalne ga zatiranja, ki fe bHo započeto ob izbruhu svetovne vojne proti Jugoslovanom. Nič še niso popravljeni ne kažnjivi samovoljni čini nemškonarodnega urad-ništva in vojaštva ne oaii odnošaji, ki so Mli ustvarjeni v službi germanizacije. — (Tako je!) Vsled prestane krivice, ki nas je zadela in ranila v živo, in poučeni po izkušnjah v tej vojni, so pripravljeni Jugoslovani na naibrezobzirnejši bof proti sistemu, ki ho-če ravnati ž njimi tn -tjibovo zemljo edi-nole kakor s kako kolonijo tujih privilegiranih narodov. (Živahno pritrjevanje.) — Naše glasovanje proti proračunu nam Je zategadel le čin silobrana proti vlađ« ki raenL da more brezobzirno iti preko naše časti in preko naših življcnskih interesov! 'Živahna pohvala in ploskanje. Govorniku čestitajo.) Zvezna turnim noroCGn. AVSTRIJSKO. DUNA T, 20. (Kot.) Uradno se razglaša: 20. oktobra 1917. Zapadno Ohridskega Jezera se Je fran-'">skj nanad v združenem ognju baterij zaveznikov izjalovil, -r- Sicer nič novega. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BLROLIN, 20. (Kor.) Veliki glavni stan, 20. oktobra 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Vsled neugodnih razglednih pogojev je bil topovski boi v rlandriji manjši kakor prejšnje dni. Le v posamičnih odsekih med gozdom Hout-houisiom in Deule ie bil od časa do časa 1'cizvedovaini boji so se vršili na več točkah, tudi v Artoisu in severno St Ouentjna in so bili ugodni za nss. — Ar-tziaua nemškega ces^rieviča: Topovska bitka severovzhodno Soisscnsa traja dalie. Z le ponoči začasno zmanjšano srditostjo se bore tamkaj združene topovske mase s skramo sjfo. Vzdrži:" >gcn» minovških mas ]e izpreiutnil sprednji bojni pas med Vau-\aillonom in Braye v iijasto polje. Posamični sunki francoskih poizvedovalnih čet so bili odbiti. DosedaJ ni bilo večjih napadov. Vzhodno Moze je včeraj popoldne nar^stel topovski ogenj. Več naših akcij nam je prineslo ujetnikov. VzliodnoboJlSče. — Izkrcali smo čete tudi na otoku Oagoe, kjer so se že pred par dnevi ustal'ii izkrecni o.idelki mornarice v svrho zavarovanja nameravanih izkrcevališč. Tamkaj zapričete operacije se razvijajo po načrtu. — Od vzhodne obali do Črnega morja nič važnega. Macedooika fronta. — Na zapadnem bregu Ohridskega Jezera so bile napadajoče francoske stotnije pognane nazaj. Pri Bitolju. ▼ kolenu Ćerne in na Dobrem iKXju zvišan ogenj. BcROLIN, 20. (Kor.) Wo!ff©v urad poroča: 20. oktobra 1917. zvečer. V Flandriji topovski ogenj menjajoče se sile. Sevrovzhodno Soisscnsa se vrši cd poldne dalje zoret najsilovitejši topovski boj. Na otoku Dagoe dobri napredki, — V Macedonlji so se izjalovili francoski napadi zapadno Ohridskega jezera. Prvi jteaer&ln? ;;v;ir"rutej»«er4 oi. f :ćwksrit TURSKO. CARIGRAD, 19. (Kor.) Generalni štab poroča: Fronta ob Dijali: Sovražne sprednje čete, ki so se poizkušale približati našim črtam. Je zadržal naš ogenj. — Kavkaska fronta: Naše Prednje oddelke napadajoče sovražne siia so se morale po triurnem boju umakniti v neredu. Rorko Mrofi'c i Litkl v RifKsa zsHvo. PETROGRAD, 19. (Kor.) Admiralni štab objavlja sledeče podrobnosti o bitki v Riškcm zalivu: Ponoči 17. t. m. je sovražno b rodo v je, približno 20 vojnih ladij, prispelo v Riški zaliv in je bilo ob 9 opaženo od opazovalnih straž pri Verderju. V sovražnem brodovju so bile tudi linijske ladje razreda »Kouig«. Brodovje admirala Bahidreva. ki |e razobesil svojo zastavo na križarki »Dajan«, je odšlo v spremstvu linijskih ladij »Graždanin« in »Slava« od Kuivaste v vzhodnem delu otoka Moona, kjer je bilo zasidrano, sovražmiku nasprotL Spredaj so bile stražne ladje in torpedov-ke, ki so se umaknile pred sovražnikom. Sovražnik je ob ^10 pričel streljati na stražne ladje. Naš oddelek, ki je priplul iz morske ožine, se je razvil med svetiljni-kom Verderja in otokom Moonom. Tekom približevanja je bil »Bajan« brezuspešno napaden od sovražnega podvodnika. Ob V211 dopoldne se je zapletel naš oddelek v boj s sovražnim brodovjem. Velike sovražne bojne ladje so streljale iz razdalje, ki je presegala doseg artiljerije naših bojnih ladij starega kova. Ob popoldne je admiral Bahidrev vsled premoči sovražnih pomorskih sfl in prihajanja novih sovražnih ladij zaukazal našemu oddelku, da naj se umakne v notranjost Moonsun- da. Naš oddelek se je obrnil m se umaknil proti severu. »Slava«, zadnja ladja v bojni črti, je bila znatno poškodovana, posebno strelske odprtine pod vodno črto m se je ob vhodu v Moonsund potopila. Osta^ nek oddelka je odplul skozi preliv v notranjost Moonsunda. Del sovražnega brodovlja, ki je zasledoval naš umikajoči se oddelek, je pričel streljati na baterije na Moonu in Verderju in jih je uničil. Ladje oddelka so bile nekoliko poškodovane. Po obstreljevanju baterij je prodrl sovražnik v južni del Kuivaste. Nadaljna poročila o operacijah še niso prispela. Istočasno so križarka »Admiral Maka-rov«, tepničarke in torpedni rušilci, ki so se nahajali v Moonsundu, ščitili preliv in Kasar Wiek med otoki Oesel, Dagoe in Moon in so ponovno menjali strele s sovražnimi torpedovkami in malimi vojnimi ladjami, ki so ostale ponoči 17. t. m. v bližini obale Oesela in ponovno poizkušale prodreti v vzhodni del Kasar \Vieka. Del sovražnega oddelka, obstoječ iz dveh topničark in več rušilcev, je priplul do obale severno Moonsun>da in je streljal med Oeselcm in Moonom. Istočasno je izvršil sovražnik velik letalski napad in je zmetal brez uspeha veliko množino bomb na Kuivasto in naše ladje. Tekom dopoldne je bilo mnego bojev v zraku, tekem katerih je poročnik Safonov sestrelil svoje tretje sovražno letalo. Zvečer 16. t. m. so pluli zeppelinovci nad Moonsundom. Čez dan so oklopnice tn križar ke iznova obstreljevale južno in jugozapadno obal otoka Dagoe. V bližini Dagoe je bilo na delu veliko število iskalcev mm. V bližini severnega izhoda Moonsunda smo opazili navzočnost dveh do treh sovražnih podvodnikov. Bojnih atcij so se udeležili: pri Tagelachtu dreadnought »Moltke«, dve oklopnlci razreda »Kaiser«, najmanj 60 rušilcev torpedovk in iskalcev mrn in trrje podvodmki; v Soelosundu in zapadnem delu Kasar Wieka okoli 20 torpedovk, 20 iskalcev min, šalup in prevoznih čolnov; v Riškem zalivu 2 ali več oklopnic razreda »Konig«, 6 lahkih kri-žark. mnogo torpedovk in manjših ladji, kakor tudi dva podvodnika; ob izlivu Finskega zaliva. severozapa*a ie zadržal naš ogenj, nakar se je umakni! v svoje postojanke pri Orisarburgu, ob vzhodni obali Oesela. 17. t m. je bil otok Momi od sovražnih ladij, ki so prispeli v MoonsutKl, in od letal srdito obstreljevan. Več oseb, ki so prispele 17. t. m. Lz Oesela, je pripovedovalo, da so naše ladje kljub težavnim pomorskim razmeram vzdrževale popolen red in dokazale veliko hrabrost in junaštvo. Poveljnik poprej omenjenih stražnih ladij, Draganov, >e bil za svojo veliko hrabrost na predlog b rodovnega poveljnika imenovan za podporočnika. PETROGRAD, 19. (Kor.) Admiralni štab poroča: Od 18. t. m. ni Iz vodovja vzhorno morskih otokov poročati o nobeni izpremembi. — Naše torpedovke so s sovražnikom menjale strele v južnem delu Moonsunda, kjer ste dve sovražni torpedovki zašli na naše mine ter se potopili. — Po dopolnilnih poročilih so tekom včerajšnjega boja v južnem vhcdu Moonsunda naše linijske ladje opetovano zadel sovražne velike bojne ladje ter po-lopile dva sovražna iskalca min. Istočasno je sovražna torpedovka zadela na mino ier se potopil. Po poročilih opazovalnih straž, patruljnih ladij in podvodnikov, je obstojalo nemško brodovje, ki se je udeležilo bojev, iz 10 velikih bojnih ladij, od teli 2 novega tipa razredov »Kaiser« in »Konig«, 10 križark, najmanj 50 torpedovk in 8—10 podvodnikov. Te vojne ladje so bile spremljane od številnih iskalcev min, pomožnih ladij, prevoznih ladij in povodnih letal. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 19. (Kor.) Wolffov urad poroča: Eden naših podvodnikov je dne 2. t. m. severno Irske potopil angleško oklopno križarko »Drake« (10.300 ton). V Atlantskem morju je bilo potopljenih vnovič 16.000 ton. ____ FRANCOSKA ZBORNICA. PARIZ, 19. (Kor.) Tekom debate o splošni politiki vlade je ministrski predsednik Painleve izjavil, da mora debata pokazati, aii vživa vlada še zaupanje. Ministrski predsednik je prepričan, da je zinaga zaveznikov gotova, ako se disciplinirajo in napno vse sile. Painleve je izjavil nato, da obstojajo vojni cilji Francije izključno v vzpostavitvi njene pravice, namreč * v vrnitvi Alzaško-Lotarinške Franciji. Vojna se mora nadaljevati z vsemi sredstvi, izrabiti je treba vse pomožne vire zaveznikov, da se doseže ta cilj. Ako j bomo hodili svoja pota, se bo naš cilj vedno bolj oddaljeval. Skupno postopanje z: angleškim prijateljem je natančno določe-1 no. Sedaj se vrše pogajanja glede povečanja angleške fronte. Izjava Kiihlmanna, da Nemčija Alzaško-Lotarinške nikdar ne bo odstopila, je bila le napoved prepira, na katero je odgovoril Lloyd George z izjavo, da se bo Anglija toliko časa bojevala ob strani Francije, dokler ne bo Al-zaško - Lotarinška desaneksijonirana. Zbornica je sprejela končno dnevni red, ki izreka vladi popolno zaupanje. Vesli Iz Rusije. Anarhija v Rusiji. PETROGRAD, 19. (Kor.) V vsej srednji in južni Rusiji vladajo anarhične razmere. Evakuiranje Petrograda. LONDON, 19. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Petrograda, da je vlada vsled novega, Petrograd ogrožajočega strate-gičnega položaja odredila korake za skorajšnjo izpraznitev glavnega mesta PETROGRAD, 19. (Kor.) Listi poročajo: Vsled novega strategičnega položaja pripravlja vlada odredbe za izpraznjenje glavnega mesta. Sestavljena je bila v to svrho posebna komisija Vlada se preseli najbrže v Moskvo, kjer se nastani v Kremlu. Govori se, da bo tudi ustavodajna skupščina zborovala v Moskvi. Evakuiranje glavnega mesta se bo vršilo v slučaju neobhodne potrebe polagoma. Kar se tiče preddume, ki bo otvorjena jutri, bo Imela svojo prvo sejo v Petrogradu m se preseli nato v Moskvo. KerenskiJ odšel na fronto. PETROGRAD, 19. (Kor.) »Birževija Vjedomosti« poročajo: Kerenskij se je podal na fronto. Bolezen Kerenskega. PETROGRAD. 19. (Kor.) Bolezen Kerenskega je resna. Napadena je tudi desna stran pljuč in delovanje srca oslabljeno. VII. NEMŠKO POSOJILO — 13 MILIJARD. BEROLIN, 20. (Kor.) Wolffov urad poroča: Rezultat sedmega vojnega posojila znaša po dosedanjih poročilih brez zamenjave prijavljenih starejših vojnih posojil 12 milijard 432 milijonov mark. Nemški narod je podpisal v tretjem vojuom letu torej skupno 25V2 milijarde mark. Nova švedska vlada. STOCKHOLM, 19, (Kor.) Ministrski predsednik Eden je danes predložil kralju novo ministrsko listo, ki jo je kralj sprejel. Predsedstvo je prevzel Eden (lib.), ministrstvo za vtianje stvari Kellner. Pri zaprisegi novega ministrstva je ministrski predsednik Eden pojasnil glavna načela politike nove vlade in naglašal neomajno švedsko nevtralnost v svetovni vojni.__ MIROVNI MANIFEST SKANDINAVSKO-HOLANDSKEGA KOMITEJA. STOCKHOLM. 20. (Kor.) Holandsko-skandinavski organizacijski komiie za stockholmsko konferenco objavlja mirovni manifest na k interna!cijonali pripadajoče stranke, ki predlaga mir sporazuma potom rešitve problemov, ki tvorijo vzrok sedanje vojne. Predlogi so naslednji: Nobenih aneksij in nobenih kontribucij, rešitev narodnih vprašanj v smislu svobode narodnosti. Mednarodna ureditev narodne samouprave. Pretvoritev iz raznih narodnosti obstoječih držav v zvezne države. Popolna politična in gospodarska vzpostavitev Belgije. Rešitev alzaško-Iotarin-škega vprašanja potom ljudskega glasovanja. Po sklepu miru vzpostavitev gospodarsko in politično neodvisne, s Črr*o-goro združene Srbije, ki naj se zopet vzpostavi iz mednarodnega fonda. Bol-; garska dobi vzhodno Mace donijo do Var-' darja. Ustanovitev svobodne, neodvisne Poljske. Neodvisnost Finske. Kulturelna avtonomija za italijanska ozemlja Avstrije, ki se ne bi odstopila Italiji. Mednarodna rešitev židovskega vprašanja. Ustanovi-' tev družbe narodov. — Komite prosi stranke, da izrazijo o tem motivirano mnenje do 1. decembra t. 1. Jušoslavansko »prašen!?. Izjave posl. dra. OtokarJa Rybajfa. Državni poslanec dr. O. Rybar je imel s sotrudnikom »Serajevoer Tagblatta« zanimiv razgovor. Obseg jugoslovanskega vprašanja. Z uradne in neuradne strani napadajo našo deklaracijo z dne 30. inaja radi tega, ker ta deklaracija nasprotuje dualističn m temeljem monarhije in ker se ne da realizirati. Jugoslovanski klub ni dvomil niti za hip. da njegova zahteva po združenju vseh južnih Slovanov naleti na velik odpor posebno pri Madjarih. Toda, jugoslovanski poslanci niso mogli obstati na pol pota. Zahieva južnih Slovanov po združenju je postulat narodnega načela, ki se je pokazalo vspcšniin v boju proti več ali manje starejim državnim organizacijam, nego-Ii je šele 50 let stari dualizem. To načelo pooblašča južne Slovane k tej zahtevi (Tu je cenzura zasegla nekoliko T-r«n 1L »EDINOST- Ker. 192 V Trstu, dne 21. oktobra 1917 vrst). Razlika med vladajočimi in tujimi narodi, priznavanje enega državnega naroda. in tlačenje in oškodovanje življen-skih interesov kakega srednje-evropske-ga naroda. in to na korist imperialističnih stremljenj enega pretvezno gosposkega naroda: to se ne da dovesti v sklad z modernimi demokratskimi nazori, in se nam — kakor dokaztijejo dosedanji dogodki — kaže kot neprestana nevarnost za evropski mir. To, kar zahtevajo južni Slovani, ni no-ros i, ni^ veleizdaja, niti ni sanjarenje, ampak nekaj dobrega, za kar so nastopili M ud jar i z orožjem v roki leta 1848 in tudi dosegli po nesrečnem letu 1866. Pri tem je naravnost komično in zoprno, če hočejo Madjari južnim Slovanom oporekati to pravico — tistim južnim Slovanom, ki ho< :ejo svojo narodno neodvisnost ohraniti pod žezlom Habsburžanov, če Madjari celo obdolžujejo južne Slovane veleizdaja. Madjariti ne bi smeli — ko se že govori o pravu osvajanja — pozabiti, da bi oni sami kaj slabo zvršili, kajti Ogrsko je A vsirija dvakrat osvojila! Kraj vsega tega je meglo v kratkem času priti do nago Jhc med cesarjem in Madjari. ki je tem poslednjim zajamčila državno samostalnost. kakršnie niso imeli od svojih narodnih kraljev sem in o kateri niso niti sanjali: samostalnost celo, ki jih je, takore-k-.č, napravila za gospodarje monarhije. Ako se Je torej to mogk> doseči vkljub madjarski astaii in vkliub osvajanju ogrskih tal, potem pa tudi sporazumna izpre-memba nagodbe od leta 1867 ne bo ne-možna, a še manje bi bila — veleizdaja! S stališča narodnega načela bi mogli ju-go 'ovenskemu klubu očitati to, da so njega zahteve preskromne, da ne zahtevajo združenja vseh južnih Slovanov! Nu, jj^oslovanski klub ni hotel slaviti teke zahteve ravno zato, da ne bi prešel na mednarodno področje in da bi oinogu-č;': realizacijo svoje zahteve brez vsakega tujega vmešavanja. Vrhu tega se je morala refl ektirati tudi pravica samodo-lo:be Srbije rn Crncgore. Danes pa ne gre več sarri'j za ta južnoslovanski postulat, ker resi.cv iužnoslovanskcga vprašanja je posta »a ne samo neizogibna drža\-na, ampak pcireha vse monarhije. Vloga i p pomembnost Bosne in Hercegovine v juge slovanskem problemu. Ne smemo pustiti iz uma, da igrate v južno slovanskem vprašanju Bosna in Hercegovina natvažneio vlogo. Fevdalne agrarne razmere v cbch deželah so biie vzrok, da se je tamošnje ljudstvo leta K-7r.m uprlo proti svojim zatiralcem Tur-Kon-.. Ena • osledic je bila osvoboditev Srbije in Crnogore. Poleg gospodarskega momenta se je pojavilo tudi nacijonalno čut: tvo, ki se nt dalo več udušiti. Nadam obeh srbskih narodnih držav, da sz te dve jt'" )s!ovanski deželi združite, je napravil k- ec berlinski kongres, pr/davši Avstro-Ogrski mavlat za okupacijo Bosne in Hercegovine in za ureditev tamošnjih agrarnih razmer. Nočem raziskavati kot ju/ni Slovan, ali je bila ta rešitev ravno srečna, ali, toliko morem reči, da je bila t** rešitev toliko v internacionalnem, ko-Ifcor v ^ržavnopravnem pogledu neza-tiosmn ker je imeli v sebi kal več aH ma-r'e !»uiš?h notranjih in vnanjih konfliktov. Me oziram se na dejstvo, da pravi namen ©kupacre še danes ni izvršen. V medna-rr h;en» »-ogledi! se je za časa okupacije < ia • si;\cTcmteta turškega sukana m :v L i j-j na ta način aspiracije Srbije ve-', m bu l.ic. dočim se je z druge strani t Turčiji, da bi se odrekla teh čl 'v!. *.t':do ve. da je le nezadostni privi t<; sije pripisati, da m izbruhnila :n i vojra že tedai. .ul.de na to. da je to stanje ucvedlo 'i:- rije vojne, treba naglasci nejasno ar/avr-irravno razmerje anektiranih de-že: nap;. : i o arhijl sami. Ustvaril se je 0 vot ■ izoriČni upravi, ki jo vodio tri popolnoma samostalne vlade vsa- 1 a zase. Na ta način se seveda ni moglo zahtevati od Bosne in Hercegovine, da bi se razvil čut pripadnosti k monarhiji. Saj| BošiJiaK! še ć-ines niso državljani, ampak J samo državni pripadniki!! Dr. Rybar je govoril potem o razliki v proklamaciji blagopokojnega vladarja glede aneksije Bosne in Hercegovine — in sicer v avstrijski in ogrski proklamaciji — pak vprašuje, ali se hoče napraviti konec temu nesrečnemu državnopravnomu stanju, ali se ga hoče ohraniti nadalje? Ali more iti monarhija na mirovni kongres in zahtevati tam, da se Bosna in Hercegovina monarhiji inkorporirate, ko to v notranjosti sem! še ni izvedeno?! Mari naj bo'jo Bošnjaki edini Evropejci, ki sicer Aprovizadiske stvari. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 22. do 27. oktobra, t. L, (39. razdeljevanje), se bodo mogla (proti preščipljenju štev. 39. izkaznice za živila) dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo: JEŠPREN (obdelan ječmen.) V* kg ješprena po K 1*08 kg. SUHO ZELIŠČE. 10 dkg suhega zelišča po K 10*— kg; za manj imovite sloje (z rdeče prečrtano izkaznico za živila) po K 5'— kg. SIR. 60 g (6 dkg) emmenthalskega sira po K 10'— kg. — Cena za manj imovite sloje (z rudeče prečrtano izkaznico za živila) po K 4'— kg. — Največ se ga bo moglo dobiti 42 dkg. OLJE. Izkaznice št. 7. za olje veljajo do vštete sobote, 27. t. m. SLANINA. Na vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 22. do 28. t. m., dobe odjemalci izkaznico (št. 19) za slanino ter morejo nanje do vštete sobote. 3. novem., v običajnih prodajalnah dobiti po 120 g (12 dkg) slanine na osebo, oziroma izkaznico, in sicer po K 18'— kg. I astniki rudeče prečrtanih izkaznic za živila (izkaznic za manj imovite sloie) dobe tudi rudeče prečrtane izkaznice št. 19. ter bodo mogli dobivati nanje slanino po K 6— kg (12 dkg 72 vin.). DOPOLNILNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato prav;co do dopolnilne izkaznice za kruh in do dopolnilne izkaznice za maščobe z odrezki. zaznamenovanimi s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te posle1 nje izkaznice, veljavnih za čas od 22. o!:t. do 28. okt. t. 1., dopolnilno izkaznico s štev. 40. ter morejo nanjo do vštete sobote, 3 nov. t. 1., v običajnih prodajalnah dobiti po 3 dkg slanine. Dopolnilne izkaznice št. 39. veljajo do vštete sobote, 27. okt. t. 1. SVINJINA. V torek. 23. t. m., se prične prodaja svinjine proti izročitvi izkaznic št. 31, ki so že v posesti občinstva. Prodajala se bo pri vseh slaninarjih in sicer na izkaznice št. 1 A, B, C, D, E, v torek, 23. t. m., na izkaznice št. 2 A, B, C, D, E, v sredo, 24. t. m., na izkaznice št. 3 A, B, C, D, E, v četrtek 25. t. m. Kdor bi iz upoštevanja vrednega vzroka ne mogel kupiti svinjine določenega dne, jo more dobiti popolnoma izjemno v soboto, 27. t. m. Vsaka oseba ima pravico, da dobi na eno izkaznico št. 31. 10 dkg sveže svinjine po K 8 kg. Cena za manj imovite sloje (z rudeče prečrtane izkaznico) po K 4'40'kg. IZKAZNICE ZA SVINJINO. Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci izkaznice št. 32. za svinjino. IZKAZNICE ZA GOVEDINO. Kdaj stopijo v veljavo izkaznice št. 10 in št. 11 za govedino, se objavi posebej. Redilna moka in kondenzirano mleko za starce, bolnike in otroke. 1 zavoj redil ne moke (250 g) po K V— zavoj in 400 g kondenziranega mlek;i po K 7'25 kg; 400 g (40 dkg^ K 2'90. — Teiom tega razdeljevanja se preščipne štev. IV. rumenih izkaznic (za otroke) in štev. II. sivih izkaznic (za sta*ce in bolnike), veljavnih za meseca oktober in november. Ne bo se torej dobivalo onega % kg koruzne moke za otroke, ki so jo bili odjemalci že nakupili obenem s kondenziranim mlekom (na rumene izkaznice). Lastniki izkaznic za naravno mleko imajo pravico samo do 1 zavoja redilne moke proti preščipljenju št. IV. izkaz, in sicer morejo to redilno moko dobiti v oni prodajalni, v kateri nakupuje domače gospodarstvo, kateremu pripada imejitelj izkaznice za naravno mleko. • • * IZKAZNICE ZA PETROLEJ. Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci (tako oni, ki naikupujejo v prodajalnah aprov. komisije, kot orri, ki si nabav-Ljajo živila aprov. komisije v skladiščih raznih zadrug ali pri jestvmčarjh) izkaznice št. 2 za petrolej ter morejo nanje od ponedeljka, 22. t. m.; do vštete sobote, 27. t. m. v že objavljenih trgovinah za petrolej, dobiti po V2 litra petroleja na izkaznico po 48 vin. liter. — Na eno in dve osebi po Vz I, *ia tri, štiri m pet oseb po 1 1 m na šest in več oseb po IV2 1 petroleja na teden. Stranke se opozarjajo v svojem lastnem interesu, da pogledajo, če so vse izkaznice za petrolej opremljene s pečatom prodajalne aprov. komisije, zadružnega skladišča ali jestvinčarja, ker bodo izkaznice brez pečata neveljavne. 1» O n I I S T E K. tOlilenar, ki ie izgtaif. Roman. Francoski spisal Evgeo Chavctt*. — Osemnajst let. — Kako se imenuješ? — Ponedeljek. De Vivone je mislil, da ni razume! prav, in je ponovil vprašanje. — Da, Ponedeljek, — je odgovoril mladi kaznjenec; — to ime so mi dali oni lju-j dje. ki so me vzgojili, ker so ine nekega ponedeljka našli v nekem jarku pri Char-tresu. Kjer me je nekdo izpoiožil. — I11 kaj se je zgodilo s tistimi, ki so te vzeli k sebi? — je vprašal živahno vojvoda, katerega so oči vidno posebno zanimala ta vprašanja. — Mrtvi so. — je odgovoril kaznjenec sirovo. — Ce Unijami gospod dovolile, — je pripomnil veslaški mojster. — Vam jaz povem, kaj se je zgodilo ž njimi. Ravno zato, ker je ta mladi človek umoril svoja dobrotnika, nam ga je sodišče njegovega veličanstva oddalo za dobo štiridesetih let. — Ali je to res? — je vprašal admiral. — Tepla sta me, — je odgovoril mladi zločinec s trdim glasom, kateremu se je vkljiib izvršeni osveti poznalo še vedno plamteče sovraštvo. — Ali si vedel, ko si pobegnil s svoje klopi, kakšna kazen te čaka, če te zopet ujamejo ? — Človek mora pač tvegati nekaj, če se hoie rešiti strašnega življenja na gale-ri. \eluo pretepanje, vedno muka, nikdar nobene dobrote. — O, ta nehvaležnež! — je vzkliknil veslaski mojster; — in jaz sem ga od sa-iiiC doorote posadil poleg najveselcjicca .ovaiišu un vsei galeri____poleg nek* Prodala kuriva. Oglje. 10 kg na izkaznico. Škorklja: Rdeče izkaznice štev. 1—301 (obrobna štev. 2) in štev. 260—318 (obrobna štev. 1) dne 23. 10., pri M. Stock, ul. Squero nuovo 15, (cena 50 vin. kg). Rcjan: Rdeče štev. 1—250 (obrobna št. 2) dne 23. 10., pri M. Stock, ul. Squero Nuovo 15. (cena 50 vin. kg). Novo mesto: Rdeče izkaznice štev. 1761—1927 (obrobna štev. 2) in št. 1—So (obrobna štev. 3) dne 23. 10., pri M. Stock, uI. Squero nuovo 15, v cena 50 vin. kg). Barriera nuova: Rdeče izkaznice štev. 2923—3072 (obrobna štev. 2) in štev. 1—200 (obrobna štev. 3) dne 23. in 24. pri A. Mamich, ul. Scussa 12, (cena 50 vin. kg). Barriera vecchia: Rdeče izkaznice št. 3072—3421 (obrobna štev. 2) dne 23. in 24. 10., pri E. Cosciafncrch, ul. A. A. Caccia 17. (cona 50 vin. kg). Vrde!a: Rdeče izkaznice štev. 560-1065 (obrobna štev. 1) dne 23. 10., pri G. Micen, ul. S. Cillino 2) (cena 50 vin. kg). Rjavi premog (briquettes) 10 kg na Izkaznico. Greta: Rdeče izkaznice štev. 331—445 (obrobna štev. 1) dne 22. 10., pri A. Lozei, ul. Boroević 63 (cena 38 vin. kg). Barriera nuova: Rdeče izkaznice štev. 26/3—2797 (obrobna štev. 2) dne 23. 10., pri Nemenz E., ul. Acque 10, (cena 38 vin. kg). Barriera vecchia: Rdeče izkaznice št. 2697—2821 (obrobna štev. 2) dne 23. 10.. pri G. Macor.n, ul. Madomuna 8 (ccsia 38 vin. kg). Barriera nuova: Rdeče izkaznice štev. 279č—292> (obrobna štev. 2 dne 24. 10.. pri J. Taučerju, ul. S. Zaccaria 3, (cena 38 vin. kg). Barijera vecchia: Rdeče izkaznice št. 2822—2946 (obrobna štev. 2) dne 24. 10., pri G. Krovatin, ul. Media 52, (oena 38 vin. kg). Sv. Vid: Rdeče izkaznice št. 187—311 (obrobna štev. 3) dne 25. 10., pri G. Kai-pel, ul. S. Giusto 16, (cena 38 vin. kg) RGjan: Rdeče izkaznice štev. 841—945 (obrobna štev. 1) dne 25. 10., pri A. Lozej, ul. Boroević 63, (cena 38 vin. kg). Sv. M. M. spodnja: Rdeče izkaznice štev. 331—455 (obrobna štev. 1) dne 26. 10.. pri G. Frank, Bivio 8, (cena 38 v kg). Novo mesto: Rdeče izkaznice štev. 1636—1760 (obrobna štev. 2) dne 26. 10., pri E. Stock, ul. Squero nuovo 15, (cena 3tt vin. kg). Barriera vecchta: Rdeče izkaznice št. 2947—3071 (obrobna štev. 2) dne 27. 10., prr G. Žerjal, ul. Settefontane 250, (cena 38 vin. kg). Vrdela: Rdeče izkaznice štev. 441—5fn (obrobna štev. 1) dne 27. 10., pri G. Micen. ul. S. Cillino 2, (cena 38 vin. kg). Premog (fossjfe) 20 kg na izkaznico. Staro mesto: Modre izkaznice št. 84— 205 (obrobna štev. 4) dne 23. 10., pri A. Vcdarich, ul. Cavazzeni 3, (cena 18 vin. kg). Rojan: Modre izkaznice štev. 635—674 (obrobna štev. 1) dne 23. 10., pri Gamo-sel, ul. Geppa 10, (cena 18 vin. kg). Sv. Jakob: Modre izkaznice št. 791— 872 (obrobna štev. 2) dne 23. 10., pri G. Simcich ul. Risorta 17, (cena 18 vin kg). Modre izkaznice štev. 873—989 (obrobna štev. 2) dne 23. 10., pri Ribarich, ul. Media 8, (cena 18 vin. kg). Barriera nuova: Modre izkaznice štev. 510—591 (obrobna štev. 4) dne 23. 10., pri J. Sklemba, ul. Molin Grande 2, (cena 18 vin. kg). Kjadin: Modre izkaznice štev. 36—187 (obrobna štev. 2) dne 23. 10., pri D. Pe-vera, ul. P. Revoltella 9. (cena 18 vin. kg). Rocol: Modre izkaznice štev. 159—249 (obrobna štev. 2) dne 23. 10., pri G. Schil-lan. Rozzol in Vale 730 (cena 18 vin. kg). Barkovlje: Modre izkaznice štev. 86— 189 (obrobna štev. 1) dne 23. 10., pri R. Lovisich, Greta 126, (cena IS vin. kg). Greta: Modre izkaznice štev. 178—370 obrobna štev. 1) dne 23. 10., pri R. Lovisich, Greta 126, (cena 18 vin. kg). Drva za kurjavo. 20 kg na izkaznico. Skedenj: Modre izkaznice štev. 92—148 (obrobna štev. 1) dne 23. 10., pri K. Sre-bernik. Skedenj 99, cena 34 vin. kg). Barriera vecchia: Modre izkaznice št. 1134—1396 (obrobna štev. 3) in štv. 1— 115 (obrobna štev. 4) dne 24. 10., pri G. Pagliaga. ul. Olmo 9, (cena 30 vin. kg) štev. 1053—1133 (obrobna štev. 3) dne 24. 10., pri M. Ribarich, ul. Alfieri 15, (cena 30 vin. kg). bi\ šega boiiiskega mojstra Navaillcsove-ga polka, ki je umoril svojega kapitana in so ga zato privedli semkaj. Sedaj pa trdi ta ničvrednež, da ni užival nobene dobrote, ko sem mu dovolil, da se je vse noči, namesto da bi spal, zabaval z borenjem, in s^ni mu vrbove palice, ki sta jih potrebovala za to. nalašč podaril za to zabavo. O ti nehvaležnež! Gospod de Vivonne se ni menil za govoričenje veslaškega mojstra, temveč je zamišljeno gledal kaznjenca in dejal potem sam pri sebi: — Ali je on? Osemnajst let____ Podobnost ----Ta mladič }e nevaren zločinec; ali pa bi bil postal to, da nisem jaz posegel v njegovo živijenjt? Ali nisem jaz, četudi nevede in nehote, kriv, da ga jc njegova pot privedla na galero: Nato pa je vprašal glasno: — Kakega stanu pa so bili ljudje, ki so te našli v okolici Chartresa? Demali ¥@sS9. Odlikovanja. Nadkomisar finančne straže, Anton Mančič, je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne kolajne. Srebrni zaslnžni križec na traku hrabrostne kolajne so dobili: respicijenta finančne straže Melhijor Dečman in Ernest Paglavec in nadpaznik Franc Schimermatil, vsi pri primorskem finančne m ravnate 1 jst vu. Imenovanja pri c. kr. avstr. skladu za vojaške vdove in sirote, deželna pošlo-veJnica za Trst, Istro in Goriško-Gradi-ško. Za predsednika je imenovan dr. Fran pl. Rafcl, odvetnik v Trstu, za podpredsednika' deželni organizacijski ravnateli Emil Kaučič, za administrativnega voditelja pa Jnst Niklitschek. Neosnovane govorice. Z ozirom na gotove govorrce, ki se razširjajo po mestu, nam aprovizacijska komisija naznanja, da je vsega krompirja v njenih skladiščih 30 stotov. Zal se dosedaj vkljub opetovanim intervencijam namestništva in aprov. komisije ni moglo doseči, da bi nam centrala dobavila toliko krompirja, kolikor bi odgovarjalo potreba-ni naših krajev. Količina 30 stotov je seveda povsem nezadostna za razdelitev med vse prebivalstvo. Pričakuje se pa za bližnji čas dovoz velikih količin krompirja, ki so že zagotovljene od ceoTtrale. Med tem pa daje aprov. komisija v prodajo večjo količino sladke repe, ki jo je že dobiti na trgih. — Tudi govorice, da se bo vsled pomanjkanja moke tekom tega tedna sk- Ho ali ustavilo izdelovanje kruha, so neosnovane, ker ima aprovizacijska komisija dovolj moke za redno izdelovanje in razdeljevanje kruha. Poslanec Spinčić. Z ozirom na svoje-časni napad v »Slovencu« na poslanca Spinčića, objavlja imenovani list v svoH petkovi številki (15. t. m.) naslednje: »Po-slaimec Vekoslav Spinčić je neumoren delavec v parlamentu za gospodarski in narodni procvit zanemarjene in nesrečne Istre. Vse tozadevne vesti, ki so zašle tudi v naš Išst, kot da ne bi vršil v polu? meri svoje poslanske dolžnosti in da jc prišel v nasprotje z dr. Laginjo, ne odgovarjajo resnici. Med dr. Laginjo in prof. Spinčićem vlada naiboljše spora-zumljenje.« Dijaki-begunci, ki se doslej še niso zglasili v begunškem uradu (uli-ca Ma-donna del mare Št. 2, L nadstr.,) so vab-!jeni, da se v svojem interesu zglase čim prej. ff Še enkrat pristojnim oblastim v nai-resnejši preudarek! V včerajšnii »Edinosti« smo kar najresneje opozorili pristojne oblasti na najnujnejšo potrebo, da se lotijo vendar že enkrat rešitve našega šolskega vprašanja, ker tako, kot doslej, nikakor ne more in tudi ne sme več iti dalje, a«ko nočejo te oblasti izgubiti vsega ugleda in spoštovanja pred narodom ,ki že z največjo nejevoljo gleda malomarnost, s katero se je doslej »reševalo« to vprašanje. Da bo stvar še jasneja, naj navedemo drgneš številke, ki jasno dokazujejo popolno upravičenost naših pritožb. Dešl-a ljudsko šola CMD šteje letos 8SS učencev in — Revni vrvohodci so bili, — je odgovoril kaznjenec; — revna sodrga brez doma, ki se je vlačila semtertja. kamor jo je gnal veter revščine. Z njimi seru. kolikor se spominjam, potoval po južnem Francoskem. — Zakaj niso ti ljudje nikdar krenili proti severu?.... morda v Pariz____? — je vprašal z zanimanjem vojvoda. — Pa da, — je menil Ponedeljek smehljaje se; — Pariza so se tako bali, da še sedaj mislim, da jim je bilo pariško sodišče za petami. — Torej nisi nikdar videl Pariza? — Nikdar. Gospod de Vivonne je zadušil Iaiien vzdih zadovoljstva in nadaljeval: — Ali nisi nikdar skušal izvedeti, kdo bi mogli biti tvoji pravi starši? CDaiie.) sicer pri Sv. Jakobu: I. a razred 7* učencev, I. b 74, II. a 62, II. b 62, III a 6-1, III. b 64, IV. a 48, IV. b 48, V. a 40, V. b 49: na Acquedottu: I. 79, II. 70, III. 70, IV. -17, V. 37. Pri Sv. Jakobu so šolski prostori prirejeni za 50 učencev in so torej prvi trije razredi daleč prenapolnjeni, za ravno 100 učencev. Na Acquedottn ni prostora v posameznih šolskih prostorih niti za 40 učencev, a če se vzame število 40 koi najvišje, je 106 učencev preveč. Meščanska šola pri Sv. Jakobu šteje v I. a razredu 45, v I. b 44, v II. razredu 29, v III. iS; skupaj 136 učencev. Na deški in meščanski šoli je skupaj torej 1024 učencev v 19 razredih in prihaja na razred torej po 54 učencev, ali 14 več kot se smatra splošno primerno s pedagoškega staiišča. Kaj naj šele rečemo o posameznih razredih /. /9, 74 učenci, ki niti dihati ne morejo pošteno v preozkih šolskih prostorih, in 'A mora učitelj ali učiteljica v najkrajše:.' času nakopati med njimi jetiko, če hoie doseči ie količkaj učnega uspeha! Ali da! Ko bi še bilo učiteljskih moči! Pri Sv. Jakobu so za 6 razredov (III. a, b, IV. a, b, V. a) b) samo 3 učne moči! Zato se more tudi pouk vršiti le vsak drugi dan. A kakor smo rekli: učitelji CMD šol pa že nad tri leta opravljajo prt vojakih pisarsko službo, stražijo vojne ujetnike itd., namesto da bi poučevali na zavodu, ker se pristojnim oblastim nikdar ni zdelo vredno, kaj šele potrebno, da bi se pobrigale za njih prepotrebno oprostitev. Da še vec! Na šolah CMD je sedaj precejšnje štev no otrok, ki so prišli na zavod z opuščenih občinskih šol v Sv. Križu in Prošeku in z drugih okoličanskih šol kot begunci. Zakaj pa ne poskrbi šolska oblast, da bi brezposelno učitelistvo začasno opuščenih občinskih šol ravno iz navedenega vzroka začasno prevzelo pouk na šoli CMD, kateri primankuje učiteljskih moči. Občina, bi pač ne storila nič drugega kot svoio dolžnost, ako bi začasno oddala šoli CM 11 potrebne učne moči, in to tembolj, ker jt na zavodu tudi učencev iz občinskega zavoda — mestne poboljševalnice. — Tu je dovolj nasvetov, kako se lahko nemudo itia odpomore vsaj največjemu nedostat:, ? n mislimo, da se po vsem tem pač ni treba sklicevati šolski oblasti na — Druži > ;v. Cirila in Metoda, ki že nad 25 lei dela lako občini in državi. Naj storite obči; a in država svojo dolžnost, pa bo rnaJiuma .onec vseii teh, po njeni krivdi nasta!;' nezakonitosti in krivic! V otroški vrtec šentjakobske podružnice CMD se je vpisalo letos nad 180 otrok. Ker pa toliko otrok ne snte zahajati v en razred, je odbor sklenil, da v slučaju, ia bi imel zadostno sredstev, ustanovi še n razred. Zato so se naprosili starši najmlajših otrok naj za nekaj časa, t. j. uo-:ler se ne urede prostori za novi razred, ie pošiljajo otrok v vrtec. Da pride Šentjakobska podružnica CMD do sredstev. . riredi v nedeljo, 4. novembra ob 4 ; v* gledališki dvorani »Narodnega 1 m: dobrodelno predstavo. Cisti dohodek r > v korist otroškega vrtca pri Sv. Jak< b: . Priprave za to predstavo se že dotei; C v vrše in ni dvoma da se vse narodno : -leče osebe udeleže te prireditve in Ih-Jo s tem pomagale naši prekoristni CMD. V Trstu in Zagrebu. Prejeli smo: K pr -Ložbi pod tem naslovom v včerajšnji si;.-vil k s »Edinosti: bi bilo treba dodati -c • ole: Splošno je znano, da na tržaški 1 trgu sploh ni dobiti skoraj ničesar več, i>a je kaj živil, so to živila, ki jih ie preskrbela ali aprovizacijska komisija sama. ali pa so jih postavili na tržaški tr« tržaški trgovci i od nadzorstvom aprovizacijske komisije. Tržaška okolica, pred> sem pa sosednja Istra ne daje na tržaške t; že dolgo časa ničesar. Kar prinašajo kme-■icc iz Istre, izgine vse v takoimeiiovauiii »boljših hišah«, kjer jim plačuje.' > iii-i mleka po K 1*60 do K 1'80 in še dražje, jajca pa po isti ceni in jih poleg tega še zakladajo z raznimi »teserami«. Istrska kmetica, ki pride z mlekom a!i kako njavo v Trst, n'ti ne pogleda dela* druge »manjvredne« meščanske žene, <_ jo vpraša, ali bi ji mogla dati mleka: kvečjemu se porogljivo posmcjc in k e dalje v to ali ono palačo. V manj nnovite hiše zahajajo sa-mo z — »vinom«, to >e pravi, z vodo, ki je s črnim vinom nekoliko pobarvana. S tem »vinom« skušajo potem preslepiti ljudi predvsem za krušn izkaznice in potem seveda tudi za denar. Za sam denar sploh ne prodajo ničesar. Videti pa jih je potem v vrstah pred vsemi pekarnami, posebno v barrierskem in šentjakobskem okraju in v Starem mestu, kjer danzadnem nalagajo ne morda po 1 kg temveč kar po osem, deset in tudi več kržičev kruha. Ker jim je aprovizacijska komisija prišla na skd, da največ ponarejeni krušnih izkaznic prinašajo ravno 1 ne pregledujejo sedaj finančni stražniki krušne izkaznice pred krušnimi prodajal-nicarni. Ce so take ženske v vrsti, liitru izginejo, ko zagledajo uuiiormo, a se t • vrnejo. Ko odide finančni stražnik. ' prinašajo tudi prodajalcem kruha * živila, jiii: seveda le-ti izročajo kn: hkur Ra hočejo, čeprav poten; piebiva sivo, ki stoji v vrsti, ne d< i 1 -eesar 1 ;anes, v soboto, se ie dogajalo ->ko-ra' povsod v omenjenih okrajih, da so »mlekarice« dobile po pet do deset krži-eev. dočim pa je sto in sto domačih žensk in otrok čakalo zastonj. Tupatam so morali celo posredovati stražniki, ker je bilo čakajoče ljudstvo ogorčeno, Ja so one ženske dobile toliko kruha, domači liudje pa nič. Nihče naj ne misli, da mi PržaČani ne privoščimo kruha tudi okoličanom in istrskemu prebivalstvu, toda to pa vendar ne gre, da bi nam oni, ki imajo ko* pridelovalci vendar toliko živil, da jim r treba stradati, kakor stradamo mi, in k. ta živila prodajajo po naravnost oderuških V Trstu, dne 21. oktobra 1917. »EDI^OSTc Stev. 292. Stran ITI. rno prav h — krma kokoši se vendar ni pola za lSl»o do 2« 00 odstotkov, da se jjai<> jajca tako drago — odnašali še Tir i no, ki io imamo — kruh, in sicer ikl mtri. da ga mi sploh nič ne more-i< biti. Da se vsaj kohkortoliko od- i zloraba, bi priporočali aproviza-cijski k nisiii naslednjo odredbo: ker so k r . :zkaznice prirejene itak že za vsak Jar-. nai se odredi, da sme vsaka družina vs-uk dan dobiti kruha le toliko, kot ga je d<: ,čcnega za vsak dan, in prodajalec naj cKirežc od vseh izkaznic odrezke dotične-ga dne. Ce bi se pa zdelo to prezamudno, naj b; se pa določilo, da se mora oseba, ki i ride no ' ruli, izkazati z živilsko izkaznico, na kateri je itak zabeleženo število os J) družine, in prodajalec ji ne sme pro-ii i več kruha, kot ga gre na dan za tott-r o o^eb, kot je zabeleženo na živilski iz-' aznici. Tako bi bila skoraj poginoma izključena zloraba, ker živilske izkaznice r . bo tako lahko kdo izročal tujemu človeku. in s ponarejenimi krušnimi izkaznicami bi se tudi ne moglo dobiti kruha, ker bi dotičniki ne imeli živilskih izkaznic. Se boljše pa bi bilo, če bi se rajoni-rala prodaja kruha, kot je rajonirana pro-■toja ostalih živil. In stvar je izvedljiva prav lahko. Kakor se je odredilo, da se morajo ostala živila kupovati vedno v isti prodajaln i ci aprovizacijske komisije, naj se od redi enako za kruh. Družine nai si vame izberejo prodajalnico kruha, v kateri žele kupovati kruh, prodajalci si morajo zabeležiti njihova imena in številke živilskih izkaznic, in potem naj se oddaja kruh le proti istočasni predložitvi živilske izkaznice in oddaji cdrezkov krušne izkaznice. Tako bi postala zloraJba pri prodni kruha naravnost nemogoča, in apro-vbacij^ka komisija bi obenem imela tudi boljši pregled. Ce pa pojde tako, da si Tržačan sam ne bo smel preskrbeti na deželi nobene stvari, nasprotno pa mu o; lica ne le ne bo dajala ničesar, oziro-• : ga le r>deruško izkoriščala in mu jemala ^c ono edino živilo, ki ga ima. — kruh, mu res ne kaže drugega, kot da se pravi na neodvrnljivo hiranje in končno smrt za lakot jo. Zaderski »Narodni List« dru. J. E. Kreku. *Naro-ini list- naglaša, kako se je nad preranim grobom dr. J. E. Kreka — v vsesplošni žalosti na našem jugu — manifestirala jugoslovanska solidarnost. V izrazih čutstev so tekmovali Slovenec s Hrvatom, Srb s Slovencem. Ko se enkrat n-esničšio naši narodni ideali, bo duh dr. J. Kreka med nami, da mu zadovoljne bo-v 3e generacije porečejo iskreno za njegovo delo: :.rivala ti, veliki pokojnik!« Z iačilne so te besede srbskega rodoljuba iz Bosne, pravoslavne veroizpovedi, name jene slavnemu spominu katoliškega di >vnika, člana Slovenske Ljudske Strrmke. fdeja narodnega edinstva je daru-:; prožela vce stranke in vse kroge na u »šem jugu. Zadnja beseda. Prejeli smo: \ včerajšnji »Edinosti« izjavlja g. dr. Josip Beroš, da je on dobil nabiralne pole za narodni dar Vojnoviču. da je poslal k g. Petriću g. Mraka, ki g« je prvoimenovani odklonil. G. dr. Beroš vprašuje: mari naj bi bil prišel g. A'rak v fraku in cilindru?! Mi pa odgovarjamo še enkrat v razlago posto-pr.r ■ g. Petrića: na eni strani ni poznal došleca. na drugi pa ima izkustva s slu-ean. Vo poklonjeni car ovi niso dospeii k df>ločenertM cilji'! To je bil nagib, v kaki i.rmi se g. Petrie slučajno in v naglici izjavil, je postransko. Sedaj pa, ko nam ^ g. dr. Beroš označil osebo došleea, iz-vvljamo lojalno da nima ne g. Petrič in nimamo niti mi pravice, ne povoda, da bi dvomili na < sebnem poštenju g. Mraka. Aii, kaj pa naj rečemo mi k omahljivi in i! oumni izjavi g. dra. Beroša, češ: »Mo-j g-.'će je. da je g. Petrich več bio dao svoj I o! >1 drugo . e. koii je jednako od mene .rnoljen na sab'ranie. Da li to odgovora istini, ne mogu još ustanoviti....!« —I (aispod dr. Beroš zamerja torej g. Pe- j trieu, ker ni zaupal nepoznancu; on sami pa rabi besedilo, ki dopušča možnost, da ! poznani mu Petrič — govori neresnico! i Je-Ii to bolj lojalno, nego jc bilo postopa- j nje g. Petrića? Končno konštatujemo še: I 1.) da ni bil g. Petrič, ki je ta dogodek s^ av'1 v javnost: 2.) da tudi po napadu tel sam re . rati: 3.) da srno pa (p oti njegovi volji) storili to znanci nje-; govi. ki dobro poznamo naslednja svojstva g. Petrića: njegovo radodarnost v dobre svrhe, njegovo narodno mišljenje in .stopnjo njeg- e izobrazbe, ki jc tolika.! da enostavno izključuje možnost, da bi kdo, ki ga pozna, resno verjel, da Petrič iič ne ve o takem duševern velikanu,! KaKršen je Ivo Vojnovič. — S tem je ta pravda za nas zaključena. To je naša za- i dnja beseda. Pravo beseJo je napisal celovški »Mir« i na adrc n nemških nacijonalcev, ker se j .: ■ i j srdito vpirajo sporazumnemu miru: I bi ti go> Jje le sami šli za par dni v krvitvi mete, , na \ rh sv. Gabrijela, kjer ir - kosti slovenskih polkov, ki so šli v 1 ' j za cesaria. domovino in za svobodo svojega slovenskega naroda, ne pa za svetovno veljavo nemško-" "->^da! Žen-k o vojio prispevanje. V ponedeljek 2 K t. m. bo redni sestanek vseh glavnih nabiralk. Da ho irif ^oče priti vsem, bo sprejemala blagajniearka denar od 3 do 5 pop. \ ^aka naj prinese s seboj nabiralne pole in sive plačilne izkaznice. .Vestna zastavljalnica. V ponedeljek, 22. t. m., »n torek, 23. t. m., se bodo od drf. do 1 ;x>p. prodajale na javni dražbi lis agoeenosti. zastavljene na razie številke. od 31 do 6 pop. pa nedragoceni pr*. . v tavljeni na razne številke. \"... lira*. -I :z Kjadina, Rocoia in s *c\ slaJk -r"a za vino »pete n«, i i se rrcdstaviio načefnrkn okraja tvar- ne to v ulici Domen i co Rossetti št. 37 od 24. do 27. t. m. od 8—10 predp. in 2—4 pop., s posestniško polo, kjer bodo dobili izkaznico, s katero se bo dobival sladkor v trgovini Iv. Preloga v ul. Molino a ven-to št. 1 od 7 predp. do 6 pop. Cena sladkorja K 1*60. Bivši člani »Zveze Jugoslovanskih železničarjev : tu v Trstu in okolici, ki hočejo še nadalje uživati pravice društvenih članov, pa se dosedaj še niso zglasili. se vabijo, da se tekoin štirinajstih dni ali osebno, pismeno ali po kakem zaupniku prijavijo podružnici Z. J. Ž. Trst I. v ulici Rinaldo Carli št. 10. Stari člani, ki se ne prijavijo, se črtajo iz članskega imenika. Nevročljive poštne pošiljatve. C, kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam tistih priporočenih in navadnih nevročljivih poštnih pošiijatev, ki so bile v mesecu septembru v uradu za nevročljive poštne pošiljatve odprte in katerih odpešiljatelji so neznani. Seznam bo priobčen v polnem obsegu v tukajšnjem uradnem listu »Osservatore triesti-no«. »Kako se obvarujete sitilitične kuge.« Konec tega velezanimivega in prekorist-nega spisa zdravnika dr. Emanuela Freunda, čigar začetek smo objavili v predzadnji nedeljski in ponedeljski številki. priobčujemo v današnji, oziroma v jutrišnji številki. Povedali smo že, kako pohvalno se je izrazil o spisu tržaški škof, mnsgr. dr. Karlin, in prepričani smo. da ga mora v resnici odobravati vsak, komur je le količkaj na tem, da se ohraaii naš narod dušno in telesno zdrav m krepak, in le želeti je, da se spis kar najbolj razširi med našim narodom. V to svrho smo se odločili, da ponatisnemo spis in ga izdamo v obliki knjižice, ki se bo prodajala po 30 vin. Ker nas je g. avtor pooblastil. da lahko razpolagamo s dobičkom iz izkupička te knjižice v kakršenkoli dobrodelen namen, mislimo da je pač naj-pametneje, da namenimo ta čisti dobiček — na;i mladini, za katero nam je pred vsem drugim s pošteno vzgojo m izobrazbo treba skrbeti, da si jo ohranimo dušno in telesno zdravo. Mislimo, da tako tudi majbolje ustrežemo človekoljubnemu namenu g. dr. Freunda, s katerim je spisal to delce. Knjižica, ki jo predvsem priporočamo našemu vojaštvu, pa tudi vsemu ostalemu našemu ljudstvu, naj se naročuje v tiskarni »Edinosti«. Pri naročevanju po pošti naj se doda k naročnini za pošiljatve do 5 izvodov 5 vin., do 15 izvodov 10, za vsakih nadaHnih 5 izvodov po 5 vin. več. Dan vojaških grobov. Otožni jesenski dnevi so posvečeni našim mrtvim. V velikem številu romamo na njih počivališča, da jili v ljubezni polnem spomdnu okin-čamo s cvetkami. Toda naši dragi počivajo tudi zunaj na pustem bojnem polju, v tuji mrzli zemlji. To so naši dragi bo-ritelji za domovino, za nje varnost in bodočnost. Tega ne sme nobeden v teh dneh pozabiti, nobeden naj ne odreče male žrtve, za katero bo naprošen na dan vojaških grobov (31. X. do 2. XI.) za ohranitev' njih počivališč za trajne čase. Darove bodo sprejema!« c. kr. okrajna glavarstva, županstva, občinski uradi, žup-nišča, kulturna društva, banke in hraniliri-ce. Nada'jna pojasnila daje »Komitee fiir die KriegSgraberfiirsorge« Dunaj 9 Be-zirk. Canisiusgasse N.o 10. Brzojav 23116 In 21820. Češko Budjevička Restavracija (Bos&-kova uzorna oeska gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba m slovenski jedilni listi. :: HALI OGLASI:: □□ □□ m raiuaaj« po 4 liat. btsado. kuto« tiakiM ktndt m rmim-Mjo »škrat Ttl — tfajaaajia : pristojbi«* —40 atetialr . OD □□ Hišico v bližini mesta, pripravna za obrt, se kupi. Natančne pismene ponudbe na Fran Zorzi, Piano di S. Anna 6:. 31 Trs-. 1546 RnrilfV ■vito,ia4 2a dva k°nia proda ali pa nUUJU zamenja z blagom. Ulica Boschetto 32 Baliaben* 1547 Cifre s škatljo so naprodaj. Ulica Ceroneo 13, I. desno. 1548 lliltflri limff v Trstu sprejme takoj kon-VIIIaHI UiHll ceptno moč in atrojpisko. V obeh flačaj h se zahteva popolno znanje hrvatskega jezika. Zglasiti se je pri namestoištvn soba 6t. 56. 1-49 flf|f"K*|ft M ▼ najem v tržaški okolici vino-UJv.ttill 1« gradi, pridela se po 50 hI vina. Proda se tudi posamezne kose, gozde, travnike itd po zmernih cenah. Naslov pove In ser. odd. Edinosti. 1541 IfltVffllA rojansko vino ee toCi dnevno v Hoteln liVmilU Balkan. Vojaški trg. Vino se da tudi n.i dom po zmernih cenah. 1526 If lintlfOVtt eUQje* in bombaževe odeje. HUpUJISlIl bombažežino. vrvi v^ake množine ter jih plačujem najbolje. Depieoolzuaae, Ulica Toro 6. 1468 Slamnate talje (Solne). trgovcem priparoCam slamnate čavlje in slamnate podplate za v Čevlje, katere sem sača* izdelovati, tako da vsaki zahtevi lahko ugodim. Ker je druga obutev tako draga, bode ta sa osebe, ki imajo opravilo v sobah, dobro došla Naj vsak posknsi. Fr*nc Oerar. tovarna slamnikov v Btobu, pošta Domžale pri Ljubljani. 3703 Hlio kupim z enim — 4 stanovanji, ako mogoče z malim vrtom, v bližini mesta ali Južnega kolodvora. Natančne pismene ponudbe pod .V kratkem" na Ins odd. £dinosti. 1545 MlffftaltlF ima veselje do kmetijstva, s lllUuCIlllf 5' 00 K gotovine, vojaščine piost, želi znjnja v svrho žen:tve z gospodifiuo 2j—3'> let stnro, ali vdovo, ki ima posestvo na deželi. Ponudbe na Ins odd. Edinosti pod .Jesen". 1 44 KnFlfe^nost In umetnost. MILAN KURET: Beseda o Joži Lovrenčiču. Kdor misli, da se poezija nahaja samo v rimah in enakomernem ritmu, ta naj pusti »Deveto deželo« pri miru. Vem že naprej, da bodo mnenja o Lovrenčičevi prvi zbirki mogočno razmahne in — ako mtu-dijamentralno nasprotna. A eno stoji in bo stalo: da je večji del zbirke dober, velik del prav dober; kar pa je slabega, kaže svežo samo^vorno moe, ki se v bodoči zbirki mogočno razmahni in — ako intuicija in pripovedovanje avtorjevo postaneta bolj jasna — bo rodila še mnogo lepili sadov. Kakor že omenjeno, je dve-tretjinski del pričujoče zbirke dober; zato lahko rečem, da je delo vspelo in da je vredno življenja. O zbirki sami nekaj podrobnosti. Najprej moram omeniti, da naslov »Deveta dežela« ni srečno izbran, ker ne odgovarja celoti zbirke. Pri uvodni pesmi, ki je sicer prav lepa, bi prav lahko potresali resnično prozaičen zadnji verz: »Človek, ki greš po cesti etc___« — Zdravo, svežo poezijo dihajo pesmi »Poglavje ob njivi«, »Jug v okviru« in »Drevo«. Najboljše v vsej zbirki in prve vrste pesmi so »Oboi« (za katero bi bilo bolje, da bi ostala nespremenjena, kakor v »Dom in Svetu«) »Življenje«, »Sfinga«, »Pogled na rr.^sto«. »Meditacija«, »Con-fessio« in »Pesmi iz pisem«. Živnastenska banka Podružnica v Trstu Ulica Ponterosso vogal ul. Marša Tu resa. — Lastna palača. De!ntiha stavnica K ias.OOO.OOa. — Bes. zaklatf K 11,090.930. Izvršuj ^ kulantno vaa bar ta a in niča« transakcija. Uradna ure o4 O—1 pop HPT iHiflOIII in kmetox sdceni naznanjam, da VitiiUljClIl imam na prodaj tudi letos veliko mno/.ino sadik bele in rnde£e čebule. — A me Aljinouč, bv. Ivan alica Brandežija iz. 942 (3 92 ZAHVALA. Dediči pok. Gasperčič se iskreno zahvaljujemo vsem onim blagim osebam, ki so nas v teh težkih, britkih urah tolažili z mnogimi dokazili sožalja, o priliki prebritke izgube našega dragega, nepozabnega Zdravka. Bog plati vsem! Sv. Ivan pri Trstu, 22. oktobra 1917- Dan vseh Svetih in Vernih duš. Od 31. oktobra do 2. novembra M vojaiklh Srobov. SOMEŠČANI! Spomnite ae padlih aa bojišču pokopanih Junakov! Vsaki, tudi n.jauuijftl dar, je bvalcjgo sprejet. „Hauptgecchlftstclic Dani k XI. Canlslusfmss* M. Telet. 71.1KJ i — PoStno vknjliea|. koalo 157.270 Liječnik dr. Cega specijalist za unutrašnje i dječje bolesti primati če od 20. tek. Via della Raffineria br. 4, I. kat (Piazza Barriera vecchia) od 3-5 p. p. Ustanovljeno L 1893. Ustanovljeno 1. 1893 Vzajemno podporno društvo v Ljuiiliani registrovana zadruga z omejenim jamstvom dovoljuje članom posolila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 7l/„ 15 ali 22'/, letih v odsekih ali pa v r-oljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor Želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg Stav. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila Zadruga sprejama tudi hranilna vloga in Jih obrestuje po 4747. Druitveno lastno premoŽenje zna$a koncem leta 1915 519.348 40 K. — Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6.0S9.850 K Javna zahvala. Izrekam slavni goriški poslovalnici ces. kr. sklada volaSkih vdov In sirot v Trstu, Lazzaretto vecchio št. 3 za kulantno in točno plačilo zavarovane glavnice ter ta sklad kot najboljšo preskrbo v teh hudih časih prav iz srca priporočam. Hvaležna ANA vdova TONUT Skorklia štev. 800. flmMOUuuuDBunuooooooonoooopoonont □o--——-Di Murnu Mjt ME Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta: slike v barvah, fotosehizzi. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — □ DO-—--—na oaanaaa taannoanBcanssagaaaiiancaD Hote! fn restavracija METROPOL Trst* ulica S. Nicold 22. Kuhinja prve vrste« Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja fi-stost. — Cene zmerne. Vsako 2enska nai fita velezanimiuo navodilo moderna gojitev prs izkušen nasvet pri oslabelosti in pomanjkanja krepkssti. PiSIte z polnim zaupanjem na IDO KRAUS, Mura (Ogrsko) Sttetee 2 M. 19 N« stane niroien n*| ga tru -Pc^cmii v molu« »Jesenska romanca i vojnih naporih nova sreča. Kmalu vam še- jobišcem. Ko sem prišel f avod, meje Ncnar sano pismo« »Poročna«, »Viso-1 petaje, zardela ¥ obraz, razodene vaša ml da spremlja! prijazen sotovartt. Sla sva najprej ka nese m« in »Rezijan«. sladko skrivnost, da občuti sveto ob- Srcdnje in poprave potrebne so: >Po-ču!je mlade matere ... in v tihi zavesti " nja misel na domovino« (druga in sreče teko rae eci in meseci . . . Toda, ne- m trena kitica sta zeio šibki). »Drevo v!groza, kako strašna zavest vas čaka, marcu«. »Pisma«, ^Pomladna«, »Anto- i srečniki, ko se zbudite iz rajske s eče! nietta«, in »Jesen«, v kateri je marsikaj' Naenkrat zboli va*a prisiljenega. izginejo z njenih lic in ostudna, strašna bo- Lahko bi izosta'« ~........." " * * — »Slutnja«, »V dveh«, »Shakespearjev norec , »Sence« (nejasna»Pomladni motiv«, »Gledanje« (vse-sk< nejasna). »Pesmi« (razen zadnje), »Re iignacija«, »Jaz bi rad rudečih rož«, »Deveta dežela«, (St. 45). ki je tudi nejasna, rn »Tuberoza«. Osamljena v naši literaturi je pač ekfo-ga, a žekli bi boljše. Nekaj posebnega je daljša pesnitev »Deveta dežela«, ki zaključuje zbirko. »De veta dežela c je posrečena,- dobro zadeta slika vsega člcvtsncga hotenja in strem-Ijei 'a. To ni samo sl.ka iz srednjega veka, amrak to je slika vseh časov in vseh faz razvoja človeškega notranjega življenja. Reči moramo, da je avtor z »deveto deželo*, katere osnutek temelji na narod- lezen napade njo, ki jo je izvolilo vaše srce Nekoč tako cvetoče lepo obličje pokrjejo brezštevilne pege! Telo pokrivajo prekin-prek gnojni mehurji, grozne bolečine vrtajo ¥ ti jenih dih . . . plašno upira nesrečnica v vas svoj pogled. Pride zd avnik, sočutno po ?oda ubožico-mučenico, s tihim očitkom in ncizre nim za - iCevaniem pogleda v oči vam. ki ste krivi te nesreče! skozi vrt. Tu sem videl pred vsem blede upadle postave onih nesrečnikov, ki se jim je sušil mozeg; pobitega pogleda so se vlačili na bergljah Mi so jih vozili, že popolnoma ohrome!e, v majhnih vozičkih po Rože vrtu. Nato sva stopila na drugi vrt. Tu so bili bo!c ki v prvem razvoju sifilitičnega omeh-čanja možgan. Prvi je tekal ¥ krogu, kakor j bi n-česa iskal: drugi je čepel na t'.eh in i nabiral kamenčke; tretji pa je stal ponosno ! na klopi; lasje so mu zmršeno padali na j čelo, v desnici je držal majestetično predse i vejico, v levici tiščal kepo trave in zemlje i ter gl"cno neprenehoma klical drugim bo!-i ni ko in, ki so z blaznim nasmehom buli! i Kmalu pride dan rojstva! Kako ste z ve- j vanj: sdjem, tre petaje takali trenutka, ko boatejBo& smeii s'isniti v svojem naročju cvetoče dete, lastno dete, poljubiti svoj ponos, ponos svoje žene . . . Toda s'rašen je prizor, ki se vam nudi, ko opažujet'_- dete, ki je ravnokar prišlo na svet: Uvel črvićek z gubami na malem obrazku, gn \ se cedi iz majčkenega nosa, Jaz sem kita sk esar, jaz sem Gospod moja je zenica lu In okoli njega so staii drugi bolniki, edt-n se je naglo iztrgal iz gruče, zasmejal se pred menoj porogljivo in dejal: „Ta 'je lažnik, norec, ne on, jaz sem Gospod Bog!" In smeje je odhitel. (Konec prihodnjič). ljubljanska kreditna banka ..... 3 Podružnica v Trstu -a Ulico Cosermo Stev. 11. uradne ure cđ 9-1 Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakclje. Vlose no knjižice obrestuje 4 % netto Vloge no tekoči m žlrc-ražun nabolje po dsaoooru. .— Obavlja nakazila vojnim ujetnikom. « .. Poslovalnica c. kr. razredne loterije. nem pripovedovanju, svojo nalogo dobro globoko v anicah leže krvava očesca; zdi j reš i. Odlikuje jo lapidamost pripovedo- se, kot b vas molče tožila, kot b: vam ho- te'a prodreti v dno duše in bi vam otrok vanja, priprostost sloga in vernost diialo- gov. Lahko se reče. da v tej pesnitvi m!jokal s šibkim, pojemajočim glasom: niti eden verz odveč. Nastopajoče osebe, ki prikazujejo vsaka svoj svet za-se, so d< ■ ro začrtane; celo grais-ki norec, za k j.terega sem se najbolj bal. igra svojo vl'^o dovolj častno. Tudi red, v katerem se vrsti vseh devet dežela, odgovarja popolnoma. Vendar tudi deveta dežela ni tudi deveta dežela brez hrb. Pred vsem je forma tupatam recej pomanjkljiva, pripovedovanje pa ka/e mestoma preveliko naivnost v izra- Zdaj pa nekaj več o senčnih straneh \ <%e zbirke. Ako bi ne omenil tudi teh, bi iie bil pravičen. 1. Pred vsem kvarijo uži-:ck ekatere slabo zadete primere, pri ' r;h si človek ne more misliti ničesar J, nega 2. Nejasnost in pomanjkanje •■rk: lov iz ene inisli v drugo. — Zahteva «!blike. da naj bodo proizvodi jasni in .zuniljlvi, je upravičena. Jasnost je prcu goj estetičnega užitka. Vrednost '.Cevnih proizvodov raste, kolikor večja jw ova jasnost. Za zgled ?iam lahko ruska literatura. Kakšno bogastvo ? in čustev v tako priprosti obliki! — 7. i1 io je i u Ji, kako se je Turgenjev izra-z'l • vrednosti un>3tnikovega sloga. — »Umetnik je to! ko večji, kolikor preprostejši ie ri.^ov slog. kolikor preprostejša so sredstva, s katerimi izraža to, kar on hoče . Tako pravi Turgenlev. in to po nic-or^lia morajo J ..O, oče, oče, zakaj, zakaj si me poklical i v življenje ?u In s tre« Kimi rokami grabite po lastnem detetu, odkrijete platneno odejico z revnega, shujšanega telesca. Oroze presnnieni se umakn te: O kakšen ostuden prizor! Mehurji. turi, bule pokrivajo telesce novoro-:jenčk t mj&nika, ki mu je samo ena sreča še m go a: mrt čim hitre 1 smrti »n s smrt o grozo v :ici planete od n ega, kakor 1 i vas bičale p_»aii»tne pr kazni, divjate in drvite dfteč, daleč ven na po je, ven v gozd; sami hočete bit», saini s po-I naftnimi očitki, ki v;m g izej - vest. Težko sopeči se vrže'e v mah temnega gozila, za-grebete ob az globoko v mokro ze.iilj in p.koće se vam ulije ro:ok solza po iicih, potok brez konca in kraja, kajti brezkončna i je vaša nesr- ča in zdi se vam, da te sramote "'t* morete preživeti. In slednjič bi vas prosI=, da mi sledite Se trenutek, tja, k^mor bi vas ra zr.dcne nesre.a, da cbo i;e na nalezljivi si ilhtični kugi. Rad bi opustil, rad bi vam prihrar.il strašno resnico, ki jo boste radi vas in vaših TS |1 j FSIPQ80ČUre|T«E Gostilna „Al Vetturino" To t ulica Chiozza št. 5. DomaČa kuhinja. Velika izb« a najboljših vin, Trgovina jestv'n IVAN BtDOVKC, Trst, ul. Campanilo 13 (±'rg Fonterob><». I na v zalogi: čaj, pa-radižuo kou-s» rvo, juuogo v«t kock za juho. ženf in tudi blago aprovi/.pcij-ke komisije. Pr - tni Jama ka rum, ko-njak M»»r- r. » ermouth. mal no%*ec. siiw. ee ter več vrst niiijeralnih vod. Vse i«> smernih •■•nah. 414 i i i »■■iiiaBSMiifmiPi ! tiodomesteR tooletneji vm. Parfumfran in okusno urejen. Nadomestek toaletnega mila. Vsebina enega kartona 2V3 ducata, stane franko kron 26.50. Razpošilja tvrdka LANG & COMP., Osijek, 5 Hrvatska Slavonija, Župni trg. S L Brzojavni naslov: Lang&Comp. Osjek. I ■a ■ i mmm i icrmnai i ii^ebi i mmm ar I i ■ i 6 AMBftinUS •O % vsaki veter ob 9V. * M U ii 3 1 Sssa Vstopnina K 1* Mehanična delavnica. ODLIKOVANA UVARNICA OSVALDELLA. Via Med a 26. Izdelovanje in poprava strojev in mo-toijev. Proračuni. niti j;: s (st. sle* sv J slišali. Toda re smem druž n. Poslušćijte! Pred leti seui mel prij lelia; pooseb jena pod'ba moči in muške l*»-ote. Usrda rr.« je ;vi. Misli in čustva pisatelja moraio • podelila, kar se imen* je člove:ka sreča: i/ražena na tak način, da ie vsak mi- j zdravje, b g stvo, čast n ugled, k as no čitat*:-i j primoran misliti le tisto, kar žen , m ljube otroke. Sv.jo dnžlno je Jli hoče. To pa se ne da trditi o neka- i < bozevaje in zanj ni bi.o drugega pesmifi Lovrenčičeve zbirke. Ne-'ženskega bitja na s\e\u ne:o njegova ženi. : .o n. pr. »Sence«. »Deveta dežela« Toda nekena vese'ega pus:ntga d e sva 15) »Ana^norisis« in »Gledanje«. Po- j šla v na em južnem mestu po cesiah, k\ so 7k) je razlagalo pet literatov vsak na mr^oleie pustnih šem. Nepričakovano se je način in vsak popolnoma drugače. pogn^ a iz gneče d zra. nagajiva s ma, in ifdar pesnika vse te P( greške nejPreKd.tB ^ ,e je mogel ubran ti ga je po- o strašiti na nadaljnji poti delovanja. 'J^ na..^»ta- „°n . tem» P1 da pregleda in premisli vehke važ 05t. - toda po štirinujstih dneh je prijel k meni, in z grozo sem vi el, da je prijate ja poljub okužil z grdo spolno b leznijo. Lotil sem se t^koj zdravljenja in skr'r el zanj, kakor se sploh skrbi za prijatelja. Toda ves mo| trud je bil zaman; okužen]« je bilo tako silno, da je tekom par let obolel na možganih in morali so ga spraviti v norišnico. Knjigoveznica PIETRO PTPPAN, Tr-t, ulica Valdirivo 19. Arti stična vezava Žepni kolednrj' lastnega izdelova nju. Vpisniki registri) posebnega sistema. _'0? Majolične peči tn štedilniki M. ZEPPAR, nI. f. Giovanni6 in 12. Naiboijža izde lovania in raj popolnejša vrta. Cene zmerne 'J02 Hotel Continemai Trst, ulica San Nicolo št. 25 (blizu Cona). Preno-fiišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne Postrežba točua. 100 Papir. VFL1KA ZALOGA P \ PIRJA za ovitke, lapima-tin rečic lastne to% ar' • — Vsl^i raz ib barv in velikosti Cene . n eme — GaStone Dollin.ir, Trst Via d«1! Gelai 1 '*>. "2fj6 Šivalni stioji. DELNIŠKO DRUŠTVO ŠIVALNIH STROJEV *«iX©ER, Trst, Cor-o 20. Prodaja šivalnih strojev in viMiii prr.iklin. Dela^uica popraviianje 27'H ČEVLJE Glor a-nsnje iz čim^a ;»li rujavega telečjega n-nja. zgoraj iz Rons-Box ali Chevrcaus usnja z črnimi lesenimi rođplat'. Diby-visoki čevlji na vrrico, dobri in /elo trpežni. Cene: St. 27—35 za otroke K 23 75 št. 36—40 za gospe K 31 40 št 41 — 4G za gospode K 35 SO Materij»l, delo n cene pj predpisanih c>*nah. Pri naročitvi naj se navede številko čevlja ali velikost noge. Razp ilja se no pov etju. Zaloga * loria-čevjev Jak. Konig, Dunaj B iit n°rasse 9 Umgfno-fotDSrančfi! nfslll Trst unca del Rivo St. 42 (mm Trsi .♦♦♦♦i i i■ ms." • Izvršuje vsako fotografiSno delo kakor tndi razglede, pos:i«t!r* notranjost lokalov, porcol^nastM plošče za vsakovrsL spomenike. f^OSSBNOSTi POV&Č^NJS m VSAKE FOTOORAFaJ 3 :ia Radi udobnosti naroiiai« kov sprejema naročbe in jih ia-vršoje na domu, ev. tudi zunaj mesta po naj zmernejših ceaahL Trs!, nL M PM M hI p Trst - Ula Stadran 10 - Trsi I Odprt od 812 zveča? naprej tistspnina K Z t-^otrebno pa pot, po kateri ie hodil do sedaj, da ne za ide še dalje cd prave poti v šc večjo go- | šćavo nejasnosti, kamor mu nobeden ne bo mogel in maral slediti. Ako se bo v ua i teiiT stil cki:: J rC - ezij. :in umetmškem ustvarjanju posluže-riprostejših sreJsiev, ako se otrese >iu>sti in ako bo nadalje ustvarjal po 'u svojih najboljših poezij, bo videl, <-kie njegova pot vedno navzgor. Pri ra paziti seveda tudi na to. da svoj bvaruje vsake eksiravagaiitne ne-šT.osti forme, gova zasluga pa je, da je uvedel v \ >ezijo svobodnejšo obliko in pose- vjrvr i koncu moram omeniti še to. da po-am v zbirki mnogo lepih pesmi, ki so 'šle v »Dom in Svetu«, kaierih pa k ni spre>cl v prvi zvezek svojih po-upamo, da se to zgodi drugikrat. ildiiO Se o!iSuraJe'e Siniiiicoe Kase? ^ ijial zdravnik vir. 1 manuel Frennd v Trstu Opoinin vojakom in mladim možem. (Da: je) In dalje: Mlad pešec stopi predme. ,Sifi is ' Razodel ^m nri. Pobledevši si je potegni z rok » preko ce;a, ki mu ga je oL!it mrzel pot. „Moj Bog!" je zaječal. ^Moia uboga nevesta ; hotel sem se poročiti v enem mesecu k jti za.oćena sva že pet iet. O, da bi bil v strelskem jarku, živ ne maiam več domov 1~ In tako nepretrgoma c^an za dnem. Ce sem potem zvečer stopal skozi napuha/.-svet jene bolniške sobe, mi je udarjalo na tho neštevilno pridušeno ihrenje . . . mladin : je objok vala i/^ubo svojega najvišjega im t4a, izgubo zdravja. in pr«.d rroj mi duševnimi cčmf se mi je odprla stra-na pr kazen ! Z grozo sem zrl, kako se v a -jo tisoči očetov, ki so vsled varstva nebes u ež< li morilni sovražni svin-č»n j £ belo KUGGERU QAM HEL ▼ Trstu, ulica deli- J !# Acoua vogal ulice Coroadu. 244 KRŽE — Trst Piaau San Ciovanni 1. 4m|aAm kuhinjskih in kietarskih potreb-iuiujtl ičia od lesu in pleteni«, Škafov, j y br^nl, cebrov in kad. sodčekov, lopat, re-j n Št t, sit in vsakovrstnih košev, Jerbasev in ) e metel ter mnogo drugih v to stroko spa-g dajoćih predmetov. — PRIPOROČA svojo ^ trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrste O bodi od porcelan", zemlje, ctnaila, kosijo tarja ali cinka, nadalje pašamantorje, kletke itd Za gostilničarje pipe, krogljc. sesalje tn stekleno posodo za vino i. t. d. i. t. d. ne ^j^ceatsea^aeata Novi dohodi volnenega blaga za moške in za ženske obleke, svilenina, etamine, batist gladek in čipkast. Čipke za obleke kakor tudi bogata izbila okraskov in ovratnikov L t 4 i t (L V tržaški okolici gre v kratkem vetje kmečko posestvo s hiSo na dražbo. Tozadevne Informacije daje Tržaška posojilmca !n h anilnica v Trstu, Piazza Caserma 2. ZAHVALA. Podpirana izrekam tem potom ces. kr. skladu za vsisike vdsva !n sirote v Trstu Lazzaretto vacchio 3 najtoplejšo zahvalo za točno izplačilo z avaroval .ine >z voino-po-soiilnega zavarovanja Ođiicmm spoštovanjem MARIJA TASSINI uL LOOOiatOrf 214 SOSOZpSAVNIK Dr. J. Čermik «r Trstu« ul. Post« vacchlt 13* vogal ulica d&Ha Posta. Izdiranje zobov b raz m boSeflite. :-s 8-s Plombiranje. 2-2 UMETNI ZOBJE Zlofarnlca ^ Q. Pino v Trstu s« Je preselila na Corso St 15 v bivio zlatinrico G. Zere«>wHi A FIrIIo. Velika fzbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Ceoa zmerne. Cene zmsrce j Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila rekramne vsebine, naj se poši* liajo na »Inseratni oddelek Edinosti« -- IFaliko skladišča deinikov, bal^ in pisanih srajc, platna ž&pnsh rob moških nsgavii itd. Itd. Km Trst Corso smerne. — Narodna trgovina. Narodna točna. t rgo^ina. Hranilne vloga ■1 * rejama ou \ ».ikega tudi Ć. ni ud zadruge, in jih obre-^| fl Ol večje »neuke [o do-stuj. po ^ |4 |S govora. Trg«vc«B otviirja feltorn« račune z dnevnim ooresto-Ttnjen. MnM tfavek pMiieaa^niaa sami«. Vlaga >e lahko po eno krono. Ftitno-toiiiaitni ratu 75J71 TEfFKI IHi Trgoosko-obrtno zadruga u Trstu zadrug, s neomejenim Jamstvi anen t Froocesco itn, 20, IL nastropje«hlfl listo „Efilncst" Posojila daje sa osobni krodil io «3 sastav« proti [.Ličilu po dogovora. Uradne ure: vsak dan za strank« od 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne skrinjice, Icl so posebno primerne za družine. JADRANSKA BANKA Kapital la razarva K 13,200.000.— FIL1JALKE: Dunaj Tegeth KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije. zastavna pisana, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirie blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS Brzojavi: JADRANSKA. = MENJALNICA = asse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, VLOGE NA KNJIŽICE in PROMESE. od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiro-računa po dogovoru. — Akrdditivi, čeki in nakaznice na vsa tu- in Inozemska tržiiča. Trst, Via Cassa di Risi^armio stv. 5 (Lastno poslopje) Kapllsl in rezerva K 13,200.009.— Opatija, Spit, Šibenik, Zadar. Prodaji srečk razredne loterl-e. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd brezplačno. S t v n :< editi, rembours-krediii. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Bor/ni naročila. Inkaso. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. URADNE URE: od 9—1 pop. : ESKOHT MENIC —