PoStnhiS plačana ▼ gotonoL
Leto XIV., štev. 179
Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 8122, 8123, 3124. 3125, 8126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova Ul. 8. — Tel. 8492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. U. — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Ljubljana, četrtek 3. avgusta I933
Cena 2.— Din
j 1 tu.
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon it 8122, 8123, 3124, 3125, 3126. ?*iribor. Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440.
Celje, StrossmayerJeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Gomhoseva romanja
Politična potovanja madžarskega ministrskega predsednika Gombosa imajo skoro vsa karakteristični znak, da so zavita v temo in meglo. Oficielni komentarji vedno govorijo le o skrbi za madžarski izvoz in k večjemu še o neobveznih informacijah glede aktualnih vprašanj. Seveda pa oficioznemu tolmačenju madžarskega vladnega tiska ne verja nitjo niti doma, kaj šele v inozemstvu, kier je gospod Gombos znan kot izredno agilen in iniciativen politik.
Njegovo zadnje rimsko potovanje Gcmbos je posetil Rim v kratkem razdobju že drugič — pa vendar ni moglo niti z madžarske strani biti prikazano kot nepolitično, ker ni moglo ostati prikrito niti spremstvo zunanjega ministra niti konferiranje z rimskimi diplomatskimi zastopniki Anglije in Nemčije, ki je vzbujalo skoro enako pozornost, kakor posvetovanj s samim Mussolinijem. Na dlani je, da je tudi drugo rimsko potovanje madžarskega državnika veljalo v zelo veliki meri vprašanju, ki je alfa in ornega madžarske politike: reviziji Trianona. Tako je razumelo Gombosev obisk madžarsko časopisje in menda tudi italijansko, kajti vsi merodajni italijanski listi so v času Gomboseve prisotnosti brenkali izključno na revizionistično struno.
Glavni namen vseh Gombosevih inozemskih akcij je iskanje zaveznikov in podpornikov za madžarsko politično tezo. Ko je sodil, da novejši razvoj v politiki zapadnih velesil utegne pomeniti odmikanje Italije od stališča, ki ga je zavzemala v času prvega njegovega potovanja v Rim napram problemu Podu-navja in Srednje Evrope v splošnem ter napram Mali antanti posebej, se je napotil v Berlin k Hitlerju, s katerim ga vežejo stare simpatije, in je iskal v novi Nemčiji zaslombe, ki je po njegovem mnenju Italija ni več mogla dati v že-ljeni meri. Na Berlin ga je brez dvoma napotil tudi njegov ožji politični somišljenik grof Bethlen, čigar germanofilska nagrienja so splošno znana. Kaj je Gombos pri Hitlerju dosegel, v javnosti ni znano, gotovo pa zagotovila, ki jih je dobil v Berlinu, niso zadostovala, da bi se za svojo politiko lahko odrekel prijateljski zvezi z Italijo, ali celo riskiral prelom. Fkratu pa je berlinsko potovanje zapustilo mučen vtis na Dunaju, kjer so z velikim nezaupanjem sledili Gom-bosevim opetovanim konferencam z izgnanim Habichtom in tudi z nevoljo vzeli na znanje, da se je madžarski državnik na povratku skozi Avstrijo skoro demonstrativno izognil Dollfussu. Pa tudi v Italiji so z začudenjem opazovali madžar sko koketiranje s hitlerjevskim Berlinom in odmikanje od Avstrije v trenotku največje napetosti med obema nemškima državama. Slutili so za zagrinjalom madžarske publicistične tajinstvenosti zapuščanje madžarske nevtralnosti v zadevi »Anschlussa«, ki ga Italija ravno tako odločno perhorescira kakor Doll-fussova Avstrija sama. Celo v madžarski javnosti so bila mnenja o Gombosevi berlinski ekstraturi zelo deljena in celo vladi prijazni tisk je izražal dvome, ali kaže staviti na berlinsko karto za ceno italijanskega prijateljstva.
Potovani« "-a Dnnai ie imelo med dragim por"1". -nomiriti Avstrijo in obenem Italijo ter zopet vzpostaviti majajoče se mostove. Ne sicer oficielno, pa vendar brez ugovora madžar"1'" vlade se je kol-portiralo, da ie na Dunaju sklenil av-strijsko-madžarski konzultativni dogovor in da sta se obe vladi sporazumeli o skupnem postopanju napram Mali antanti in sploh v podunavskem vprašanju.
Namen rimskega potovanja je bil na Gombosevi strani brez dvoma pred vsem, pridobiti Italijo na novo za madžarsko revizionistično tezo in ob enem razpršiti italijanske pomisleke glede političnih dogovorov z Bo-i:nom v pogledu Srednje Evrope. Mussoliniju pa je šlo za to, da si ohrani v Madžarski postojanko, ki jo potrebuje za svojo srednjeevropsko politiko, ne da bi ob enem prevzel obveznosti, ki bi se križale z njegovo najnovejšo politiko v zvezi velesil ali ki bi motile komaj porojeno zbližanje s Francijo. Kajti ne da se tajiti, da se je smer italijanske politike med prvim in drugim Gombosevim obiskom močno izpremenila. Konsolidacija Male antante je prisilila tudi Italijo, da jo vpošteva kot pomemben politični faktor. Vzhodni pakt tudi ni ostal brez učinka in prvi vidni korak v novi smeri je bilo podaljšanje rumunsko-ltalijanske prijateljske pogodbe, v kateri je ostala protirevizionistična klavzula v polni veljavi.
Italijansko časopisje je Gombosu in Madžarom moglo vzbujati optimistične nade; nemara italijanska vlada ni bila nedolžna na klicanju po reviziji teritorialnih mej kot neizbežnem pogoju za rešitev podunavskega problem•» ^ ohranitev trajnega miru. Efekt konference pa. kakor izgleda, vendar le ni ustregel madžarskemu nričakovanju. Menda niti načrt, da se pokrene v Društvu narodov vprašanje aplikacije znanega člena 19 in se po tem ovinku spravi debata o reviziji na dnevni red. ni dobil popolnega Mussolini ievesra pristanka. Govorilo se je brez dvoma o koherenc' podu-n-avskih držav, ki bi jo rad imel Gombos,
GoMBoS ODKRIVA SVOJE KARTE
Madžarski zunanjepolitični program je osredotočen na revizijo mirovnih pogodb, pri čemer računa z vso podporo Italije
Budimpešta, 2. avgusta AA. g. Madžarski dopisni urad poroča: Predsednik vlade Julij Gombos je imel siioči v radiu govor, v katerem je dal pregled dela vlade v desetih mesecih, od kar stoji na čelu dr_ žavne uprave. Gombos je pri tem nagla-sil, da je imela njegova vlada uspehe tako na polju notranje kakor zunanje politike, pa tudi na gospodarskem polju. Madžarsko vprašanje zavzema danes vidno mesto med evropskimi vprašanji, za kar gre zasluga zunanji politiki vlade, ki nadaljuje smor prejšnjih vlad girofa Štefana Bethlen a in grofa Julija Karolyija, Madižar ska ni danes nič več osamljena ne zapostavljena, temveč je činilec, ki je treb.i z njim računati v evropskem koncertu. Danes si celo najmočnejše evropske države žele prijateljstva Madžarske.
Govoreč o obiskih v Rimu, Berlinu in na Dunaju, je predsednik vlade poudaril, da so bili razgovori, ki jih je imel pri tej priliki s tujimi državniki, plodovi ti ne samo za madžarsko gospodarstvo, ker so zagotovili tuja tržišča proizvodom madžarskega dela, temveč so bili važni tudi s stališča pod,pore, ki je bo deležna madžarska zunanja politika. Za madžarske politične težnje se kaže vse večje zanimanje v tuji javnosti in med vodilnimi inozemskimi političnimi krogi. Madžarski narod bo tudi v bodoče posvetil vse svoje moralne sile ostvaritvi teh teženj. Gomibos misli, da se bo delo v tej smeri v bodoče razivijalo v ugodnejših okoliščinah in da sme Madžaeska računati z močnimi prijatelji. Naš cilj mora biti, da izvojujemo popolno politično in vojaško enakoprav. nost in revizijo mirovnih pogodb. Mednarodno javno mnenje je sedaj spoznalo, da ne more priti do konsolidacije v Evropi, dokler se zgrešene mirovne pogodbe ne bodo Izpremenile po potrebah življenja. V tem stremljenju ima Madžarska že moč-
nega pomočnika v osebi italijanskega ministrskega predsednika. Mussolini si je pridobil zigodovinske zasluge za evropski mir in sme biti madžarski narod ponosen na to, da na tem polju sodeluje z italijanskim državnikom. Mu s solim i j evo delo pomeni rešitev Evrope in človeškega rodu.
Vlada si bo prizadevala, da tudi nadalje razvije prijateljske odnošaje z Avstrijo, ki so že do sedaj obrodili lepe sadove tako na gospodarskem kakor tudi na političnem polj«. S tem bo še bolje prišla do izraza važna vloga, ki jo igrata v Sred.nji Evropi ti d>ve državi, ki sta navezani druga na drugo tako po svoji preteklosti, kakor tudi po interesih sedanjosti. Toda pri vsem tem prizadevanju Madžarska ne izgublja iz oči velikih interesov, ki jo vežejo z Nemčijo, ki bo zmerom pomemben činitelj v evropski politiki. Dobro razmerje Madžarske z Nemčijo bo prišlo do izraza v gospodarskem sodelovanju.
Te smernice madžarske zunanje politike pa ne predstavljajo nikakih ovir za ureditev naših odnošajev tudi z državami Male antante, ki stoje v znamenju miru, medsebojnega spoštovanja in vzajemnega razumevanja. Kot pogoj za ureditev teh odnošajev pa zahteva Madžarska, da se z njo ravna kot z enakopravno državo, da se upoštevajo njeni življenjski Interesi Ln da se za bodoče sodelovanje ne zahtevajo samo enostranske žrtve. Znamenja so, ki kažejo, da pride v tej smeri do zboljšanja.
Kar se tiče trgovinske politike, je Gombos poudaril, da je Madžarska pripravljena pristati tudi na žrtve, da zagotovi izvoz svojih poljedelskih pridelkov. Madžarska heče na dostojen način urediti tudi vprašanje inozemskih dolgov, vendar tako, da pri tem ne bodo ogroženi gospo, dprski in življenjski interesi prebivalstva.
miti m zbližanje
z Malo antanto ?
Italijanska akcija v Srednji Evropi sili Mussolinija, da se nsjprvo sporazume z Malo antanto
Pariz, 2. avgusta. Neuspeh gospodarske konference je zopet postavil v ospredje vse one pereče gospodarske probleme ko-jih rešitev se je pričakovala od londonske konference. Pred vsem prihajajo v poštev vprašanja gospodarske in finančne obno. ve podunavskih držav. Ta problem je postal še posebno aktualen tudi zaradi političnih aspiraoij, ki se vedno bolj jasno očitujejo v Rimu in Berlinu.
merika terja plačilo vojnih dolgov
k._______neuspeha londonske konference noče Amerika
nič slišati o reviziji dolgov in zahteva **-'ezpogofno
plačilo
London. 2. avgusta, č. »Daily Express« je objavil danes daljše poročilo o problemu ureditve vojnih dolgov in pravi, da bo Roosevelt zahteval od Anglije, pa tudi od vseh ostalih držav dolžnic, naj meseca decembra plačajo celotni obrok svojih vojnih dolgov Zedinjenim državam. Pred-no ne zapade ta obrok, sploh ne bo mogoče pričeti pogajanj za spremembo dosedanjih sporazumov o amortizaciji vojnih dolgov. Amerika bo zahtevala od prizadetih držav, da plačajo na račun decembrskega obroka večje vsote, nego so jih na račun junijskega obroka, ko so plačale le okrog 10 odst. in je bilo to plačilo malone formalnega značaja, tako da je pomenilo dejansko le priznanje dolga. Poleg tega bodo morale države dolžnice plačati svoje decembrske obroke v zlatu in ne v srebru. Pa tudi kar se tiče pogajanj za novo ureditev vojnih dolgov, ki naj bi se pričela pričetkom prihodnjega leta, meni list, da Roosevelt nima pravega namena revidirati vojnih dolgov vse dotlej, dokler mu ne uspe sanacija ameriškega go-
spodarstva. Kot razlog za tak nastop predsednika Zedinjenih držav, ki je še tik pred svojo izvolitvijo zahteval revizijo vojnih dolgov, navaja neuspeh londonske gospodarske konference. Ameriško javno mnenje je silno ogorčeno spričo zadržanja zastopnikov evropskih držav v Londonu, kjer niso hoteli pokazati niti najmanjšega razumevanja za potrebe Zedinjenih držav in sanacijo njihovega gospodarstva. List poziva angleško vlado, naj decembrskega obroka svojih dolgov Zedinjenim državam v nobenem primeru ne plača.
London, 2. avgusta. AA. V britanskih uradnih krogih izjavljajo, da je zdaj še preuranjeno govoriti o kakšnih namerah predsednika Roosevelta. ker je ta trenutek vse njegovo prizadevanje koncentrirano na gospodarski program. Po poročilih, ki so prispela v London, ni mogoče Rooseveltu pripisovati nobene slične namere. Tudi datum za razgovore o dolgovih z Zedinjenimi državami še ni določen in se bodo mogla pogajanja začeti šele čez nekaj mesecev.
Hitler jevsko potvarjanje resnice
Organ lužiških Srbov mora zagovarjati nasilje narodnih socialistov
Berlin, 2. avgusta. Nasilje, ki ga je hit-lerjevski režim izvršil nad neznatno narodno manjšino lužiških Srbov, ki je itak od vseh strani obdana od germanskega morja in torej sploh ne more kakorkoli škodovati režimu ali nemškim nacionalnim interesom, je naletelo na obsodbo ne samo pri vseh slovanskih narodih, marveč tudi v ostali mednarodni javnosti. Kakor znano, je bil razpuščen lužiški Sokol, vse kulturne in gospodarske organizacije lupa tudi tu vsaj danes ni še viden noben konkretni rezultat. Znano pa je, da je Mussolini še malo dni poprej govoril precej omalovaževalno o konferencah in omenjal, da je zadnji čas, da se večno konferiranje neha.
Ob slovesu madžarskega državnika iz Rima vodilni fašistični listi niso več tako konkretno pisali o reviziji, kakor s početka, in so se oficiozne izjave in komentarji omejevali na konstatacijo, da se je poglobilo madžarsko-italijansko prijateljstvo in da se je dosegla popolna skladnost v presojanju aktualnih političnih problemov. Zdaj, ko je rimska epizoda minila, se zatrjuje, da Mussolini slej ko prej revizije načelno ne odklanja, da pa v danih razmerah njeno forsiranje ne smatra za oportuno. Tudi prvotno zmagoslavno poročanje madžarskega tiska o rimskih uspehih Gombosevih je močno pojenjalo. Madžarska javnost le s težavo nrikriva nezadovolinost z rezultati Gombosevega romanja in med vrstami ie citati resiera<vi°. da ,ie končala rimska akcija za revizijo tako, da je volk sit in ovca cela.
žiških Srbov ter celo zahranjena narodna noša. Najprvo je bil tudi ustavljen edini dnevnik Lužiških Srbov »Serbske Nowi-ny«, sedaj pa je začel list zopet izhajati, toda seveda pod nanzorst"om hitlerjevcev, ki določajo, kaj sme list pisati. V eni zadnjih številk so lansirali dolg uvodnik, v katerem list zagovarja postopanje hitlerjevcev in napada vse one, ki so si drznili kritizirati nasilje režima. Članek je spisan tako, da more vsak otrok razumeti, da je zagledal beli dan samo pod pritiskom. Wolffov urad sedaj širi ta članek po vsem svetu, da bi tako dokazal neupravičenost napadov na hitlerjev režim. Med drugimi objavlja naslednje odstavke: List »Serbske Novvinv«, organ lužiških Srbov, komentira članek praškega »Ven-kova«, ki je pisal, da bi se morali zatirani lužiški Srbi zateči na Češkoslovaško, kier je še dovolj prostora za 200.000 ljudi. Ta članek presega vse meje. Pri nas nikogar ne zatirajo in nihče ni v tako slabem položaju, da bi moral zapustiti svoio domovino, svoje drage Lnžice. Lužiški Srbi smo tu prav mali nosestniki, toda svoje zemlje ne bomo mkoli zapustili. Če bo grozila nevarnost naši domovini, jo bomo branili z roko v roki s svojimi nemškimi brati. Čehom se ni treba brigati za nas. Mi smo zvesti državljani naše domovine in imamo pravico do našega nacionalnega obstoja. Mi smo Slovani in čutimo prijateljstvo do drugih Slovanov, toda nasvetov glede naših političnih interesov ne potrebujemo Naša usoda je usoda nemškega naroda. Tuici. ki se hočejo o tem nrepričati. ni i samo prouče izide zadnjih volitev v srbskih vaseh in posedajo. kakšne zastave plaoolaio v niih Poleg teh zastav pa ra^ohešamn tudi lužiško-srbske, česar nam nihče ne šteje v zlo.
Po znantim Tardieujevem predlogu o gospodarskem sodelovanju srednjeevropskih držav in po sklepih konference v Stresi, ki pa so ostali samo priporočilo, se pojavilja sedaj nova akcija za rešitev tega problema. Sestanek Mussolinija z madžarskim min is t« skim predsednikom Gombo-som in prehodni sestanek Gomilosa z avstrijskim kanceiarjem dir. Dollfussom sta, kakor zatrjujejo v rimskih krogih, pri-
prav«* ter«n m to akcijo, iniciativa izhaja iz Rime Ln se naslanja na znani pakt Štirih velesiL Italijanski listi trdijo, da bo to pričetek splošne evropske obnove, pri čemer ee u« bo nikogar preskočilo a'i zaipcstaviljalo ter zato tudi nihče nima v©roka biti ljubosumen na to akcijo. Rimska iniciativa da ne bo zavrela "ničesar, karkoli je bilo zdravega in koristnega v dosedanjih načrtih, predlogih in akcijah aa rešitev tega važnega evropskega problema.
2e samo dejstvo, da izhaja ta akcija iz Riima, pa je dovolj jasen dokaz, da zasleduje ,piri tem italijanska diplomacija svoje posebne cilje. Italijanski tisk seveda naglasa, da je baš to najboljša garancija, da bo ta akcija izključevala vsake možnost ekonomskega ekskluzivizma. Rimska »Tribuna« piše, da bodo morali tudi nasprotniki Rima uvideti koristnost te akcije Madižarska in Avstrija, gospodarsko solidarni, ba brez nevarnosti ohranili svo_ jo neodvisnost, a države Male antante. ki so okrepile medsebojno solidarnost, ki je v gotovih trenutnih izgledala agresivna, biodo morale upoštevati pravilno funkcijo Avstrije in Madžarske. Vse to pa omogoča konstruktivnejše eodelovanle vseh držav
Priznanje legitimnih interesov Nemčije je po mnenjiu Rima eden izmed glavnih pogojev za ureditev srednje Evrope. Zato je italijanska akcija po pisanju >Tribu.ne< usmerjena tudi v pravcu kar najtesnejšega sodelovanja Nemčije. Končno Zagotav Ija rimska »Tribuna«, da je docela neos-novana bojazen nekaterih francoskih krogov, da bi mogel biti s tem okrnjen francoski vpliv v srednji Evropi. Gre le za koordinacijo francoske in italijanske politike v tem deLu Evrope.
Fašististični listi beležijo tudi 5lanek pariške »Volonte«, v katerem se zatrjuje, da dela Mussolini za zbližanje med Italijo In Malo antanto ter da se bo že pri skorajšnjih pogajanjih pokazala docela nova atmosfera. V akciji za zbližanje z Malo antanto je dal Mussolinijl po pisanju lista »Volonte« pobudo, da bi dr. Beneš prevzel vlogo posredovalca ter da bi se tozadevna podajanja, ki naj bi se pričela v najkrajšem času, vršila brez vsake zahrbtne misli na docela prijateljski obnovi.
Svetovni kongres skavtov
Na kongresu, ki je združen s taborjenjem na Madžarskem, se je zbralo 30.000 skavtov iz vsega sveta
Budimpešta, 2. avgusta. Č.V gozdiu nek- J k-e Britanije in te airHe&kih dominiooov danje kralijev. letne rezidence v Godoloju. ' kjer se vrši že drugi dan s\etovni skavt-ski kongres, so danes dopoldne darovali službe božje za vse vero izpovedi. Arena tabora je urejena na jasi in je vsa okrašena z zastavami vseh narodov. Na visokem stolpu ie postavljen velik križ kot simbol ljubezni do bližnjega, na kateri sloni ves skavtsiki pokret. Včeraj so listi poročali, da se kongresa udeležijo tudi princi in prestolonasledniki raznih dinastij. Razširila se ie celo vest, da pride na kongres sam anig-lešiki prestolonaslednik, ki pa je dejansko poslal le pozdravno brzoiavko. Tudi danski princ Knut se ie o>rravičil. češ da ga zadržujejo manevri.
Budimpešta. 2. avgusta. AA. Vodja svetovnega skavtsfkega pokreta lord Baden Po\ve'.il je danes prispel v GSdolo, da prisostvuje taborjenju skavtov iz vsega sveta. Tu je zdaj zbranih nad 30.000 skavtov h vseh delo-v sveta. Skavtov iz Veli-
je 2500.
Taborjenje bo trajalo dva tedna in je zamišljeno tako, da se bo v celoti vršilo kakor leta 1929 v Angliji Madžarski regent bo taborjenje osebno otvoril. Poleg taborišč je bilo zgrajeno letališče s hangarji za osem letal. V taborišču je posebno k i n-ogll e d al išče. Do Budimpešte pa bod<> vozili vsak dan posebni vlaki.
Lord Baden PoweH ostane tu (k> 12. avsrusta, nato pa odipotuie s 600 dečki in deklicami v Skandinavijo. Novinarjem je izdavil, da so aiHeški skavti v zadnjih 25 letih, torej od začetka tega pokreta. rešili življenje 2229 osebam, nudili prve pomoč v 327.000 primerih in pogasili 140 nožarov. Skavt? delajo za svetovni mir. Pravkar zaključeno svetovno konferenca ki je propadfla. so vodili s-tarci. Zdaj mora mladina pokazati, da lahko prevzame vajeti narodov v svoje roke.
Prosvetni minister na Bledu
Bled, 2. avgusta. Z opoldanskim brzim vlakom je prispel iz Beograda na Bled minister prosvete g. dr. Radenko Stank<»-vič. V Ljubljani je g. ministra pričakal podban g. dr. Pirkmajer, ki mu je podal daljši referat o šolskih razmerah v dravski banovimi. Minister Stankovič je b;' opoldne povabljen na kosilo od Nj. Vel. kralja, popoldne ob 4. pa je bil od vladarja sprejet v dolgi avd:enci. Včeraj je bil v daljši avdienci pri Nj. Vel. kralju tudi minister g. dr. Albert Kramer. ki se mudi od nedelje na Bledu. Prosvetni minister g dr. Stankovič ostane na Bledu še jutri, zvečer pa se skupno z ministrom g. dr. K^amer.iem vrne v Beograd.
Konstituiranje interparla-mentarnega odbora
Beograd. 2. avgusta, p. Člani interparla-mentarneea odbora Narodne skupščine in senata so imeli danes skupno sejo. na kateri se ie odbor konstituiral. Za častnega predsednika je bil izvoljen oredsednik senata dr. Ante Pavelič. za predsednika pa pred eednik Narodne skupine dr. Koeta Ku-manudi. Nadalje so bili izvoljeni za r>od-nre^edml-e: »senatorja dr. M'"roelav Ploj in dr. MomFilo Tvkovič. narodni poslanec dr-Nrnko Perič ter minister brez portMja dr. Grg* Andielinnvič. Za tainike po bili izvo-Heni poslanci: Milivoi Sok;6. Mihailo Zivan-Fevič. dr. T,nitrit A"er. dr. Jevremovič ter senator Milan Pooovif: zn bla?ain'ka na poslanec Sabh B*liič. Na =eji ie b"* konFnn določena članarina, ki bo znašala 450 ')in na leto.
Stoletja osvobojeni a Kniaževca
Beograd 2. avgusta, o. V Knjažtvcu so danes svečano proslavili 100 letnico osvoboditve iznod turšl:e oblasti. Vse mesto ie bilo v Tflstavah Na ulicah se ie zbralo nad 10000 liuH? iz bližnje <n daljne okolice, ki so se pripeljali v Knjaževac delo-
ma na okrašenih vozovih. Ob 6.30 so prispeli gostje iz Beograda, med njimi zastopniki vlade, senata in Narodne skupščine. Nj. Vel. kralja je zastopal general Plesničar. predsednika vlade pa ban mn-ravske banovine Milan Nikolič. Po službi božji je bila svečana otvoritev slavnostne razstave v prostorih knjaževske gimnazije. Poleg vseh mogočih proizvodov Knja-ževca in okolice je bila razstavljena izredno lepa serija narodnih noš.
Madžari ščitijo atentatorje
Beograd, 2. avgusta, p. Sreski načelnik v Koprivnici je poslal okrajnemu glavarju v Csrugo poziv, naj izda ukaz za aretacijo Eda Premca in Mija Kralja, ki sta na železniški postaji Gvekenvesu izročila našemu železniškemu uslužbencu Slavku Žagarju peklenski stroj, ki je eksplodiral na našem obmejnem policijskem komisarija-tu. V takih primerih so naše oblasti vselej nemudoma izpolnile zahteve madžarskih oblasti. Madžarski okrajni glavar pa zahteve našega sreskega načelnika ni izpolnil, marveč je vso zadevo prepustil državnemu tožilstvu v Kapošvaru, nedvomno le zaradi tega, da bi dal obema krivcema časa in prilike za beg nato pa bodo madžarske oblasti odgovorile, da zločincev niso mogle izslediti.
Gandhi pride pred sodišče
Bombay. 2. avs-jsta. AA. Vlada je za 14 dni odsodila razpravo proti Gandhiju, da bo videla, kakšen učinek bo v deželi napravila njegova aretacija Borza je danes etcer uradno poslovala, toda mešetarji so v znak protesta proti aretaciji Gandhija odklonili posredovanje vseh transakcij. Vlada pripravlja st^ise ukrepe proti njim. da jih prisili k izvrševanju njihove službe.
Arzenal zletel v zrak
New York, 2. avgusta s. V vojaškem ar-, zenalu pri Managui v Nikaragui se je dogodila huda eksplozija municije. 30 civilnih gardistov je bilo ubitih, mnogo pa je bilo hude ranjenih. Med prebivalstvom, ki je mislilo, da gre za potres, je nastala panika. Eksplozija je uničila večji del arze-nala.
Gandhijev zaton
Veliki uspehi indijskega podkralja lorda Willingdona — Gandhi Je vedno bolj osamljen
Zrakoplovno letališče v Zagrebu
Tudi naša država se vedno bolj uveljavlja v mednarodni aviaciji - Redne zveze Zagreba in Beograda z
inozemstvom
London, 31. julija.
Gandhi je zopet enkrat na poti v zapore. Bili so časi, ko je morala indijska vlada ob sličnem ukrepu proglasiti obsedno stanje, ker je bila nevarnost, da bodo stanatizirane indijske množice na aretacijo voditelja odgovorile s krvavimi upori. Danes jemljejo množice take vesti že z neko ravnodušnostjo na znanje in življenje v nepregledni Indiji gre naprej svojo vsakdanjo pot
Če je angleška »vlada narodne sloge« zabeležila kje kak uspeh, ga je gotovo v indijski politiki. Vsaj za enkrat je obia-drala obe nevarni pečini, ob katerih so se dosedaj leta in leta razbijali vsi poskusi, urediti to pereče imperijsko vprašanje. Prva pečina je ležala v Indiji sami v obliki kongresa ali indijske nacionalistične stranke, katere vodja je Gandhi, druga se je pa nahajala v Angliji v imperializmu konservativne desnice, katere voditelji kot Churchill in lord Llovd so vedno bili odločujoči činitelji britske imperijske politike.
Da vlada danes kolikortoliko obvladuje indijski problem, gre zasluga v prvi vrsti sedanjemu indijskemu podkralju lordu \Villingdonu, ki že dve leti zavzema to visoko mesto. Prišel je na ta položaj za pre-mehkim in neodločnim lordom Irvvinom, nad katerim je premeteni Gandhi vedno na novo triumfiral. Izvil mu je koncesijo za koncesijo in tako polagoma skoraj popolnoma paraliziral oblast indijskega podkralja. Pod vplivom bede, nacionalistične agitacije in boljševiškega rovarjenja se je indija vedno bolj bližala položaju, iz katerega sta se kazala kot edini izhod kaos ali krvava represija.
Lord Willingdon je že takoj ob svojem imenovanju za indijskega podkralja napovedal, da misli obračunati s temi metodami. Zato so v Londonu mnogi prorokovali, da bo zanetil v Indiji požar. Toda novi podkralj se je izkazal ne samo za strogega in odločnega, marveč tudi za pravičnega in modrega državnika. Nastopil je z vso ostrostjo proti nacionalistični stranki, proglasil njeno delovanje za nezakonito, razpustil vse njene organizacije in večino njenih voditeljev vtaknil v zapore, med njimi tudi Gandhija samega. In pokazalo se je. da ie \ViIilngdon pravilno računal, ko je sodil, da nacionalisti mmajo za seboj množic indijskega prebivalstva.
Od tedaj se je Indija pomirila. Potihnili so nemiri in ponehali atentati in le še iz Bengalije, kjer so že od nekdai bila za terorizem ugodna tla. so prihajale od časa do časa še vesti o kakih nasiljih. Pokazalo se je celo, da se je položaj v krat-
JNS v ljutomerskem srezu
Sreska organizacija JNS v Ljutomeru je sklicala za nedeljo javen shod v Kri-ževcih pri Ljutomeru, ki mu je predsedoval banovinski svetnik g. Skuhala. Na zboru so bili navzoči odborniki krajevne organizacije, narodni poslanec iz sosednega sreza g. Lovro Petovar, narodni poslanec g. Jakob Zemljič in, številni odposlanci sreske organizacije.
Burno pozdravljen je narodni poslanec g. Lovro Petovar poročal najprej o razvoju vsedržavne stranke, nato pa izčrpno o delu Narodne skupščine, ki je v sedanjih težkih časih že mnogo storila za ublažitev gospodarske krize, dalje o agrarni reformi, trošarinskem zakonu in državnem proračunu ter je žel za svoja stvarna izvajanja splošno odobravanje.
Narodni poslanec g. Jakob Zemljič je poročal o gospodarskem stanju v ljutomerskem srezu, o novem občinskem zakonu, ki predvideva velike občine, kjer dopuščajo to gospodarske, kulturne in socialne razmere. Ostro je obsodil delovanje vseh, ki poskušajo rušiti temelje naše skupne domovine.
Banovinski svetnik g. Skuhala je pdzival vse navzoče, naj se strnejo v vrste vsedržavne stranke JNS in pozabijo vsa na-sprotstva, ki so jih ločila.
Zborovalci so vzeli vsa poročila z odobravanjem na znanje. Po obširni debati, v kateri je govorilo več domačinov, je bilo lepo uspelo zborovanje zaključeno z izrazom zaupnice in zahvalo obema poslancema. — Istega dne po pozni maši se je vršil shod tudi v Veržeju.
Zena v grob, mož v zapor
Novo mesto, 2. avgusta.
V	Bršljinu je primorskemu rojaku Bo-letu umrla žena. V ponedeljek so jo pokopali. Ko je še ležala na mrtvaškem odru, se je Boletov sostanovalec, 701etni »Ame-rikanec« Janko Matevž o pokojnici nerodno izrazil Razžaloščenega Boleta je to tako raztogotilo, da se je takoj dejansko lotil Matevža in ga silovito zdelal: zlomil mu je kar štiri rebra na levi strani. Posledica teh hudih poškodb je bila hitra pljučnica, katere starček seveda ni mogel preboleti. Včeraj se je vršila v mrtvašnici bolnice usmiljenih bratov obdukcija, ki je mogla le potrditi, da je Matevž podlegel navedenim poškodbam. Takoj po raztele-senju je zatorej bila Boletu napovedana aretacija. Preiskavo vodi novomeško sodišče.
Oče kranjske harmonike je umrl
Ljubljana, 2. avgusta.
V	Celovcu je umrl včeraj v starosti 75 let g. Franc Lubas, ki je bil pravi oče kranjske harmonike. Prebival je v zadnjem času pri svojem sinu Robertu, ki si je po prevratu v Celovcu uredil lastno tovarno za izdelovanje harmonik.
Pokojni Franc Lubas se je rodil v Spodnjem Dravogradu, preživljal pa je že svojo mladost v Ljubljani in se stari Ljubljančani še danes spominjajo z veseljem »lepega Franceljna«. ki je ob sobotah in časih tudi kar do ponedeljka v Či-ialnici na Zgornjem Rožniku zabaval staro in mlado s svojim igranjem na harmoniko. L 1881. je izumil poseben model diatonične harmonike, po katerem je začel izdelovati svoje sloveče instrumente najorej v rojstnem kraju, od 1 1913 pa v Snovenjgradou. kjer si je zgradil moder-io tvornico. Ko si je sin ob prevratu ure-
kem toliko izboljšal, da so postali prvotni •trogi ukrepi nepotrebni, zaradi lega je vlada popustila vajeti in izpustila večje število zaprtih politikov, med niimi tudi mahatmo.
Minuli teden so se nacionalistični voditelji sešli v Puni, kjer so razpravljali o
državljanski neposlušnosti, ki je teoretično še vedno glavna točka nacionalističnega programa. Pri razpravah je Gandhi zašel v nasprotje z večino ostalih voditeljev ind-skega nacionalističnega gibanja. Kongres je namreč ugotovil, da je državljanska neposlušnost doživela poraz in da bi njeno nadaljevanje dalo vladi spet v roke orožje za preganjanje stranke, med tem ko bi se od ustavnega delovanja mogli pričakovati večji uspehi. Torej je treba kot prvi korak brezpogojno prenehati z državljansko neposlušnostjo.
Gandhi se je uprl tej kapitulaciji. Njegovo stališče je zelo razumljivo. Državljanska neposlušnost je njegovo delo. Ona izhaja neposredno iz njegovega filozofskega in verskega nauka in njena opustitev bi bila za njega prav grenka obsodba. Zahteval je zato, da bi bila opustitev državljanske neposlušnosti vsaj vezana na pogajanja in protikoncesije indijske vlade. Podkralj je odklonil Gandhiju avdijenco in drugače tudi ni mogel narediti, ker bi se sicer postavil v nasprotje s svojo lastno politiko. Mogoče je šlo malo tudi za vprašanje prestiža. Naj bo, kakor že, vlada se na noben način ni hotela šele pogajati o neposlušnosti, vemveč je morala zahtevati njeno brezpogojno opustitev. V odgovor je Gandhi proglasil, da se bo neposlušnost nadaljevala. Izpremenil ji je le obliko. Odslej ta neposlušnost ne bo več pokret množic, marveč le delo poedincev, o katerem bo vsak posamezen član nacionalistične stranke odločal po svoji lastni vesti.
Ni dvoma, da pomeni ta razvoj hud udarec za Gandhija. Zborovanje v Puni mu je pokazalo, da ne stoje več za njim niti strnjene vrste nacionalistične stranke, nepopustljivost podkralja Willingdona pa, da ima vlada položaj čvrsto v rokah. Hotel se je zato častno umakniti. Kakor doslej sta se mu tudi sedaj nudili samo dva izhoda: pot v zapor ali pa protestna gladovna stavka. Odločil se je z\ prvega. Zapuščen od svojih pristašev je napovedal, da se bo spet podal med ljudstvo in zastavil tam silo svoje osebnosti za novi pokret neposlušnosti. Svoie namene ie celo pismeno sporočil indijskemu podkralju, ki seveda ni mogel odgovoriti drugače kakor z naročilom oblastem, naj nostopajo po zakonu. Tako je prišel Gandhi v zapor.
dil lastno tvornico v Celovcu, je oče še najrajši prebival v Ljubljani. Lubasova tvrdka je večkrat razstavljala z velikim uspehom svoje harmonike v Ljubljani in tudi na tujih razstavah.
France Lubas je bil tudi velik mladino-Ijub in se je tako udeležil vsake nagradne akcije, ki jo je »Jutro« uvedlo za mladino, na ta način, da je z veseljem in ra-dodarnostjo prispeval »Jutrovim« ugankarjem za nagrade svoje imenitne harmonike. Prispeval je tudi k zadnjim božičnim nagradam in razveseljujejo tako mnoge meščanske in kmečke hiše njegovi darovi. S svojim lepim značajem in s svojo radodarnostjo si je postavil najlepši spomenik.
Vrhničan je treščil v kmečki voz
Brezovica, dne 2. avgusta.
Pretekli petek zjutraj je šel posestnik Janez S. z Brezovice z enovprežnim vozom na njivo, da naloži požeto pšenico. Na vozu je sedel on sam in poleg njega dveletna hčerkica Francka ter triletni sinček Štefan. Na svoji poti je moral kreniti z državne ceste in pri km 1.903 tudi prekrižati vrhniško železniško progo. Ob 9.10, ravno ko je voz križal progo, je pripeljal z Vrhnike proti Brezovici vlak, čigar stroj je neusmiljeno razbil kmetiški voz in vrgel vso trojico ljudi nekaj metrov proč v bližnji jarek. Posestnik se je k sreči le malo opraskal po rokah, mali Štefan ima tudi samo neznatne poškodbe na glavi, dočim se je hčerka Francka onesvestila za dve uri in ji na zunaj ni bilo videti hujših poškodb. Zbog tega niso prizadeti niti zdravnika poklicali. Toda ie naslednje jutro je ponesrečena Francka umrla bogve na kakšnih notranjih nevidnih poškodbah.
Če si količkaj previden človek pogleda ta kraj, se ne more načuditi dovolj, kako je sploh moglo kriti do nesreče. Ker je to navaden poljski prelaz, ni zavarovan z zapornicami. O napisni tabli »Pazi na vlak!« ki stoji pred prelazom, ni da bi govoril. Tudi, če je ne bi bilo, mora pameten človek vedeti, kako je treba biti previden zlasti z vozilom na železniškem tiru. Toda pogled na železnico vrhu tega niti ni z ničemer oviran v razdalji celih 200 m levo in desno od prelaza. Vlak sam pa je mogoče opaziti na razdaljo celega kilometra! Poleg vsega tega je strojevodja še tudi dajal znamenja s parno piščalko. Vse zastonj. Bogve, ali je nesrečni posestnik pogumno hotel prehiteti vlak ali pa je bil res tako zamišljen v pogovoru s svojima malčkoma, da se ni zavedal bližnje nesreče. Vsa njegova sreča pa je bila v tem, da je stroj zadel že v zadnji konec voza, ker bi bil sicer plačal svojo neopreznost tudi oče skupno s hčerkico.
Stavke v Ameriki
Newyork, 2. avgusta, č. Stavka mlekarjev. ki jim oblasti ne dovolijo, da bi povišali cene mleku, se vedno bolj širi. V BronevRleu so stavkujoči farmerji napadli mlekarno in jo docela razdejali. Proti stavkujočim so oblasti poslale močne oddelke vojaštva Prišlo ie do več spopadov, pri katerih ie bilo 5 farmeriev hudo ranjenih. Tudi v rudarskih okrajih so se pričele stavke in sabotaže. V pensvlvan-skih rudnikih ie zapustilo delo 14.000 rudarjev. V Unionstovvnu so morali močni odfde''ki vojaštva zastražiti rudnike. Pri incidentin s stavkujočimi rudarji je bilo 25 rudarjev ranjenih, eden ubit
Nepotrebna zadirčnost
Navajeni smo že, da se »Slovenec« obregne ob nas, kadar le kako more. Nismo pa pričakovali, da te svoje žilice ne bo mogel obvladati niti ob priliki nedeljskih verskih svečanosti v Ljubljani. Toda pokazalo se je, da je ni mogel. V svoji torkovi številki se je spodtaknll ob naše objektivno poročilo o poteku lepe verske manifestacije. Naprtil bi nam rad vse mogoče grehe. Pravi, da smo prireditev omalovaževali, da smo število udeležencev navedli za polovico prenizko, da smo s škodoželjnostjo zabeležili, kako je nagajal dež ln sploh, da »mogočen vtis manifestacije ponekod boli«. Tako vsaj je napisal v naslovu.
Res ne vemo, koga naj bi bolelo. Nedeljska prireditev je bila strogo verska svečanost. Za tako je bila odločno proglašena od prirediteljev in pokrovitelja in tak je bil res tudi njen potek. Za tako jo je smatrala tudi Ljubljana in se zato odela v svečano obleko s tem, da so po vseh ulicah vihrale zastave. Kraljevska vlada Je poslala k slovesnosti svoje zastopnike. Slovenci smo po ogromni večini katoličani. Komu bi mogla biti zato v napotje katoliška verska manifestacija, še tako velika in mogočna? Zato smo tudi v »Jutru« simpatično in objektivno pisali in poročali o njej, brez vsakih postranskih namenov, kakor bi nam to rad podtaknil »Slovenec«.
Zdi pa se nam, da je ravno naše simpatično in objektivno poročilo »ponekod zabolelo«. še vedno so ljudje, ki bi radi ime'i monopol na vero, da bi ob ugodni priliki iz verskega čustvovanja prebivalstva zopet lahko kovali kapital za namene, ki nimajo z vero nikakega opravka. In ravno »Slo-venčeva« zadirčnost nam vzbuja sum, da bi izvestni ljudje tudi na nedeljsko proslavo radi gledali drugače kakor le z verskega stališča. Ako so bili takt ljudje — ne mislimo pri tem na prireditelje in pokrovitelja, o katerih iskrenosti ne dvomimo — potem seveda niso prišli na svoj račun, ker je imela manifestacija res strogo verski značaj.
število udeležencev na proslavi v Stadionu smo navedli s 25.000. »Slovenec« nas zato napada in pravi, da je bilo tam 60.000 ljudi. Ne maramo se kregati za številke. Ako bi cenili nedeljsko udeležbo na 50 ali 60 tisoč, bi to tudi mirno napisali, sa1 bi bila taka udeležba le manifestacija verskega čustvovanja Slovencev. Udeležba pa je znašala le polovico tega števila, ki pa je za naše razmere in za današnje čase že prav impozantno. Svečanost je bila tudi ob tem številu lepa in mogočna.
Cenitev velikih množic Je vedno težka stvar, število, ki smo ga v svojem poročilu zabeležili, sc nam navedli na proslavi navzoči strokovnjaki, ki jim pač nikdo ne bi mogel odrekati objektivnosti in ne izkušenj v precenjevanju zbranih množic. Pa tudi vsi drugi podatki vodijo do približno enakega števila. Udeleženci so se pripeljali v Ljubljano deloma z rednimi, deloma pa s sedmimi posebnimi vlaki. Sedem posebnih vlakov lahko na naših progah prepelje največ sedem do osem tisoč ljudi. Nedeljski vlaki pa niti niso bili pre-natrpani, saj je »Slovenec« sam poročal, da je na primer notranjski posebni vlak pripeljal le 456 udeležencev! z rednimi vlaki se je pripeljalo na prireditev tudi kvečjemu pet, šest tisoč ljudi. Okrog deset tisoč udeležencev sta dali Ljubljana in okolica; prišli so peš, z vozovi in kolesi. Prostori, določeni za vozove in kolesa, so bili izrabljeni le v neznatni meri.
še več drugih primerjav bi lahko navedli, iz katerih se da približno izračunati udeležba. Na primer sokolski »prevod. Urno in v strnjenih vrstah so korakali Sokoli in Sokolice na Kongresni trg skoro poldrugo uro. Bilo jih je 23.000! Na Stadion so se pomikali ljudje r gručah in polagano; ako bi jih bilo res 60.000, bi morala prihod in odihod trajati najmanj po pet, šest ur.
A vse t» je, kakor smo že napisali postranskega pomena. Tudi udeležba 25 tisoč je bila mogočna Ln svečanost lepa. Njena ugotovitev pač ne znači omalovaževanja! Razočarati je mogla le onega, ki si je — ne iz verskih razlogov! — morda želel še večje udeležbe.
Naposled še eno glede škodoželjnosti zaradi dežja. Naši čitateliji nam morajo priznati, da v našem poročilu ni bflo niti Silediu o kaki škodoželjnosti, ker je dež motil in deloma pokvaril prireditev, škodoželjnost bi bila tudi docela neumestna ne samo z ozirom na značaj prireditve, marveč tudi z ozirom na udeležence, ki so prispeli v Ljub/lijano deloma z velikimi žrtvami in napori. Ako je kdo videl v našem poročilu šfoodoželijmost, je mogel to storiti le zato, ker je sodil morda po sebi
Ker pa smo bili že izzvani, naj pri tej priliki naipišemo še to, da je nedeljski dež sredi lepega poletja morda le iztreznil marsikak zgovorni jezik, ki je na razne nesmiselne ali celo zlobne načine komentiral dež, ko je še v deževni pomladi oviral zlet sokolskega naraščaja. V tem pogledu ima »Slovenec« res prav, ko je napisal, da »smo doživeli dež že ob marsikateri priliki.«
Eksplozija v Brnu posledica atentata
Praga, 2. avgusta č. Današnja »Bohe-mia« je objavila senzacionalno vest, da so strokovnjaki sodne komisije, ki je preiskala vzroke eksplozije v brnskem hotelu »Evropi«, dognali, da je prišlo do eksplozije istočasno v treh nadstropjih, kar dokazuje, da eksplozije ni povzročil hotelski gost, ki je z ekrazitom izvršil samomor, marveč gre bržkone za zločinski atentat. Katastrofa je zahtevala doslej 7 človeških žrtev. 20 ljudi je v bolnici.
Lep uspeh poljskega letalca
Varšava, 2. avgusta AA. Letalski ka-petan Skarzynski, ki je preletel Južni Atlantik z lahkim turističnim letalom, je pristal v Varšavi danes ob 16.30. Spremljala ga je častna skupina poljskih letalcev. Na letališču so ga pozdravili predsednik vlade in drugi dostojanstveniki. General Fabri-cy mu je izročil red »Polonia Restituta«. Letalec Skarzynski je bil nato sprejet od predsednika republike. Po varšavskih ulicah mu je občinstvo priredilo navdušene ovacije.
Vročina v Ameriki
New York. 2. avgusta č. Silna vročina, ki je zajela vse zapadne in srednje države USA, je včeraj zahtevala nove žrtve. Sončarica je zadela osem Mudi. 25 oseb so morali prepeliat' v bolnišnico. V zadnjih 4 dneh je zaradi sončarice v New Yorku umrlo 19 ljudi.
Zagreb, 2. avgusta, n. Danes je bilo tu na svečan način otvorjeno novo letališče v Borongaju pri Zagrebu. Obenem se je vršila tudi slava četrtega letalskega polka. Poveljnik polka podpolkovnik Schvarz je pozdravil letalce z lepim nagovorom in med drugim dejal: »Naše letalstvo nima potrebe, da bi kazalo svoje sposobnosti s poleti preko Oceana, toda naši letalci bodo znali slediti vzgledom naše hrabre vojske, katere ime je postalo slavno v svetovni vojni. Kadarkoli bo zahtevala domovina, bodo letalci pokazali svoje sile in doprinesli svoje žrtve.«
Slavo je polku čestital tudi Nj. Vel. kralj z brzojavko: »Neustrašenim čuvarjem našega neba, mojim dičnim letalcem, prisrčno čestitam k današnji slavi in jim pošiljam svoj kraljevski pozdrav. Zivelil Aleksander«
+
Današnja svečanost otvoritve zrako-plovnega letališča v Zagrebu je velikega pomena tudi za razvoj naše civilne in turistične aviacije. Poveljstvo vojaškega zra-koplovstva je zgradilo pristaniško poslopje, v katerem je nameščen štab druge zrakoplovne brigade ter aparati za radio-telegrafsko in metereološko službo. Vse te naprave pa služijo tudi civilni aviaciji — namreč Društvu za zračni promet. Poleg letališča je tudi velik hangar za civilna letala.
Od 1. 1928. se polagoma razvija naS letalski potniški promet. Od prve zveze Za-greb-Beograd do današnjih mednarodnih zračnih zvez je bilo treba preizkusiti in urediti več poskusnih prog, da bi se utrdile mednarodne zračne zveze. Važno pa je, da se na vseh stalnih in poskusnih progah ni dogodila niti ena nezgoda, ka) šele kaka nesreča, ki bi lahko kvarila zaupanje v novo ustvarjeni zračni promet.
Zagreb je sedaj z zračnimi progami zvezan z Avstrijo, preko Avstrije s celo za-padno Evropo, z zvezami s Češkoslovaško — preko Bratislave — pa je zvezan tako tudi s severno in vzhodno Evropo. Zveza preko Beograda odpira še ^ostale dele vzhodne Evrope in ves Levant Samo z
Boh. Bistrica, 2. avgusta.
Včeraj je naš planinski polk, ki se mudi v naših gorah na letnih vajah, slavil svojo slavo. Bila je to prav gotovo ena najlepših vojaških slavnostnih prireditev. Na prijazni planici ob vznožju Črne prsti v bohinjskem kotu, ki ga kakor skrbni stražarji branijo pred vsemi nevarnostmi vrhovi Lisca, Ostrega vrha, Triglava, Lan-ševice, Tičarice itd., ždijo kakor jata utrujenih golobov beli šotori polka. Nad taboriščem, ki so nad njim plapolale državne trobojnice, so vojaki skrbno prinravili prostor za slavje. Iz doline so nalašč pred tem dnem zgradili novo lepo cesto, po kateri se lahko avtomobil povzpne prav v sredo njihovega tabora. Ob vhodu so zgradili prisrčno lep slavolok in ga okrasili s simboli planinstva: s cepini in smučmi. Za ureditev slavnostnega prostora je že narava sama prav dobro poskrbela. Na prijaznem holmcu je bilo treba zgraditi samo še tribuno iz smrekovega zelenja za goste, ki so jo na vrhu okrasili še z lično izdelano kraljevsko krono. Med gosti, ki so prihiteli od blizu in daleč, iz Ljubljane, Škofje Loke, Bistrice in od drugod in ki jih je pozdravljal domačin, komandant polka, polkovnik Radovič, je bil tudi zastopnik kralja, kraljevi adjutant brigadni general Pavle Pavlovič. Izmed civilnih organizacij so se oficielno udeležili tega lepega vojaškega slavja Zimskosportni sa-vez po gg. Gorcu, Komarju in dr. Pavlinu, LTdruženje rezervnih oficirjev, pododbor Ljubljana, po rezervnem kapetanu I. stop. Primožiču in pa številne deputacije sokolskih društev iz Bistrice s starosto Grobot-kom in iz Škofje Loke, ki je sicer domače mesto polka. Poleg številno zbranih naših častnikov je slavi prisostvoval tudi major francoske armade g. Bethonart, ki se mudi v Bohinju.
Naši planinci so se pred tribuno postro-jili v vzorni paradi, ki jo je vodil podpolkovnik Popovič. Sredi najlepšega dne, ki si ga more človek želeti v takšnem pta ninskem raju, kakor je Bohinj, so se lepo izvršili svečani obredi. Po tihi molitvi vseh navzočnih sta katoliški in muslimanski duhovnik s kratkimi nabožnimi in domoljubnimi govori pozivala zbrane vojake na njihove dolžnosti v službi kralju in domovini, prota Budimir pa je ob asistenci domačega komandanta, podčastnika in redova opravil tradicionalno seče-nie kolača-
Nato je komandant izrekel svojemu polku svečano besedo. Spominjal se je velikih trenutkov iz slavne srbske in jugoslo-venske zgodovine in je vojake bodril, naj ostanejo zvesti tradicijam svojih prednikov, ki so vse žrtvovali za svobodo in veličino domovine. Z vzklikom vrhovnemu komandantu vojske Nj. Vel kralju in njegovemu visokemu domu je polkovnik Radovič zaključil svoj govor, nakar je iz vsega polka zaoril: »Naj živi!«. Godba je zaigrala himno. Vsa svečanost se je zaključila s strumnim defilejem polka pred slavnostno tribuno, nato pa se je mnogoštevilna povabljena družba zbrala h kosilu, s katerim so gostom ljubeznivo postregli domači častniki.
Med izbornim kosilom je komandant polka ob burnih aklamacijah vse zbrane družbe napil kralju, nato pa je prečital že neskončno vrsto brzojavnih in pismenih čestitk, ki so polku prispele za njegov praznik od blizu in daleč. Nj. Vel. kralj ie svojemu polku čestital z besedami:
»Srečna vam bodi slava, junaki moji! Globoko sem prepričan, da bom tudi v vas. dragi moji planinci, zmerom našel požrtvovalne in vredne branilce naših lepih gora in planin Pošiljam vam svoj kraljevski pozdrav. Živeli moji planinci! Aleksander «
Kraljevi brzojavki, ki so jo vsi zbrani vojaki in gostie sprejeli z živahnimi klici in ki jo je godba pozdravila s himno, so sledile čestitke ministra vojske generala
Apeninskim polotokom še ni prave zveze, ki pa bo vzpostavljena ■ progo Zagreb-Sušak do Benetk odnosno do Trsta, ki bo v tempu tega razvoja morala v kratkem
slediti. Kakor znano, se bo 20. t. m. oficielno priključila v dosedanjo zrakoplovno mrežo Ljubljana in bodo tako v veliki meri izpopolnjene prej navedene mednarodne zrakoplovne proge.
Društvo za zračni promet je sklenilo leta 1928. z državno upravo desetletno pogodbo za prevažanje potnikov in prtljage na progi Zagreb-Beograd. Promet na tej progi je bil otvorjen 15. februarja 1928 hi je od dneva otvoritve število potnikov neprestano naraščalo. Tudi pozneje otvorje-ne proge so bile precej aktivne; najslabša je bila sprva proga Bratislava-Zagreb, ki pa je tudi letos zelo aktivna. Poizkusna proga med Zagrebom in Dunajem je bila otvorjena 1. 1929. in je bil tudi na tej progi že od začetka živahen promet. S to progo je prišel Zagreb v neposredno zračno zvezo z inozemstvom. Z Bratislavo in Sušakom je bil Zagreb zvezan I. 1930. in je bil promet otvorjen sprva z zelo slabimi rezultati 15. oktobra. Proga Zagreb-Bratislava je bila slaba, zato pa je bila tem boljša v gmotnem oziru proga Za-greb-Sušak. Dne 1. maja 1931 se je začel promet na progi Dunaj-Beograd. istega leta so bile uvedene tudi zveze Beograd -Sarajevo - Split - Sušak - Zagreb. Redni promet na teh progah se je vršil po dvakrat na teden. V avgustu 1931 so ie morali Split direktno zvezati z Zagrebom, dasi je bila proga Bratislava-Zagreb slabo fre-kventna. Lani je sredi marca oživel pro met na progi Dunaj-Beograd, dočim Je promet na progi Bratislava-Zagreb ostal neaktiven do letošnjega leta. Letos ▼ maju se je začel živahen promet s Češkoslovaško, ki ga vzdržujejo od Sušaka po 15 dni češkoslovaški, potem pa naši avioni, dočim so od Zagreba do Bratislave ▼ pro« metu samo češkoslovaška letala.
Kakor razvidimo, se je pričela tudi Jugoslavija uspešno uveljavljati v mednarodni aviaciji in nudi tako posebne dokaze o svojem splošnem napredku.
Stojanoviča, komandanta armije, komandanta divizije, komandantov drugih armij, divizij in polkov, brzojavka bana dr. Ma-rušiča, škofa dr. Rožmana, ljubljanskega podžupana prof. Jarca, sreskega načelnika v Radovljivi, raznih planinskih društev iz države itd. itd. Neskončna vrsta teh prisrčnih pozdravov je bila zgovoren dokaz, <ako velike simpatije uživajo naši planinci tako v vsej armadi, kakor tudi v vsem narodu. Kako daleč sega sloves našega planinskega polka, priča dejstvo, da je bil med brzojavkami tudi pozdrav iz daljne dežele Honolulu onstran Pacifika.
Po kosilu se je razvilo »vojničko veselje« na tako lep in tako duhovit način, da so še najpreprostejše in najbolj razigrane zabave pričale o tem, kako resni, dobri vojaki so naši planinci. Pa to prav vsi: od redova do rezervista, od podčastnika do častnika, vsak po svoje so dokazali s to prireditvijo, da je v naši vojski tudi smisel za kulturo doma. Aranžma prireditve je vodii poročnik g. Potokar, ki mu moramo najlepše čestitati za veliki uspeh. Vse točke sporeda od prizora »Pat in Pa-tachon na Triglavu« pa do obeh pevskih nastopov, ki jih je nastudiral g. poročnik sam, od telovadbe pa do deklamacije »Uvod h Krstu pri Savici«, ki jo je z vsem umetniškim efektom podal član Narodnega gledališča Slavko Jan, ki služi v polku na orožnih vežbah in ki je odlično zrežiral in igral tudi enodejanko »Poročnik in njegov sluga« — vse točke »o želo popoln uspeh. Na prijeten način se je tu družilo umetniško izkustvo s pošteno voljo diletanta, vse pa so zbrani vojaki in gostje sprejemali prav hvaležnega srca. Na svojega hišnega režiserja in igralca, zlasti pa še na svoj odlično ubrani pevski zbor in njegovega dirigenta, je naš polk prav lahko ponosen. Pri vsej prireditvi je seveda lepo in marljivo sodelovala vojaški godba iz Ljubljane.
Ko so se na večer morali gostje odpraviti na pot, je bilo slovo kar težko. Odhajali smo z zavestjo, da so nam vrli vojaki planinskega polka pripravili ob vznožju triglavskih gora tako prisrčno lop dan. kakršen je sredi božje narave mogoč samo med iskrenimi, dobrimi ljudmi.
Letalska nesreča pri Crikvenici
Zagreb, 2. avgusta, n. Včeraj se je » Crikvenici zgodil-a letalska nesreča. Propagandno letalo »Zagreb«, ki ga j« vodfi pilot Čanič in v katerem je bil tudi blagajnik zagrebškega Aerofcluba g. Dragotin Hackel, je snoči okroz 7. startalo za povratek v Zagreb. V višini 100 m je naibrže nastal defekt v motorju, nakar je letalo treščilo na tla. Blagajnik HScke! je postal žrtev nesreče, rilot Canič je bil hudo ranjen. Drevi prepeljejo truplo pokojnega H&ckla v Zagreb, kjer bo jutri pokopan. Kakor znano, se je vršila v nedelijo v Crikvenici propagandna letalska prireditev, na kateri so sodelovali tudi letalci angleške vojne mornarice, katere brodovje se mudi že nekaj časa v naših vodah. Tudi »Zagreb« s« je udeležil te prireditve.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved ea danes:
Spremenljivo, oblačno, nekoliko nestalno, zmerno toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Nad Zanadno Evropo prevladuje visok pritisk. Relativno nižji pritisk se je razširil nad vse ostale dele kontinenta- V poslednjih 24 urah je nastopilo nad Balkanom slabše vreme.	'
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Večinoma jasno, temperatura se najprej še ne bo spremenila.
Sijajno vojaško slavje pod Triglavom
Naš planinski polk je prisrčno praznoval krstno slavo
Naši kraji in ljudje
Dve, tri zanimivosti s Hvara
Opazovanje slovanskega prijatelja, ki dobro pozna naše razmere
Prijatelj našega lista nam pošilja pismo nekega svojega slovanskega prijatelja, ki že dolgo časa potuje po Jugoslaviji in z budnim očesom opazuje razvoj naifih prilik. Pismo, čigar avtorju naš narod in naša država nista tuja, je intere-santno zlasti s političnega stališča. Iz njega posnemamo: Ogledali smo si Sušak in se naslednjega dne odpeljali v Split. Pregledali smo mesto in okolico; povsod sem videl delo, delo in zopet delo. Split, ki sem ga spoznal že v letih 1910 do 1913, se pii zdi kakor da bi bil novo mesto; zelo se je izpremenil, njegov napredek je očiten. Ko bi le ne bilo ob tem času tako vroče!
Kakšen ogromni kapital, kakšno moč in premoženje ima Jugoslavija v svojem morju! Nehote sem primerjal Dalmacijo s poljskim Pomorjem, zlasti z Gdy-nio. Reči moram, da so Poljaki za svoje morje storili več kakor JugoslovenL
Bil sem tudi na Hvaru. Dan je bil čudovito lep. Še lepši, zame vprav presenetljivo čaroben, pa je bil otok. Vse je divno: to, kar je ustvarila priroda in to, kar je napravil človek. Vegetacija Hvara me je silno navdušila- Nikjer v Italiji nisem vide! takih prirodnih čudežev, nikjer takih gozdov pinij, oleandrov in kaktej. Zavidal sem slikarja Kirina, ki ima v tem čudežnem naravnem vrtu svojo vilo in pod njo morje, ki večno buta ob skale. Spomnil sem se Axela Munthea in njegovega spisa »San Mi-chele«. In glej, tu na Hvaru imate prav takega človeka, ki je zbral ostanke grške in rimske kulture in zdaj med njimi prebiva!
Obiskali smo frančiškanski samostan, Id je zgrajen tik nad morjem- Prostor sanj so izbrali s tako čudovitim okusom, da človek kar ostrmi ob pogledu na lepoto, ki se mu odpira. Samostan in cerkev sta nekaka muzeja zgodovinskih spomenikov in umetnosti. Tu najdeš originale Ticiana, Palme in ne vem koga še. Vendar je mene nadvse zanimal prekrasen vrt s citronami in oranžami, o kakršnih sem doslej samo sanjal in s takim razgledom na sinje morje, da mi enakega ni mogel pričarati niti Mira-mar.- Žena je rekli frančiškanu, ki nas
je bil spremljal, da je ta prostor kakor ustvarjen za ljubezen. Frančiškan se je namuznil in duhovito odgovoril, da jim je ta paradiž dal Bog kot odškodnino za ostale zemeljske slasti, ki so se jim odpovedali.
Na poti v samostan smo srečali g. dr. Korošca. Šel je v civilu, oblečen v elegantne, brezhibno zlikane hlače in s svileno srajco: pravi gospar. Vračal se je v mesto. Šele tedaj, ko smo bili že za njim, sem se bil spomnil, da je to bivši predsednik Jugoslovanskega kluba. Brž sem se ustavil in ga hotel pozdraviti. Družba pa me je potegnila za seboj ln mi ni preostalo drugega, kakor da se ozrem, ali so kje detektivi. Nikjer ni bilo žive duše.
Vrnili smo se iz samostana v mesto. Prav tedaj je šla čez glavni trg procesija ia množica ljudi je opazovala škofa, ki je tudi šel s procesijo. Med množico sem zopet opazil g. dr. Korošca. Zdaj sem ga spoznal docela razločno: je zdrav, zadovoljen, miren gospod. Za videl sem ga, da lahko živi v tem paradižu. Zvečer smo bili v hvarskem zdraviliškem domu. Pred hotelom je kavarna, zgoraj na hotelski strehi pa je nepopisno krasna terasa. Tu se zvečer zbirajo bogati ljudje z raznih strani sveta. Jazi jim igra za večerjo. Po večerji pa bodo na terasi plesale dame kar v pidžam&h. Ko sem takole hodil okrog hotela, opor zim v bližini majhno trgovinico s čipkami. Tu sem zopet ugledal g. dr. Korošca, to pot v razgovoru z neko damo. Njegova znanka je kmalu odšla in si je med potjo ogledovala dar, ki ga je dobila od g. ministra (ki je bil kajpak v civilu).
Tudi zdaj sem iskal detektive, toda nikjer ni bilo nobenega. G. dr. Korošec se je mirno razgovarjal z raznimi ljudmi in je potlej dostojanstveno odkorakal na teraso Zdraviliškega doma, kjer bo čez nekaj časa opazoval, kako odlične dame v pidžamah plešejo tango, bo-ston in bog ve kaj še. —
Krenili smo proti naši ladji. V pristanišču je naš prijatelj srečal znanega moža iz Splita, ki je sedel pri steklenici tople vode: Bil je detektiv, ki straži g. Korošca, da bi se mu nič ne zgodilo...
Zadnje dejanje velike ialoigre
Po nasilni smrti lastne žene si je Špilak sotffl sam — Nesreče v rodu
Dol Lendava, 2. avgusta
Ni se že poleglo razburjenje, ki ga je ovzročila tragična smrt nesrečne matere iarije Špilakove, se je v ponedeljek v ranih jutranjih urah naglo širila vest po Lendavi in nato kmalu po vsej okolici, da si je morilec svoje lastne žene Špilak sodil sam v zaporih sreskega sodišča ▼ Lendavi. Radovedneži so oblegali na vse zgodaj sodišče. Res, nesrečni Špilak se je od nedelje na ponedeljek ponoči obesil v svoji celici.
Zasliševanje
Kakor smo že javili, je špilak pustil svojo ženo v vodi in je stekel za vozom, s katerim se je odpeljal domov ne ve-doč, da je ženo zadušil. Doma je r nerazumljivih besedah skušal povedati, kaj se je zgodilo. Sam pa je vzel kolo in se je vrnil nazaj na kraj nesreče. Tukaj je varnostnim organom prostodušno nriznal svoje dejanje in se je vedel popolnoma mirno. Opažalo se je celo na njem. da se popolnoma ne zaveda dalekosežnosti svojega dejanja. Po kratkem slovesu od otrok, ki so jokali pri mrtvi materi, se je mirno podal z orožniki proti Lendavi v preiskovalni zapor. V nedeljo dopoldne je bil Špilak zaslišan. Tudi pri zasliševanju je bil miren in je razločno brez razburjenja odgovarjal na sodnikova vprašanja. Takole je bilo:
Kritično soboto je Špilak vstal s svojo ženo zgodaj zjutraj, že ob treh sta na-Pregla ter peljala zrnje v lendavski mlin. Dopoldne sta bila tudi v vinogradu in v odvetniški pisarni, kjer je prišlo med njima do prepira zaradi nekega plačila. Takoj popoldne je Špilak rekel svoji ženi,
četrtek **—
Tovarna Jugo-Lutz peči Ljubljana, Šiška
naj gre z vosrom r vinograd, ca pa Je stopil utrujen po težkem delu v neko gostilno, kjer si je naročil malo južino. Ženi to ni bilo všeč in ga je začela tam zbadati, da zapravlja denar po gostilnah. V jezi je nato zavila namesto v gorice proti domu. Moža je to postopanje žene močno razjezilo in je hitro stopil za njo. Ko jo je dohitel, so se nadaljnji dogodki razvijali tako, kakor smo to poročali.
Smrt v celici V nedeljo proti večeru je bil Spilak pod nadzorstvom jetničarja na dvorišču, kjer s« je lahko sprehajal. Dirugi jetniki so smeli ven, ko je bil Špilak že zopet v celici. Ko so se pa ti vračali k nočnemu počitku, »o v radovednosti pokukali skozi linico in opazili, da je Špilak silno razburjen. Opazoval ga je tudi jetničar, kateremu se je nudil pretresljiv prizor. V Špilaku se je očividno zbudila vest in v togoti si je pulil lase, poklekal in molil, zopet vstajal, se grizel; sploh je bil popolnoma iz sebe. To je trajalo kake pol ure, nakar se je zopet umiril. Jetničar »e je nato tudi podal k počitku. Pri jutranjem ogledu celic pa je našel Špilaka obešenega na železnem križu celičinega okna.
Komisija, ki je takoj izvršila ogled, je ugotovila, da so bili Špilaku odvzeti vsi predmeti, ki bi se jih lahko poslužil, da se usmrti. Odvzet mu je bil celo motvoz iz hlač. Špilak pa se je, kakor je podoba, na vsak način hotel usmrtiti, zato je raztrgal hlače in iz kosov splel vrv, ki si jo je dvakrat zavil okrog vratu.
Bil je dober gospodar Nesrečni Špilak je bil dvakrat v Ameriki, kjer se je tudi oženil. Drugič je bil sam tam in je mnogo zaslužil. Sploh je bil skrben in dober gospodar, skoraj eden najboljših v Mali Polani. Imel je precej
zemlje ln precej gotovine doma hi ra*-
posojenega denarja pri sovaščanih. Kakor pripovedujejo ljudje, ki so ga poznali, Je bil precej razburljive narave, vendar pa neoporečnega značaja. Z ženo pa se že dolgo nista prav razumela. Ona ga je rada zbadala in delala neopravičene očitke, ki so bili tudi kritičnega dne povod za tako strašno dejanje. Doma je ostalo po tragični smrti staršev 6 otrok, od teh jih je pet nedoletnih; najmlajši je star komaj dve leti.
Nesrečna družina Največ se med narodom razpravlja o tem, da je bila v Špilakovi družini doma sama nesreča. Oba starša nesrečnega ŠDi-laka sta umrla nasilne smrti. Mati se je obesila že v starih letih, oče pa je odšel nekoč v Varaždinske toplice, od koder se ni vrnil nikdar več. Niso ga našli nikoli ne živega in ne mrtvega ter je njegova usoda zavita v skrivnost.
Usoda pa je hotela, da sta nesrečna zakonca po tako tragični smrti prišla zopet blizu skupaj, — pokopana sta namreč oba na lendavskem pokopališču ne daleč drug od drugega.
Dve majhni umetnici
Murska Sobota, 2. avgusta. Drugič sta nas posetili mladi plesni umetnici Lili Legensteinove ln Livija Hah-nova. Neoporečen talent obeh plesalk so je očitoval lz slehernega giba, sigurnost in
skladnost njunih kretenj je tako lepa, kakor da smo imeli pred seboj dve zreli umetnici. Njuno znanje je raznoliko, v klasičnih plesih sta prav tako dom« kakor v izvajanju ekscentričnih plesnih kreacij. Napredek izza zadnjega nastopa je res precejšen. Seveda je bilo občinstvo pri zadnjem plesnem večeru, ki ga je priredila soboško Evangeljsko žensko društvo, izredno zadovoljno. Zdaj bosta majhni umetnici nastopili v Rogaški Slatini in nato na Bledu.
Prihod poljskih akademikov
Ljubljana, 2. avgusta.
V petek ob 5.53 zjutraj prispe z dunajskim brzovlakom v Ljubljano večja skupina visokošolk (okrog 40) in visokošol-cev (okrog 20) iz Varšave. Ljubljana bo prva postojanka njihove velike ekskurzije po Jugoslaviji, na kateri hočejo obiskati vsa večja naša mesta in ostati v Dubrovniku celih 14 dni.
Kakor izvemo, so po vseh krajih, kjer se bodo gostje ustavili, poklicani uredili vse potrebno, da dostojno pozdravijo goste in jih čim lepše seznanijo s krajem in ljudmi. Tudi v Ljubljani sta »Društvo prijateljev poljskega naroda« in »Pripravljalni odbor poljsKO-jugoslovenskega akademskega kluba« prevzela skrb, da pridobita pri oblastvih na razpolaganje zadostna sredstva za dostojen sprejem, slavnostno kosilo itd. Gostje si bodo dopoldne ogledali zanimivosti mesta in obiskali Narodno galerijo; po kosilu se odpeljejo v avtobusih na Bled, odkoder pa se bodo morali kmalu vrniti, ker odpotujejo že ob 20. proti Zagrebu.
Ta ekskurzija je prva tovrstna manifestacija intenzivnega zanimanja Poljakov za zbližanje z Jugoslavijo in spoznavanja poljskih visokošolcev z našimi, zato njenega pomena ne gre podcenjevati. Vabimo predvsem vse akademike in akade-mičarke, ki so v Ljubljani, pa tudi vse druge prijatelje poljskega naroda, da se po možnosti udeleže sprejema na postaji ob 5.53 zjutraj, še bolj pa, da se ponudijo gostom v spremstvo pri ogledu mesta, za kar bo zbirališče točno ob 8. zjutraj pred hotelom »Metropol«.

Dopoldne ob obal?

X.
C)
12
rio
S, -- ^ na
»j* po/" : d° *°«ce7 'ePO*'
ELIDA
Creme de chaque heure
Na stara leta brez doma in domovine
Tragedija starega delavca, k! ga nikjer ne sprejmejo v občino
Ljubljana, 2 avgusta.
Pred več ko sto leti se je iz Šmartna pri Slovenjgradcu podal v svet podjetni kovač Stimnikar, ki je delal po raznih tujih krajih in si je naposled ustvaril svoj dom v neki koroški vasi nad Beljakom. Ko je umrl, je zapustil ženi pet otrok. Te-iou podjetnemu slovenskemu delavcu je bil ves svet odprt, da je še precej dobro prodajal svojo delovno moč. Tragično pa je življenje njegovega sina Franca Stim-nikarja, ki je tudi dolga leta delal v raznih krajih kot mizar.
Ko mu je umrl oče, je bil star komaj eno leto, in ko se je izučil za dobrega mizarja ter hodil po Nemčiji in po Avstriji, je pri težkem delu vedno mislil, da je njegov dom pač tam, kjer mu počivajo starši. S težkim delom si je v Nemčiji prihranil okrog 5000 mark in mu je ta prihranek vzela povojna inflacija. Ko je videl, da so od ust pritrgani prihranki izgubljeni, je zapustil Nemčijo ter prispel v novo Avstrijo. Tedaj se je začel najtežji del njegove tragedije. Da bi postal avstrijski državljan in domačin kraja, kjer so pokopani njegovi starši, je prišel namreč že prepozno in ko se je ves izčrpal v težkem delu, so mu v vasi nad Beljakom pred tremi leti kot 701etnemu
onemoglemu starčku razo deli, da tam zanj
ni zatočišča na stara leta, ker je po že davno pokojnem očetu — pristojen ▼ Šmartno pri Slovenjgradcu. Ta očetova edina zapuščina je starega, izčrpanega delavca privedla v očetovo domovino, kjer pa tudi ne najde nobene pomoči in zavetja v svoji starosti, češ, da ga še nikdar niso videli in da je dovolj »domače« revščine.
Nekdaj, pred dolgimi leti je Franc Stimnikar delal tudi v Ljubljani, zato se je Se zdaj ves nadložen napotil iz Šmartnega tudi v Ljubljano in celo v Zagreb, da bi našel kakšno delo, ker je prepričan, da mu roke še dobro sodijo, dasi so mu noge že odpovedale. Na kako zaposlitev pa ni mogoče niti misliti, ker je povsod brez dela in zaslužka toliko mladih in krepkih ljudi. In tako je 731etni revež brez vsake pomoči v domovini svojega očeta. S starši vred »o mu pomrli tudi bratje in sestre, samo v očetovi domovini še živi nekaj oddaljenih sorodnikov, s katerimi pa se še sporazumeti ne more, ker ne zna očetovega jezika. Od očetove domovine nima drugega kakor delavsko knjižico, ki pa je še vedno prazna, brez vpisov kakih služb ali kakih podpor za starega siromaka in delavskega veterana.
V dveh dneh dva velika požara
Gorelo je v Lahovičah in Nasovičah — Skoda presega četrt mffijona
Kamnik, 2. avgusta.
Kraji okrog Komende so naši širši javnosti manj poznani, ker so precej daleč od kamniške in gorenjske železnice, cesti Kamnik-Kranj in Mengeš-Kranj, ki vodita preko rodovitnih polj, pa tudi nista tako prometni. Že pred 150 leti so bili ti kraji gospodarsko najnaprednejši del kamniškega okraja, kar je bila v glavnem zasluga človekoljubnega Petra Pavla Glavarja, ki je vse svoje delo osredotočil na to, da izboljša gmotni in duhovni položaj našega kmeta. Lepe, eno ali celo dvonadstropne hiše, ki bi delale čast tudi kamniškemu glavnemu trgu, in vzorno urejeni domovi nam že na zunaj pričajo, da so tod doma trdni kmečki gospodarji. )
Te kraje je zadnje dni dvakrat obiskal rdeči petelin. V nedeljo zvečer je okrog polnoči izbruhnil velik ogenj pri posestniku Bobnarju v Lahovičah. Goreti je pričelo v lesenem gospodarskem poslopju, ki je bilo seveda takoj v ognju. Pogorelo Je
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanji. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
vse gospodarsko orodje lil stroji, kater« }e posestnik šele pred kratkim nabavil. K BTeči so bili gasilci takoj na mestu in »o preprečili, da ni pogorela tudi hiša.
V noči od ponedeljka na torek pa jo zadela požarna katastrofa vas Nasoviče, ki leži severno od Komende. To je bil največji požar, kar jih je bilo zadnja leta v kamniškem srezu, saj je naenkrat gorelo # poslopij. Goreti je pričelo najprej pri posestniku Janezu Pogačarju v Nasovičah 4t. 12, po domače pri Slanovcu. Ogenj je nastal' okrog 22.15 v drvarnici. Domači so e« že vsi podali k počitku, ko jim pride nekdo povedat, da gori. Ves trud, da bi pogasili ogenj, je bu zaman. Ognjeni jeziki so se kmalu razširili iz drvarnice na gospodarsko poslopje, ki je bilo polno krme in slame. Pod in šupa sta bila naenkrat v takem ognju, da niso mogli rešiti niti nove mlatilnice in slamoreznice, le vozove so s težavo oteli ognju. V tem delu vasi stoji skoro na kupu 6 hiš z gospodarskimi poslopji. Hiše so zidane in krite z ODeko, gospodarska poslopja pa večinoma lesena. Kakor blisk se je ogenj razširil na ves kompleks poslopij, da prestrašeni vaščani niso vedeli, ali naj bi omejevali požar, ali reševali iz hiš. Na kraj požara je takoj prihitelo več gasilnih društev, ki so z velikim trudeom omejila požar, da ni bil katastrofalen prav za vso vas. Ogenj je popolnoma uničil pet skednjev, dva hleva in eno hišo ter hudo prizadel pet gospodarjev, ki se jim pravi po domače: Adamovec, Birt, Francis, Žimenč in Sla-novec. Skupno trpijo mnogo nad četrt milijona dinarjev škode, ki je le v majhni meri krita z zavarovalnino
farni pregled
Noša osrednja knjižnica I
Kot memento weimi narodu, da naj mifeli na eno svojih najvažnejših dolžnosti, je izšla v krasni opremi — eden naših redkih, resnično bibliofilskih tiskov — publikacija >P r o j e k t univerzitetne bibliotek e v Ljubljani«. V tej knjigi, ki že po svojem ovitku učinkuje rosnobno in povzdigujoče in po slonu črk združuje sedanjost s preteklostjo, je naš sloveči mojster arhitekt prof. Plečnik objavil svoje velikopotezne načrte za gradbo novega poslopja osrednje slovenske knjižnice. V njegovem uvodnem besedilu o projektu ni nič dru^<v ga nego samo stvarni podatki, opis načrta, {številke — niti ene bsede ni, ki bi šla preko okvira. Nič subjektivnega: konkretne besede, kakor so konkretni načrti- Zato p« bo tem več lepote v palači, ki ee bo kdaj zgradila po tem projektu — palači, ki b.i sedež bodoče Univerzitetne knjižnice v Ljubljani in poleg univerze. Narodne gal«-rije in konservatorija najpomembnejši er* diščni zavod naše kulture.
Ostalo gradivo je prispeval koneervator dr. France S t e 1 š. V prvem članka označu-fe pomen naše osrednje biblioteke v razmerah. ki so nastale za Slovence in za Ljubljano po svetovni vojni. Opisuje knjižnični enačaj in naloge v bodočnosti, njen velik funkcionalni pomen za vse naše kulturno
življenje. Prepričevalno zagovarja Plečnikov projekt tudi z vidika urbani čnega razsvoja Ljubljane in nje esteteke politike. »Načrt predlaga zazidavo prostora nekdanjega »knežjega dvorca« med skupino hiš ob Valvasorjevem trgu, Vegovo, Gosposko in Knežjo ulico. Zazidava je zamišljena v nepravilnem četverokotniku okrog četverokot-nega dvorišča. Rimsko - srednjeveško mestno ozidiie ob Vegovi ulici bi se ohranilo. Glavna fasada z glavnim vhodom bi bila obrnjena h Knežji ulici, stranski vhod pa bi bil na strani Gosposke ulice. Stavba bi bila štirinadstropna .. .< Načrt ie največjega pomena za sodobno estetsko Ljubljano, pravi avtor in opisuje, kako je potres leta 1895. izpremenil dotlej arhitektonsko harmonično zazidani Novi ali Turjaški trg, ki ga je na zapadu zapiral dvorec knezov Auerspergov. S Plečnikovim načrtom Univerzitetne knjiž nlce bi se ta del mesta estetsko kra9no n* pariral; nova stavba bi zrasla iz zgodovinskih tal, kjer je stala nekoč ena najkultur-nejših hiš stare Ljubljane in ena ni-anih najstarejših knjižnic-
V drugem članku podaja isti avtor zanimive podatke o zgodovini bibliotečnih stavb v Ljubljani. Naistareiše knjižnice so bile v samostanih. 0 t>rvi javni knjižni zbirki, nro-testantovski knjižnici kranjskih deželnih stanov, ne vemo prav nič podrobnejšega. Takisto ni znano, kako go bile urejene knjižnice
kapucinskega, avguštinekega, diskalceatske-ga in jezuitskega samostana v Ljubljani. Iz 17. in 18. stoletja imamo podatke o knjižnicah v gradovih. Največji in najpomembnejši sta bili v knežjem dvorcu v Ljubljani in Valvasorjeva na gradu Vagenspergu. Auer-spergova knjižnica je navsezadnje štela 3»KM) del v 7000 zvezkih. Iz potreb Academiae operosorum se je razvila knjižnica v d*i-bovskem semenišča, kjer so zgradili zanjo posebno dvorano, ki je najlepše opremljena knjižnica na slovenskih tleh. Dvorano je poslikal Quaglio. (V knjigi so krasno repro-ducirani posnetki te naše najlepše biblioteke). »Ljubljanska semeniška knjižnica ie čisto dosledno enotno zasnovan in izveden knjižnični prostor, ki ustreza idealu knjižnice, kakor se je uveljavil od početka novega veka sem.« Njemu so ustrprale tudi samostanske knjižnice, takisto Valvasorjeva in Auerspergova, samo da ti dve združevali 9 knjižnico muzei- Med 1. 1788.—1791. je Ljubljana dobila javno knjižnico v tedanjem frančiškanskem samostanu na Vodnikovem trgu. Po potresu so del te kniižnice spravili v muzej, drugi del pa v proslorp državne gimnaziie v Beethovnovi ulici. Leta 1907. sta se razkosana dela nekdanje javne knjižnice zopet združila v 6edaniih pr->sto-rih Državne studijske knjižnice. Ti prostori so bili sicer zgrajeni nalašč za kniižnteo. toda v času. ko ni mogel nihče misliti na pomen in ulogo te knjižnice v bodoči narodni državi. Vrh te<?a ie projektant popolnoma izločil iz 9vojih osnutkov reprezentativno stremljenje in je premalo upoSt^al potrebo varnosti, tako da so 6edanji knjiž-
nični prostori ne elede na pretesen prostor v novih razmerah že sami po sebi daleč od ideala sodobne knjižnice.
Publikacijo zaključuje tretji članek dr-Steleta »H krizi Državne studijske knjižnice v Ljubljani«. Avtor predvsem ugotavlja (po razpravi dr. M elite Pivec - Štele) število javnih knjižnic v naši banovini (507 knjižnic s 965.367 zvezki). Državna študijska knjižnica šteje 175.000 zvezkov, okrog 600 inkanabul in okrog 600 rokopisov. Po prevratu je narasla za več ko eno četrtino in bi se utegnila nekako do 1- 1950. podvojiti. »Ce se kaj energičnega ne ukrene in se ji ne ustvari v doglednem času vsem njenim nalogam in verjetnemu bodočemu razvoju ustrezajoča orostorninska podlaga, Je v najkrajšem času katastrofa neizbežna, ker bo postala knjižnica s svojim ogromnim gradivom sploh imobilna; knjige bo mogoče samo še magacinariti, zaradi nemogoče manipulacije pa se ne bodo mogle več izposojevati.«
Tako je stanje, in lepa publikacija, ki jo je izdal mojster Plečnik v zvezi e svojim projektom, prihaja kot v o x c 1 a m a n 11 s, upajmo da ne — in d e e e r t o. Zgraditev novega poslopja za našo osrednjo knjižnico je nujna naloga naše slovenske in preko nje jugoslovenske kulture, zato je ne smemo pozabiti niti v sedanjih težkih časih. Plečnikov načrt nam vzbuja privid bodoče voli-ke palače v eni najstarejših četrti Ljubljane. Nova palača ne bo ustrezala samo potrebam razvijajočega se študijskega dela in živlienja v našem univerzitetnem mestu, marveč bo tudi varovalka vse slovenske knjižne, revialne in časniške produkcije, ki
je po prevratu tako narasla, da smo »e po vsej verjetnosti približali prvim deželam v svetovni knjižni produkciji (Norveška, Češkoslovaška in dr.). Spričo tolikega razmaha naše tiskane besede niso sedanji prostori naš osrednje knjižnice samo pretesni, marveč tudi preveč klavrni: knjižni maga-cini, nič drugega. Ce pomislimo, da je nekdanja licejska v prejšnji malomestni Ljubljani imela v svoji čitalnici 60 prostorov, medtem ko jih ima sedanja Študijska knjižnica v vseučiliški Ljubljani samo 18, moramo priznati upravičenost zahteve, da dobo-di naša osrednja biblioteka nove prostore po Plečnikovem načrtu.
Tako razširjena, povečana, sodobno urejena knjižnica je nujna potreba in neizogibna kompletacija mesta, ki ima in hoče imeti univerzo, ne glede na svojski značaj Ljubljane, ki zavzema povrh tega Še središčni položaj v vsem slovenskem kulturnem življenju in ee po svoji državni važnosti pridružuje Beogradu in Zagreba. S širšega vidika, objemajočega celotnost jugoslovenske zemlje, pa tako poslopje ni saano posebna slovenska potreba, marveč je v Ljubljani — ▼ bližini dveh tujih držav, — tudi potreba celotne kulturne reprezentance in bo trajni vir skupnih korisii.
Nemčija v zrcalu novih knjig
Mnoge uganke o današnji Nemčiji nam rešujejo štiri knjige, ki so v zadnjem času izšle v beograjski založbi »Nolitc. Te knjige je v pravem pomenu besede napisalo živ-
Danes zvečer ob 20.30 uri velika nočna mednarodna tekma
FC Ufien (NichoM: SK Ilirija
Igrišče SK Ilirije.
Ob vsakem vremenu.
♦	Društvo prijateljev Poljske. V Beogradu je biLo te dni ustanovljeno »Društvo prijateljev Poljske« v svrho čim boljšega spoznavanja obeh sorodnih slovanskih narodov. Pristojno ministrstvo je potrdilo pravila društva.
♦	Don Frano Bulič v Rogaški Slatini.
V	Rogaško Slatino je na svoje vsakoletno zdravljenje prispel monsignor Frano Buiič, ki je te dni nastopil 85. leto svojega življenja. Kljub visoki starosti pa je zaslužni znanstvenik še vedno čil in zdrav.
♦	Petdesetletnica ižanskega gasilnega društva. Dne 13. avgusta se bo vršil župni zlet na -Ig pri Ljubljani, združen s prosla. vo petdesetletnice ižanskega gasilnega društva im blagoslovitvijo nove motorne bcizgalne. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel g. minister Ivan Pucelj.
♦	V inženjersko podoflcirsko Šolo v Mariboru bo letos sprejetih 80 mladeničev lz vojske in ciivila v starosti 17 do 21 let Pnošnje sprejema do 15. septemlbra komandant omenjene šole.
♦	Zanimiva prireditev v Rogaški 8!atlnl.
V	nedeljo 6. t m. priredijo mlade plesne umetnice Legenstein LIKI in Hahn Livtja gojenke plesne akademije budimpeštanske opere, večer klasičnih in ekscentričnlh plesov v dvorani Zdraviliškega doma. Začetek ob 20.30.
Ljubljana, Aleksandrova c. It
najugodnejši nakup oblek
površnikov in vseh športnih oblačil
♦	Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino sporoča svojim čdanom, da bo gilede neupravičenega povišanja članarine v bolniško blagajno uvedeni vsi koraki, da bo to triodstotno povišanje preklicano in da bodo člani plačevali dosedanjo članarino 1.5%. O vseh težavah sta_ roupokojencev so vložene potrebne vloge. Glede železniških invalidov, ki kronskih nezgodnih rent še nimajo prevedenih, pa ee je tudi ukrenilo vse mogoče, da bi se te nezgodne rente postavile na predvojno kupno moč. Enako se je posredovalo že večkrat in na viseh mestih zaradi nerednega nakazovanja nezgodnih rent od železniške direkcije v Zagrebu in ko so se rente še vedno neredno nakazovale, se je prosilo, naj se rentnike premesti k ljubljanski železniški direkciji. Društvo skrbi nadalje tudi, da bi se železniškim upokojencem obranile neomejene režijske vožnje. O dopolnilnem zakonu za pokojninski sklad bo društva pozneje objavilo natančnejše podatke. Ponovno opozarja društvo upokojence južnih železnic, ki imajo certifikate od bolniške blagajne bivše južne železnice glede pogrebnih stroškov, naj te certifikate z natančnim svojim naslovom predložijo železniški direkciji — oblastna uprava humanitarnih fondov r Ljubljani.
♦	Službeni list dravske banovine objavlja v 62. letošnji številki: Zakon o načrtu konvencije o prisilnem ali obveznem delu; uredbo o Izipremembi uredibe o povračilu potnih sitroškov za službena potovanja sodnih uslužibencev ob stroških zasebne stranke; odločbo o nadaljnji skupnosti Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani; naredbo o prevažanju čebel na ajdovo pašo v letu 1933; ter objave ban. ske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
♦	Strašna smrt sedemmesečnega otroka. V okolici Velikega Bečkereka je žena Mili voja Rajina pustila svojega sedemmesečnega otroka v zibelki na dvorišču ter nesla kosilo svojemu možu na polje. V odsotnosti gospodinje so svinje odigrizle otroku roko pri komolcu in jo požrle. Po joku otroka opozorjena je prihitela na pomoč soseda in rešila otroku življenje. Orožni-štvo je uvedlo preiskavo.
♦	Dve sestri utonili. V TreiMnjU sta preteklo nedeljo pod mostom, v kraju, ki se imenuje »Vražji dok, utonili dve sestri, ki sta se kopali v tamkajšnji reki: devet-najstletna Gjurgjica in štirinajstletna Zorka Pravica. Gjurgjico so zajeli valovi, nakar ji je hitela na pomoč starejša sestra. V strahu, da bi jo odnesli valovi, se je Gjurgjica oklenila starejše sestre in ji tako onemogočila gibanje v vodi. Med sestrama je nastala borba za življenje in smrt in kmalu sta obe izginili v valovih. Reševalci so obe že mrtvi potegnili iz vode.
1 i en je. Nudi jo nam nazorni pouk o Nemčiji. da si bollšesa kar ne moremo želeti. Prva knjiga: Ernst Erich Not: Najamna ku-Ferina (Die Mietskaserne) je roman mladih ljudi. Opisuje nam življenje mladeničev Iz siromašnih rodbin, ki so bili deležni srednješolske izobrazbe po geslu, katerega je nova Nemčija toliko naglašala: Sposobnim so odprta vsa pota. Vidimo pa, da mladina, ki trpi strašno bedo v kasarnah najemnikov, trpi tudi v šolah, zakaj tudi v novi Nemčiji so šole ostale privilegij premožnih In oblastnih. Iz te verne življenjske slike vidimo nadalje, kako so vsa pota odprta onim, ki so bili že prej oblastni v najemni-ških kasarnah. Nazorno ie opisano, kako si mladina krčevito išče poti iz zadušljivesra ozračja doma in šole ter se da zapeljati tudi od uniformiranih fašističnih organizacij samo zaradi tega. ker predstavljajo tej bedni in tlačeni mladini nekaj popolnoma novega. Izkaže pa 9e udi to za navadno laž, kakor eo se izkazala vsa druga svobodna pota, in potem se dogajajo tragedije. Eden izmed opisanih srednješolcev se ustreli, drugi se zateče k intenzivnemu delu. tretji pa postane v mržnji do vseh laži in v svojem sarkazmu močan in odporen.
Druga psihološko dovršena knjiga je roman nemškega pravosodja. Ernsta Oitvval-ta spis: Jer oni znaju šta fine (Denn sio vissen was Sie tun). To delo je kulturnozgodovinski dokument pravosodja povojne republikanske Nemčije, ki si je^ izposodila vpe cesarske paragrafe in jih je le izpopolnila z novimi, da bi bolje služila staremu
vesti
♦	Zaradi bogatega rudnika »Marija« v
Završju pri Varaždinu se je, kakor smo že poročali, vodila pred sodiščem v Varaž. dinu dolgotrajna razprava med dosedanjima izkoriščevalcema prirodnega bogastva v varaždinski okolici, Poznanovičem im Daskalovičem. Oba sta biLa dobra kom-panjona, dokler niso strokovnjaki ugotovili, da je rudnik »Marija« v Završju vreden okrog 500 milijonov dinarjev. Vsa razprava je temeljila na sporih zaradi lastninske pravice do posameznih premogovnih delov in se je naposled končala s tem, da je odrejen sekvester nad rudnikom v Završju. Kakor smo že poročali, je bilo pri tem rudniku zaposlenih še nedavno okrog 200 delavcev, kar je bilo v veliko korist siromašni okolici, čim pa so nastale lastninske pravde, je rudinik nehal obratovati in so vsi delavci Izgubili svoj sikromni zaslužek. Ta pravda zaradi bogatega rudnika nam nudi nove dokaze o vzrokih strašne bede naših rudarskih delavcev.
♦	Lažna kneglnja Llchtenstelnska Je od
slavohlepnega faktorja velike praške tiskarne »Narodne politike«, Zivojina Jova-noviča poleg tega, kar je dobil pri prodaji svoje hiše v Pragi, od L 1926. naprej izvabila vsega skupaj okrog četrt milijona čeških kron. Prašika policija se čudi, na kak način je mogla 40 letna sleparka, nekdanja dekla, preslepariti človeka, ki je imel tolike uspehe v svoji stroki. To kriminalistično izigravanje visokega plemiškega naslova je zanimivo zlasti zaradi tega, ker so bila vsa pisma »očeta kneza« pisana zelo nerodno z neokretno roko neke biv-še dekle, ki je bila v tej veliki slepariji zaveznica Marije Binove. Policija v Pragi ima v svoji zfoirki okrog 300 takih pisem od leta 1926. naprej in se v enem takem pismu tudi govori, kako bo stari knez prijatelja ln zaščitnika svoje hčerke adaptiral in kako mu bo pripomogel tudi do tega, da bo postal adjutant jugoslovenskega kralja.
♦	Pri nas ukradeni In na Madžarskem najdeni konji. Iz Prekmurja nam poročajo Od nedelje na ponedeljek so lopovi ukradli pri županu g. Matjašeu v Dolini dva lepa konja. Enega je bil župan kupil v Lendavi od nekega oficirja za visoko vsoto. Sam pa je imel že doma dve lepi kobili ,s katerimi se je rad pokazail ob nedeljah v Lengavi. V ponedeljek zjutraj pa se je domači sin zbudil precej presenečen, ko je opazil, da je v hlevu le starejša kobila, ostala dva iskra konjiča pa sta ponoči izginila, čeprav je sin spal v hlevu... Tatvino so takoj'prijavili žandarmeriji, ki se je podala na zasledovanje. Sled je vodila proti Murski šumi ln čez mejo na Madžar, sko. Takoj so bile naprošene tudi madžarske oblasti za zasledovanje. In res so tatovi prišli v roke pravice. Madžarska žan-darmerija je zasledila ukradena konja pri Letini (precej daleč od meje), kjer sta bila že vprežena v voz in so Ju lopovi gnali proti notranjosti Madžarske, da bi ju tam prodali. V torek zjutraj sta bila <tonja na meji pri Pinici komisijsko prevzeta v last župana Matjašca. Imena tatov, ki bo zaenkrat v madžarskih zaporih, še niso znana.
♦	Izlet na 8ušak, Crlkvenlco, Plltvlčka Jezera trt dni: 13., 14. in 15. L m. Odihod ob 4. zjutraj 13. t m. Prihod 15. t m. zvečer. Iizjpred kavarne »Evrope«, Ljubi j a-
8586
V nedeljo
JAVEN NASTOP
SOKOLA V ŠKOF JI LOKI
POPOLNA POGODBA
v smislu zavarovalnega zakona In ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev Je za
vsakega naročnika „Jutra"
nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«.	VI Se niste naročnik'
PR/OTI SONČNIH PEG ?; . . .
ISOL CREME I
na Prijav« poslati UM> ker m nprednn«
samo določeno število potnikov. Vožnja stane tja in nazaj 350 Din za osebo, otroci do 15. leta imajo polovično. Avtopodjet-je J. Goričan, Tržič.
♦	Klub ljubiteljev športnih p«ov sporoča vsem razstavljalcem, da j« generalna direkcija državnih železnic dovolila polovično vozmino. Tozadevne legitimacije so bile razposlane vsem članom. Pri odhodmi postaji je treba kupiti celo voaovno karto, katera velja za povratek iz Celja. Ker je otvoritev razstave dne 6. L m., je dolžnost vseh razstavljalcev, da so njihovi psi že na razstavnem prostoru točno ob 8. uri. LftulMjanski razstavljale! se odpeljejo v nedeljo 6. t. m. z vlakom ob 5.31. Odbor bo naprosil ljubljansko direkcijo, da bo dala na razipolago razstavljalcem In za njihove pse posebni vagon.
♦	Obledele obleke barva v različnih bar. vah in plisira tovarna Jos. Relch.
Iz Ljubljane
u_ Upravnik policije na dopustu. Gospod upravnik policije Vekoslav Keršovan nastopi danes svoj redili dopust Za čas odsotnosti ga nadomestuje g. policijski svetnik Kari Pestevšek.
u— Policija za rudarske otroke. Neznan dobrotnik je pred dnevi poslal policijski stražnici v šiški r korist pomožni akoiji za otroke trboveljskih rudarjev znesek 1000 Din. Na pobudo g. upravnika Keršo-vana med nameščenci uprave policije v isti namen pokrenjena zbirka je vrgla 3284 Din. Poleg tega Je zbirko velikodušno podprla lastnica prevozniškega podjetja g. Draga Guštinova z zneskom 100 Din. Skupno je torej uprava policije lahlko včeraj izročila 4384 Din za pomoč bednim rudarskim otrokom v roke predsedniku OO Rdečega križa dr. Krejčiju. Plemenita ge_ sta naše policije zasluži najtoplejšo pohvalo.
u— Pripravljalni odbor po I Jsk o-Jugoslovenskega akademskega kluba objavtlja: Jutri ob 5.53 zjutraj prispe r Ljubljano 60 visokošolk ln visolooSoLcev lz Varšave. Prosimo kolegice lm kolege ter vse prijatelje poljskega naroda, da se udeleže sprejema na postaji aH da se pridružijo gostom pri dopoldanskem ogledovanju mesta. Zbirališče pred hotelom »Metropol« točno ob 8. zjutraj.
u— Zveza mladih Intelektualcev v Ljubljani, ki ima svoj Bedež v prostorih Dopisne trgovske šole r Pražataovl ul. 8-n, (poleg Miklošičeve ceste) posluje vsak ponedeljek im četrtek v tednu od 19. do 20. ure. Istotam ln Istočasno posluje Borza dela za inteligenčne poklice. V Interesu mladih inteligentov vseh stanov ln poklicev, zlasti brezposelnih tovarišev je, da se čiimpreje priglase, tudi z ozirom na bližajoči se kongres.
u_ Sestanek ruskih Intelektualnih »n
manuelnlh delavcev. V zvezi s kongresom delegatov ruskih intelektualnih im manuelnlh delavcev v Jugoslaviji, ki s« bo vršil v Beogradu od 6. do 8. t m., se bosta
Zobozdravnik
DR. A. PRAUNSEIS
zopet redno ordinira
RECEPT za
malinov sok ln marmelado
Na 1 kg prebranih malin dodamo % litra vode, prekuhano maso po stresemo na prt. Precejanemu soku dodamo na vsak kg po Va kg sladkorja ter kuhamo približno 10 minut. Ohlajenemu soku pa dodamo na vsak kg še po 1 raztopljeno Hadenon-tableto, nakar vlijemo v steklenice, katere skrbno zamašimo. Dobiva se
7 DROGERIJI GREGORIČ
Ljubljana, Prešernova ulica.	8589
Najslajša opereta ROBERTA STOLZA
JUt	__
D1EIKILK
Martha Eggert, Gustav FrShlich Fritz Griinbaum
Režija: Geza Bolvary
Dopolnilo: najnovejši Paramoun-tov zvočni tedniki
Samo danes ln jutri! Znižane letne cene! Predstave ob 4., in %10. url.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
duha. če služabniki tega pravosodja kdaj govore o slabih zakonih in sploh o napakah pravosodja, jemljejo vedno za primer ustavo republikanske Nemčije, v imenu katere izvršujejo svojo službo. Junak romana, Wilchelm Friedrich Dickmann, je eden od tisočerih nemških sodnikov, ki bi bil gotovo postal oficir, če bi bila zmagala Nemčija v svetovni vojni. Ker je že v človeški naravt tako, da mora človek nekajkrat tudi o svojem poklicu globlje razmišljati, se Dickmann često povprašuje o zvezah med zakoni in med pravico. Taka razmišljanja pa so zelo neprijetna. Dober sodnik je postal šele potem, ko se jih je otresel in brez razmišljanja zvesto izpolnjeval besede zakonov.
Tretja knjiga je biografija mladega baltiškega Nemca Domele, ki je 1- 1926. v raznih nemških mestih nastopal kot pruski prinr Viljem. Harrv Domela je kot begunec poskušal vse mogoče, da bi se preživljal s poštenim delom. Najraje bi bil vojak, pa so ga v vojaški službi trpeli samo tako dolgo, dokler so rabili oboroženo silo za prevratne poizkuse in za napade na delavske organizacije. V svoji bedi ie mladi baltiški Nemec spoznal veljavo plemiških naslovov Begunci - plemiči so bili deležni vseh pod por, on pa ie bil prepuščen raznim azilom ulici in policiiskim zaporom. Nadel si ie zaradi tega plemiški naslov in ie dobro fcivel na račun servilnosti oblastev. društev in javnosti. Ta sevilnost ie tako dalefc. da mu je saa sugerirala. na' se izdaia za pre-stolonaslednikovega sina. Pred lažnim princem ®o ee klaniaii junkerji. razni podjetniki
in tudi oficirji republikanske državn« brambe.
Uganko Hitlerjevega uspeha pa na kratko temeljito razloži četrta knjiga, ki jo je spisal neki anonimni nemški politik. V tej knjigi je popolnoma razpršena bajka o Hitlerjevi zmagi in o nacionalni revoluciji. Hitlerja je izročena nemška država zaradi zmage 13-000 veleposestniških rodbin na 65-milijonskim nemškim narodom. Do te zmage pa so pripomogli nemški sodniki & la Dickmann. cesarski oficirji v republikanski vojski in posebej še republikanski državni predsednik, član junkerstva. maršal Hinden-burg. Hitler je orodje junkerske zarote proti narodu in državi. Njegova oblast je posle' dica usodnih napak nove republikanske Nemčije, ki je svojo vojsko izročila cesarskim oficirjem in ki je že večkrat izmozgala iz ljudstva sredstva za eanacije razsipnih in nesposobnih pruskih tankerjev, namesto da bi bila takrat, ko je imela vso moč, razdelila veleposestva.	—ar—
Ivan Vrhovnik, »Trnovska župnija v Ljubljani«. Pravkar je izšla 448 strani obsegajoča. obilno iljstirana in z zemljevidi opremljena knjiga priznanega ljubljanskega zao dovinarja. gosp. župnika Ivana Vrhovnika »Trnovska župniia« O tem vzornem lokalno - zgodovinskem spisu, ki ie plod dolgoletnega neumornega raziskavania in zbira nia podatkov, bomo priobčili obširnejši referat. Za sedai samo opozarjamo na knjigo, ki se lahko naroča v gimnaziji na Poljanah, telefon št. 2098.
natavtla a« svoji poti v Jaeootorvnsko
prestolnico tudi v Ldiubljanl gg. predsednik centralnega biroa savezov rnsKih krščanskih intelektualnih in manuelnih delavcev v Ženevi A. J. Ladyženskij in član tega biroa profesor B. A. NikoljskiJ. Na prošnjo glavnega zastopnika ženevskega biroja v Jugoslaviji g. Mitkervlča, Je predsednik Ljubljanske podružnice g. prof. Iv. J. Zeljeanov sklical sejo upravnega odbora svoje podružnice, ki je sklenila, da naj predsednik g. profesor Ivan Zeljeznov iskreno povabi vse člane te podružnice, a kot starosta vse brate Ruskega Sokola v Ljubljani, kakor tudi vse člane drugih tukajšnjih ruskih društev in vse tu živeče Ruse, da se zanesljivo in polnoštevilno udeleže sestanka drevl ob 20. v Narodnem domu (vhod z Bleiweisove ceste). Smoter sestanka je predvsem, da bo g. pre 'sednli Ladvženskij seznanil vse ljubljanske ruske emigrante o splošnem pomenu, potrebi in ciljih teh roških društev. Glavni namen teh društev je ustvariti čvrsto profesionalno organizacijo, navdahnjeno s krščanskimi ideali.
u_ Brzoturnir Ljubljanskega šahovskega kluba. Jutri, v petek ob pol 20. bo v kavami »Evropi, brzoturnir za prvenstvo avgusta. Tudi to pot bodo prva tri mesta nagrajena z lepimi knjigami, ki jih je darovala založba »Modra ptica«. Pridite v polnem številu.
u_ O bodočnosti Jugoslovenov na Pri.
morskem bo predaval nocoj ob pol 21. dr. Oskar Reva v predsobi telovadnice na realki v Vegovi ulici. Predavanje priredi društvo »Tabor«.
Kis za vlaganje sočivja
priznano dober v drogeriji K AN C, nebotičnik In Židovska ulica
u— Selitev tehničnega oddelka baneke uprave. Te dni smo poročali, da se seli tehniški oddelek banske uprave iz svojih
dosedanjih prostorov na Novem trgu v druge, lepiše prostore Pokojninskega zavo-
da v Gledališki ulici. V notici smo navedli,
da je vzrok 6elirbve povišanje najemnine
v Kumstljevi hiši. To ne odgovarja dejstvu. Najemnina nI bila povišana. Toliko resnici na ljubo, ker ni bil naš namen delati komu krivico.
u— II. kolonija Kola Jugoslovenskih sester v Ljubljani odide v Dečji dom Pranje Tavčarjeve v Kraljeviči danes ob 18.20 z glavnega kolodvora. Starši naj pripeljejo otroke pol ure pred odhodom vilaka na kolodvor.
u— Sokolsko društvo Stopanja vas ponovno vabi članstvo ljubljanskih in sosednjih društev kakor tudi prijatelje Sokolstva k društveni prireditvi z javnim nastopom, ki se bo vršila v nedeljo 6. t. m. na letnem telovadišču poleg Sokolskega doma v štepanjl vasi. Sodeluje godba Sokola I. Za društveno članstvo je udeležfba obvezna.
u_ šiškarjl. Podružnica Sadjarskega
ln vrtnarskega društva priredi ogled drevesnice kmetijske družfbe na Bokavcah. V nedeljo 6. t. m. se sestanemo ob novi re-mizi; do kosila snio doma Kdor le more naj se pridruži.
u_ Občni zbor Društva za zgradbo In
vzdrževanje Sokolskega doma na Viču bo v petek 11. t. m. ob 20. v Sokolskem domu z običajnim dnevnim redom Odibor poziva člane, da se zbora gotovo udeleže.
u— Pod tramvaj Je padel. Včeraj okrog pol 12. je korakal po Gradišču 50 letni pro-govmi čuvaj Franc Cerk, doma iz Borovnice. Pri Lovšinovi gostilni kjer pelje proga tik ob hiši, je Cerk stopil s hodniika in skušal prekoračiti progo, da stopi na drugo stran. Prav tedaj pa je s precejšnjo brzino pripeljal po progi v smeri proti Rimski cesti tramvajski voz, ki je Cerka podrl na tla. Voznik je voz takoj na vso moč zavrl, a Je biLo seveda prepozno. Na vso srečo Je pograbila Cerka zaščitna mreža, tako da ni prišel direktno pod kolesa. Obležal pa je dosti hudo poškodovan na gla-
vi ln po vsem telesu. Utrpel je tudi notranje poškodlbe ter Ima pretresene tm-žgane. Poškodovanca so nemudoma prepeljali v splošno bolnico, kjer bo moral ostati precej časa v oskrbi.
u_ žrtev pare Je postala v savetlfiftu sv. Jožefa na Poljanski cesti 18 letna pe_ rlca Bma Pekošakova. Okrog 18. je v pralnici prala perilo. Med delom pa j« odprla ventil za paro, ki ji je z vso silo buhnila v obraz ln telo. Prevroča para je Pekoša-kovo hudo obžgala po obrazu ln po vsem životu. Rešili bo Jo šele čez čas, ko so prihitele na njeno vpitje ženske lz zavoda in Jo potegnile iz pralnice. Morali so jo nemudoma prepeljati v bolnišnico, kjer so ugotovili prav nevarne poškodbe.
u_ Spoznana utopljenka, šele vCeraj
so mogli ugotoviti Identiteto utopljenke, ki so jo v ponedeljek potegnili iz LJulbilJa-nice pri štepanjl vasi. in jo pozneje tudi tam pokopali. Uradmik Mirko Hvale je v ponedeljek dopoldme našel v travi ob vodi legitimacijo na ime Marije AndotlSko-ve, zraven legitimacije pa kmečko ročno košaro, poleg katere je bilo stresenih ne. kaj suhih gob. Na policijski upravi se Je zglasil včeraj zjutraj Ivan Andolšek iz Vel Lašč, ki je takoj spoznal najdeno košaro za last svoje matere. Povedal je, da je oušla od doma 29. julija ter zašla v Ljubljanico morda po nesreči ali v trenutni duševni zmedenosti.
u_ Poškodba železniških zapornic. Ponoči so neznani zlikovcl zlomili leseno zapornico na železniškem prelazu čez Poljansko cesto. Zeleznlšika uprava trpi 400 Din škode. Neznance zasleduje policija
u_ Izlet z odprtimi avtobusi na Koroško In Veliki Klek. Prvi izlet bo 5. in 6. t. m. po naslednjem programu: 5. avgusta odhod iz Ljubljane izpred biljetarnice »Putnika« ob 12.30 preko Jezerskega-Dobrla vas in na Klopinsko jezero, kjer bo v hotelu Obir prenočišče. 6. avgusta odhod s Klopinske-ga jezera v Sinčo ves, Velikovec in preko šmihela, Zitare vasi v železno Kapljo. Odtod povratek zvečer preko Jezerskega v Ljubljano. Vožnja, prenočišče ter potni list in vizum 290 Din za osebo. Drug' izlet bo od 13. do 15. t. m. v HeiligenbTut in na Veliki Klek (Grossglookner). Vožnja in prehrana, prenočišeče, vključno potni list in vizum 750 Din za osebo. V tej ceni ni všteta taksa za novo cesto na Veliki Klek Prijavite se čim prej pri »Putnikn«, ker je samo še nekaj prostorov na razpolago Zahtevajte prospekte »Avtobusni Izleti«.
u— Gorazdov učni zavod, prej Gartmer-jev tečaj, ki že več desetletij slovi po svojih izvrstnih uč"'h usnehih. vpisuje dne 3., 4. In 5. t. m. od 8 do 12 dopoldne In od 2. do 5 popoldne. Nunska ulica 19. Od 16. t m dalje vsak dan od pol 4. do pol 6 Učni honorar zelo zmeren Snredema samo gojenke. število eotfenk omejeno.
u_ Turistovske srajce, močne ln poceni dobite pri P. Magdič, Aleksandrova cesta.
k— Lepi dobitki Va« U vedno čakajo, ta sicer na veselici šentjakobskega pevskega društva, ki se je morala zaradi slabega vremena minilo nedeljo preloži na to nedeljo 6. t m. in se bo vršila na vrtu g. Marenčeta na Dolenjski cesti. Prijazno vabljeni vsi I
u_ Najden blclkelj. Na žus>aj*rtrm občine Tomišelj se nahaja bicikelj, najdem v noči 3. julija L L na banovinski cesti od Bresta proti Igu. Lastnik naj se z®lasi.
Iz Maribora
Mariborski teden
Nastop Marija Šimenca in Erike Druzo-vičeve. V času »Mariborskega tedna« bosta tudi dva vokalna koncerta na prostem. Na enem bo nastopil g. Mario Šimenc, na drugem pa mariborska rojakinja gdč. Erika Druzovičeva.
Na kuncerejski razstavi v okviru »Mariborskega tedna® bo razstavljenih nad 100 živali, predstavljajoči 20 pasem in pa ko-žuhovina iz zajčjih kož. Istočasno bo 13. L m. v Mariboru kongres kuncerejcev iz vse države ter bo ob tej priliki ustanovljena enotna zveza teh društev. Ustanovni občni zbor zveze bo ob 10. uri v Narodnem domu.
Velike veslaške tekme za prvenstvo Maribora bo priredil v nedeljo 6. t. m. ob 9. na Dravi »Studenški športni klub«. Na predvečer bo ob 20. uri baklada na Dravi.
Veliko sokolsko akademijo bo priredila v času »Mariborskega tedna* mariborska sokolska župa.
Senzacija »Mariborskega tedna« bo nedvomno mednarodno propagandno skakanje na »Mariborskem otoku« v nedeljo 13. t m. ob 16. Sodelovali bodo reprezentanti Avstrije, evropska prvaka Staudinger in Epplijeva ter jugoslovenska elita.
Vozne olajšave za udeležence »Mariborskega tedna« znašajo 50 odst redne tarife na vseh železnicah v državi, in sicer za odhod z domačih odhodnih postaj v dneh 8., 9., 10. in 11. t m. ter za povratek is Maribora v dneh 11., 12., 13. in 14. t m Ob odhodu z doma je kupiti celo vozno karto, ki se v Mariboru ne odda in velja za povratek, toda le z železniškim žigom in s potrdilom »Mariborskega tedna«. Inozemski obiskovalci imajo znižane pristojbine za vizum. Na parobrodih je 50 odst popust veljaven za odhod v Času od 29. julija do 14. t. m., za povratek pa v času od 6. do 21. t m., in sicer na vseh jugoslovenskih paroplavnih družbah. Na praznik 15. t m. bo na »Mariborskem otoku« velika ljudska veselica.
Velike strelske tekme bodo r Mariboru o priliki »Mariborskega tedna« v dneh 13., 14. in 15. t m.
a— Spominska razstav« neosvobojeaega ozemlja bo v času »Mariborskega tedna«
in Jo bo priretflMo emigrantsko druStfvo »Nanos«, ki hoče seznaniti našo širSo javnost s preteklostjo, sedanjostjo, kraM in življenjem naših bratov ontran meje. Vsi zavedni Primorci in sploh vsi, ki so v po-sesd kakega pomembnega spomina, slik, knjig in drugih tozadevnih predmetov, se prosijo, da jih posodijo društvu, ki prevzame vso odgovornost Vsi ti predmeti naj se prinesejo v društveno sobo »Nanosa« v restavracijo »Union« na Aleksandrovi cesti med 18. in 21. uro.
A— Velika narodna man5?e#cacija oh meji. Narodna Odbrana poziva vse svoj® Slan« in prijatelje, da se udeleže v čim večjem številu skupnega izleta vseh nacionalnih organizacij v nedeljo 6. t m k Sv. Duhu na Ostrem vrhu.
a— Okrajno tajništvo JNS v Mariboru sporoča, da bo drevi ob 19, v Klemenča-kovi gostilni »Pri beli zastavi« v Studencih ustanovni občni zbor krajevne organizacije JNS za Studence. Na zborn bo poročal o delovanju stranke narodni po«1anec g. Anton Krejči, navzoč bo pa tudi okrajni glavar g. Milan Makar. Pridite polnost ervifao!
a— Občni zbor JNS z« V. mestni okraj
bo drevi ob 20. v gostltoi »Pri Vipavcu« na vogadtu Frankopanove trtice in Dvc^akov« omte.
a— Važen »ostanek emigrantov sftflev -4
druStvo »Nanos «drevl v društvenih prostorih v »Unionu«. Obvezno za vse članstvo. Obenem s» vsi člani opozarjajo, da se polno§tevFino udeleže velikega izleta nacionalnih društev k Sv. Duhu na Ostrem vrhu.
a— Iz vodstva mariborske bofeiBrfce. Pred onevi je nastopit svoj emomese&vi dopust upravnik mariborske boTn!5nlce z, dr. Fric Vrečko !n se bo vrnil 18. t m. V času njegove odsotnosti ga zastopa docent g. dr. Ivan Matfko. šef internega od-deflka.
a— ZdravnISka vea*. SekumdariJ na oddelku za očesne, ušesne ln nosne bolezni
v tukajšnji bolnici g. dr. Sava Alekislč Je položil te dni v ministrstvu za socialno politiko ln narodno zdravje izpit za specialista za nosne, vratne in ušesne bolezni.
a— Zaključni Izpiti na gozdarski šoli. Mariborska državna gozdarska šola je zaključila te dni svoj edini še obstoječi letnik s končnimi izpiti, ki so jih izdelali vsi gojenci. V četrtek so bili pismeni Izpiti iz vzigoje, varstva in Izkoriščanja gozdov ter lz gozdne ter lovske zakonodaje. V petek so bili ustmenl izpiti pred komisijo, ki Ji je predsedoval odposlanec banske uprave inž. Karel Tavčar, višrji gozdarski svetnik, člani pa so bili v. gozd. svetnik Zmago Zlernfeld, direktor šole, r. gozd. svet inž. Janko Urbas, gozdarski referent sreskega načelstva v Mariboru in gozdarski pristav Inž. Stanko Sotošek. V soboto so bili terenski Izpiti na Pohorju. Zaključna slovesnost z razdelitvijo spričeval je bila v ponedeljek zjutraj ln sta lme_ la ob tej priložnosti primerena nagovora banovinski odposlanec Inž. Tavčar in direktor zavoda inž. Zlernfeld. Z odliko sta izdelala Martin točnlk iz Jelovca pri Makolah In Franc Sosič iz Oibčin nad Trstom, s prav dobrim, dobrim in zadostnim uspehom pa so končali šolsko leto gojenci Danijel Adamič iz žabje vasi pri Novem mestu, Josip černic iz Košentavra na Koroškem, Henrik Ferjančič s šmarjetne gore pri Kranju, Franc Fregl iz Frama, Franc Globevnik lz škocijana, Robert Koren lz Konjic, Simon Kropfl iz Zlatoličja na Dravskem polju, Anton T.obnik iz Spodnjih Hoč, Friderik Posplšil Iz Drage pri Kočevdu, Rudolf Rebselj H Dob pri Kostanjevici in Franc Urfoančlč iz Gorice.
a_ lz Društva jugoslovenskih akademikov v Mariboru. Odborova seja drevi ob 20. v društveni sobi.
a— Rodna Mja Zveze mladih Intelektualcev bo v petek, dne 4. t sn. ob 16. uri v Dnižtvenean lokalu. Udeležba je za vse odbornike strogo obvezna, vabljeni »o tudi ostali člani.
a_ Smrtna koea. Umrla je v starositi 72 let ga Uršula Miklavževa, vdova po Železničarju. PogTeb bo danes ob 15.30 iz mrtvašnice mestnega pokopališča na ma-gidaleneko pokopališče.
a— Mariborske občinske doklade hi davščine. Finančno ministrstvo je dovolilo mariborski mestni občini pobirati v tekočem le+u naslednje občinske doklade, pri; stojfbin« ki samostojne davščine: 1. 45 doklada na državne neposredne davke. 2. Vse občinsk« takse kakor lani. 3. Vse lanske komisijske pristojbine za gradbene, obrtne in zdTavstveno-higijenske komisije 4. Dosedanja tržnina z izipremembo za voz sena 10 Din, voz slame, zelja, repe in krompirja pa 15 Din. 5. Lanska seimiščna pristojM-na . 6. Plovnima z izpremembo, da se znnža od 25 na 20 Din, od 12.50 na 1C dinarjev, od 75 na 60 Din, od 25 na 20 Din m od 25 na 20 Din v vrstnem redu tarife 1. Lanska tehtarina. 8. Lanska opomin j a ri-na in rubež. 9. Lanske 8 odst zamudne obresti. 10. Lanska davščina na prenos nepremičnin in pogodb med živimi. 11. Davščina na v:to 1.50 in na vinski mošt 1 Din na H ter. Gostilničarjem se prizna 1.5/o odbitek kot kalo. 12. Davščina na pnvo 1 Din vn liter, od razglasitve tega odo-brenja v •»Službenem listu »dalje pa 0.60 Din na liter. 13. Davščina na navadno in osla j en o ? zanje, likerje in Špirit po 5 Din od he.kto-litrske stopnje aiikohola. 14. Davščina na 'šampanjec kakor lani. Založene kleti se ne friznavajo. Stranke morajo vse aHkoholne pijače pri donosu v mesto oziroma pripravi za konzum sam« prijaviti. Le gostilničarji plačajo davščino šele. ko se stavi sod na pipo. 15. Gostaščina 13% od kosmatega najemninskega donosa kakor lani. 16. Lanska 6% kanalščina od kosmatega najemninskega donosa. 17. Lanska 4*7® vodarina. 18. Lanska vodomerščrna. 19. Lanska uvoz-rVna. 20. Lanska davščina na vozila z izipremembo, da znaša za osebne avtomobili« za vsakih začetih 50 kg čiste teže 50 dinarjev in za motorna kolesa z ali brez ipriklopnega voza za vsakih začetih 10 kg •čiste teže 15 Din. 21. Davščina na pse po »150 Din za psa. Psi čuvajii niso izvzeti. 22. •Davščina od prirastka na vrednost nepremičnin se zniža za 2% in 23. Ve sebični da-!\eik 12% na vstopnico. Mestna občina sa •ravna po državni davčn; upravi. Kadar pobere davčna uprava 20%, zaračuna občina *12%, kadar pa davčna uprava 10%, tedaj občina 6%. v primeru oprostitve pa oproda tudi občina. Kino podjetja plačajo 8% cd vsake vstopnice, kakor lani.
a— Zbor malih mariborskih harmonikarjev bo priredil' v nedeljo 6. t. m. ob 18. uri v veliki dvorani Zdraviliškega doma na Biledu pod visokfan pokroviteljstvom Ni. Vis. kraljeviča Andreja velik koncert, na katerem bo nastopilo okrog 30 malih harmonikarjev pod vodstvom g. Vilka Su-šferšiča. Organizatorica zbora je ga. Ze>-
ra Pavr.ikova.
a_ P. n. delodajalci, obračajte se na
B'«®o dela za Intel, poklice, Delavska zbornica 4. nadstr. Uradne ure od 14. do 15. ure.
a— Izsledena tatova kole«. Mariborska polici J a je izsledila nekje v Rošpohu 28-tetnega Alojza S. iz okolice Ljutomera H prav tako 28letneza Franca H. iz Braw-slavec, ki sta pokradla v zadnjih mesecih mnogo koles po Mariboru in okolici te.r tfh razprodajah večinoma po Murskem poSiu in v Prefcmurju. Kolesa sta prodajala s pomočjo ponarejenih potrditi opremljenih s štampiliko občine Sv. Rp-n-edntot ki sta jo pa ukradla. Policija bi in skoro prijela, pa sta še v zadnjem trenutku zaslutila nevarnost in brez sledu izginila. Občinstvo se opozarja, da takoi v lastnem interesu prijavi vsa kolesa, ki iib jis morda kupilo od sumlijivih oseb
•_ Tujski pnomet. V juliju Je obiskalo
Celfle 1135 tiujcev (nasproti 909 v juniju).
e_ Samo danes do 18. si lahko v podružnici »Jutra« v Celju nabavite srečko za glavno žrebanje drž. razredne loterije.
Iz SkoSje Loke V nedeljo
8086
Iz Celja
o_ Gledališka predstava v mestnem parku. Celjski studio, ki je pred dobrimi tremi tedni uprizoril v celjskem parku z velikim uspeliom Shakespeareov »Sen kresne noči«, pripravlja za začetek septembra uprizoritev Novačanovega »Hermana Celjskega« v gledališču na prostem v parku. Poleg čla.nov Celjskega studia bodo sodelovali tudi gostje iz Ljubljane in Maribora.
e— Sestanek vseh članov Celjskega studia in onih, ki so sodelovali pri uprizoritvi »Sna kresne noči«, bo danes ob 20. v Zdravstvenem domu. Vsi naj pridejo točno, ker se bodo ob 20. vrata zaprla.
e— Novinarska vest. Gosp. dr. Ferdinand Hribovšek, urednik lista »Deutsches Volksblatt« v Novem Sadu, ki je po smrti urednika »Deutsche Zeitung« v Celju g. Franca Schauerja začasno prevzel vodstvo »Deutsche Zeitag«, se je ob koncu julija vrnil na svoje prejšnje službeno mesto v Novi Sad. Vodstvo uredništva »Deutsdhe Zeitung« je 1. t. m. prevzel g. dr. Erik Petschauer, kočevski Nemec, ki je zadnja leta bival v Nemčiji.
e— Celjska obrtna nadaljevalna šola. Šolski odbor bo imel danes, v četrtek svojo obračunsko in proračunsko sejo v posredovalnici mestnega magistrata. Seja se bo pričela izjemoma že ob 18.
e— Porcijunkula, ki jo obhajajo vsako leto 1. in 2. avgusta v kapucinski cerkvi, je bila letos za četrtino slabše obiskana nego lani. V nasprotju z drugimi leti ni bila letos javlijena niti ena žepna tatvina, pač pa je policija aretirala v okolici cerkve in v mestnem parku deset oseb zaradi nespodobnega vedenja in splošne sumliivosti.
e— Nesreča Celjana v Triglavskem pogorju. Včeraj zjutraj je prispelo v Celje brzojavno obvestilo, da se je v torek pod Triglavom ponesreči! osmošolec Franc l.ečnik, sin juvelirja g. Antona Lečnika v Celju. Oče in mati ponesrečenca sta se
*akoj odpeliala v Kranjsko goro.
e_ Umrljivost v celjski župniji. V Juliju
:e umrlo v celjski župniji 34 oseb (med *emi so bili 4 mrtvorojeni otroci) in sicer 2 v mestu, 25 v javni bolnici in 7 v okoliški občini.
JAVEN NASTOP
SOKOLA V ŠKOF JI LOKI Iz Novega mesta
n— Nadškof dr. Jeglič v Novem mestu. V torek ob pol 15. se je pripeljal v spremstvu kapiteljskega prošta g. K. Cerina in kartuzijanskega opata iz Št. Jerneja g. nadškof dr. Jeglič v dolenjsko prestolnico. Podal se je takoj v kapiteljsko1 cerkev k sprejemu, ob 15. pa je nadaljeval svojo vožnjo v kartuzijanski samostan Pleterje.
n— Velika proslava na Gorjancih. Dne 14. in 15. avgusta bodo zopet oživeli naši zeleni Gorjanci. Novomeška podružnica SPD namerava proslaviti 10 letnico prtkr-stitve Sv. Jere v Trdinov vrh z veiiko prireditvijo. 14. t. m. bodo goreli kresovi, naslednji dan, na Veliko mašo ob 11. bo uniatska maša na razvalinah Sv. Elije, nato pa proslava in zabava v senci prastarih bukev. Oba dneva bodo vozili avtobusi iz Novega mesta do tovarne v Gorjancih.
n— Debela toča. V torek proti večeru je med kratkim neurjem pričela padati gosta in kakor lešn^kt debela toča. Na vso srečo je padala obenem z dežjem in tako ni napravila velike škode. Večje neurje s točo pa je bilo v šentjernejski okolici, kjer je ledeno zrnje precej poškodovalo poljske sadeže.
Iz Ptuja
j— Po deželi se potika polno sumljivcev, ki se izdajajo za brezposelne, kradejo, kar jim pride pod roko Pred dnevi je namočila posestnica Drevenšek pri Sv. Lovrencu domače perilo ter istega pustila čez noč v čebru v vodi, da se odmoči. Čeber je postavila pred glavna vrata na dvorišču in že je pobral tat za 1200 Din perila. Za popotnico si je privoščil šest kur in enega petelina.
j— Nesreča pri streljanju z možnarji. Stara navada je pri nas, da se pri primiciji strelja z možnarji. Preteklo nedeljo se je vršila nova maša pri Sv. Lovrencu. Pri nabijanju možnarja je nastala eksplozija in je dobil 23 letni mlinar Vladimir Bogme iz Sv. Lovrenca zelo težke poškodbe po vsem obrazu ter so ga morali danes pripeljati v ptujsko bolnico.
Iz življenja na deželi
ŠT. ILJ. Prostovoljno gasilno društvo ▼ Št. Ilju priredi svojo letno veselico na vrtu restavracije Bauman. Iz prijaznosti sodeluje mešani zbor Glasbene Matice iz Maribora. Kdor hoče preživeti nekaj lepih ur naj pohiti v nedeljo dne 6. avgusta na severno mejo. Odhod vlaka iz Maribor* ob 13.
PREDDVOR. 23. julija se je ustanovila v Preddvoru strelska družina. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo večje število prebivalcev vasi in iz bližnje okolice. Predsednik pripravljalnega odbora brat Jocif Peter je prisrčno pozdravil vse navzoče, posebno pa delegate uprave strelskega okrožja iz Ljubljane gg. polkovnika Novakoviča in člana uprave ljubljanskega okrožja strelskih družin. G. polkovnik Novakovič je ob napeti pozornosti zbranega članstva razložil pomen in važnost strelskih družin. Strelci imajo namen braniti svoje, a nikakor ne napadati tuje. G. banski svetnik Orehek je naglasil, da strelske družine absolutno niso proti veri, pač pa zahtevajo, da se na prižnici oznaniuie ljubezen ne pa sovraštvo. Mi gojimo lju- j bežen do domovine in hočemo nerazdruž- i ljivo državo z brati za mejo pod žezlom kralja Aleksandra! — Nato so se delegati poslovili, posebno presrčno še g. polkovnik Novakovič od vseh strelcev, slovenskih planin in bratov Slovencev sploh, ker od- i haja na drugo službeno mesto. — Članstvo j je soglasno izvolilo za predsednika neumornega Petra Jocifa, šolskega upravitelja v Preddvoru. Gorenjske strelske družine je zastopal referent narednik vodnik g. Ločniškar.
§okol
Pevski odsek SKJ Laško priredi dna 5. avgusta ob pol 21. v dvorani hotela Henke koncert slovanskih narodnih pesmi. 2e pri prvem svojem letošnjem nastopu i je žel ta zbor zaslužno priznanie in se ie j poslej tehnično le še spopolnil. Ker je se- t zija na višku in imajo tudi zunanji gostje ugodne železniške zveze, je pričakovati i številne udeležbe.
Sokolski dom v Laškem se bliža svn- j ji dovršitvi. Otvoritvena siavnost, katere pokroviteljstvo je prevzel g. minister dr. Albert Kramer, bo nepreklicno dne 3. septembra. Za to siavnost, ki bo sijajna manifestacija Sokolstva, se vršijo že sedaj obsežne predpriprave v osmih odsekih društvene uprave. Natančni spored proslave, vozne olajšave itd. bomo objavili v eni prihodnjih številk »Jutra«; naprošamo pa že danes sestre in brate ter prijatelje Sokola, da rezervirajo ta dan za Laško.
Sokol v Mali Nedelji je s svojim I. javnim nastopom dokumentiral, da ie naj-jačja sokolska edinica v Slovenskih goricah. Sovražna razpoloženost nasprotnikov Sokola ne more več ustvariti njegovega silneaa razmaha. Prireditev 16. p. m. ie bila odlična po številu nastopajočih kakor po višini nastopa. Štirinajst točk je iznol- i nila vrsta članov iz Ljutomera, ki je bila s svojimi vzorno izvedenimi vajami na drogu deležna gromovite pohvale občinstva. V odmoru je spregovoril neumorni sokolski delavec, šolski upravitelj br. Čeh. Prikazal je težko, a uspešno delo naše kmetske mladine in naglasil potrebo po i čim jačjem razmahu sokolskega udejstvo- ! vanja na vasi. Pozdravil je vse sosednje čete in društva, oba narodna poslanca brata Žemljica in Petovaria ter se zahvalil za vztrajno delo pri društvu požrtvovalnemu četnemu referentu v Ljutomeru. Ob koncu svojega pomembnega govora je pozdravil našega največjega Sokola Nj. Vel kralia. nakar je okrožna sodba intonirala državno himno Uspeli javni nastop je bil res krepka manifestacija sokolske in jugoslovenske misli. Naprej!	'
Gospodarstvo
Naša trgovina s tujino po posameznih
državah
Pretekli teden smo objavili številčne podatke o naši trgovini s tujino v prvi polovici letošnjega leta. Izvoz je v tem času znašal. kakor smo poročali, vrednost 1434.2 milijona Din (v prvi polovici lanskega leta 1372.1 milijona Din), a uvoz 1295.4 milijor ! na Din (v prvi polovici lanskega leta 1390.4 : milijona Din), tako da znaša prebitek 138.8 1 milijona Din (lani v enakem času primanjkljaj 1S.3 milijona Din). Najslavnejši izvozni predmeti so bili (v milijonih Din; v oklepajih številke za enako dobo L 1932.): stavbni les 260.5 (210.1). turščica 197.9 (45.0), baker 1461 (116-5), jajca 116.3 (111.5), zemlja in rude 48.4 (40.1), meso j 47.2 (47.8), perutnina 42.9 (34.3) in tobak ! 32.3 (152.7). Najslavnejši uvozni predmeti pa so bili (v milijonih Din: v oklepajih številke za enako dobo L 1932.): bombažno predivo 145.2 (985). bombažne tkanine 99-6 (113.1), sirov bombaž 72.0 (53.9), razni izdelki iz železa 58.8 (87-9). volnene tkanine 51.0 (68.2), kava 40.4 (41.5), stroji 37.8 (74.0), elektrotehnični predmeti 31.7 (56.9), riž 31-1 (27-3), volneno predivo 30.7 (16.4) in svileno predivo 30.4 (33.7).
Zdaj so znani tudi podatki udeležbe posameznih držav v naši trgovini s tujino. Tudi v prvi polovici letošnjega leta Je Italija na prvem mestu kot kupovalka našega blaga. Izvažali smo v glavnem v naslednic države (vrednost v milijonih Din): v Italijo 341.6 (23.82 •/•). v Avstrijo 340.3 (23.73 V«), v Nemčijo 195.1 (13.60 ®/e), v Češkoslovaško 91.0 (6.34 V«), v Švico 50.3 (3-50 •/•). v Madžareko 49-1 (3.43 Ve), v Grčijo 46.8 (3.27 ®/o), v Belgijo 46.6 (3.25 «/o), preko Braile 37.3 (2.60®/»), v Francijo 33.3 (2.32 ®/o) v Zedinjene države 29.5 (2.06 •'•), v Poljsko 23-7 (1.65 •/•), v Anglijo 23.3 (1.63 ®/o), v Španijo 18.1 (1.27 •/«), v Tunis 17.7 (1.23 •/•), v Rumunijo 16.1 (1.13 •/•) in v razne druge države, ki niso dosegle po l®/o celotnega izvoza.
Najvažnejše kupovale našega blaga m bile toret Italija, Avstrija, NemHja ln čer škoslovaška, ki so v prvi polovici leta ekup-
no prevzele 67.49 •/• vrednosti nagega Izvoza.
Prav tako Je pri uvozu Italija na prvem mesta. Uvozili smo (po vrednosti v milijonih Din): iz Italije 2098 (16.20®/o), iz Avstrije 204.7 (15.80 Vo), ii Nemčije 165-7 (12.80 ®/o), iz Češkoslovaške 158.0 (12.20 ®/o), iz Anglije 144.4 (11.15®/.), iz Zedinjenih držav 61.0 (4-716/o), iz Madžarske 54.1 (4.18•/•), iz Francije 50.5 (3.90%>), iz Ru-munije 36.2 (2.79 ®/o), iz Brazilije 34-4 (2.66 ®/o), iz Britanske Indije 32-5 (2.51 »/«"). iz Švice 31.6 (2.44 ®/o), iz Grčije 16.5 (1.27 «/o), iz Argentine 15.6 (1.21%), iz Poljske 15.5 (1.20%) in iz raznih drugih držav, ki niso dosegle po l°/o celotnega uvoza.
Najvažnejše dobaviteljice blaga eo nam bile v prvi polovici leta, kakor vidimo, Italija. Avstrija, Nemčija, Češkoslovaška in Anglija, ki so nam prodale po vrednosti skupno 68.15®/» vsega uvoženega blaga.
Primerjava prve polovice letošnjega leta s prvima polovicama let 1931. in 1932. n.tm pokaže naslednjo sliko (vrednost v milijonih Din: samo za države, s katerimi emo imeli večji promet):
Izvoz:
1931. 1932- 193S. ItaHta	655-6 959.3 341.6
Avstrija	352.5 243.8 3403
Nemčija	309.5 137.0 195.1
Češkoslovaška 196.7 178.8 91.0 Švica	85 9 27.3 50.3
Madžarska	182.9 64.6 491
Grčija	96.1 52.2 46.8
Belgija	30.9 40.8 46.6
Uvoz:
1931. 1932- 1033. ItaJiJa	275.4 164.2 209.8
Avstrija	408.5 174.7 204.7
Nemčija	487-0 260-8 165.7
Češkoslovaška 437.6 226.3 1 58.0 Anelija	195.7 102.2 144.4
Zedinj. države 104.1 71.0 61.0 Madžarska	129.1 57.7 541
Francija	112.8 67-2 50-5
Davščine za kritje bednostnega sklada drav. banovine
Kraljevska banska uprava razglaša:
Ministrski svet je na seji 27. julija odobril proračun izrednih izdatkov in dohodkov bednostnega sklada dravske banovine za leto 1933./34., uredbo glede tega proračuna in pravilnik za kritje izrednih izdatkov proačuna bednostnega sklada. Ta proračun, ki je stopil v veljavo 1. julija letos, znaša 9,000.000 Din izdatkov in toliko dohodkov. Izdatki se nanašajo na javna dela zaradi omejitve brezposelnosti.
V kritje teh izdatkov se pobirajo naslednje davščine: 1. izredna davščina delojemalcev in delodajalcev; 2. izredna davščina na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, in na čisti dohodek obratov, naštetih v prvi skupini čl. 42. zakona o neposrednih davkih; 3. izredna davščina na tantijeme, sejnine itd.; 4. davščina na zaslužek in pokojnine oseb, ki niso pristojne na ozemlju kraljevine Jugoslavije; 6. davščina na ukorišča-nje vodnih sil.
Izredno davščino delojemalcev in delodajalcev morajo pobirati službodajalci nameščencev in delavcev, ki so zavezani so-cilanemu zavarovanju, če plačujejo od zaslužka, odnosno mezde uslužbenski davek. Davščina znaša 1 in pol odst. od izplačanega zneska. 1 in pol odst sme služboda-jalec odtegniti delojemalcu ob izplačilu, 1 odst. pa mora plačati službodajalec sam. Celotni znesek se mora odvajati pristojni davčni upravi obenem z uslužbenskim davkom. Isto tako se mora ta davščina odvajati pristojni davčni upravi tudi v primerih, ko se plačuje uslužbenski davek v davčnih znamkah. Tej davščini so zavezane tudi pokojnine iz sredstev samostojnih pokojninskih ustanov, ki morajo davščino odvajati pristojni davčni upravi.
Podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, plačujejo od tantijem, dnevnic, sejnin in drugih podobnih nagrad, ki jih izplačujejo članom upravnega odbora, ad-zarstva in ravnateljstva, in od provizij raznih vrst, ki jih izplačujejo tretjim osebam, izvzemši potnike, davščino v višini 10 odst. izplačačnih zneskov. Tudi ta davščina se odvaja pristojni davčni upravi, in sicer takoj za vsak primer posebej.
Za zaposlitev oseb, ki niso pristojne na ozemlju kraljevine Jugoslavije, se plačuje od prejemkov, ki jih dobivajo na ozemlju dravske banovine, davščina v iznosu 1 odst. pri mesečnih prejemkih 2500 do 3500 dinarjev. Za vsakih nadaljnjih polnih 1000 dinarjev mesečno se davnča stopnja zviša na pol odst., vendar pa ne sme znašati več kakor 12 odst. Od prejemkov izpod 2500 Din se ta davščina ne plačuje. Ce se prejemki izplačujejo dnevno ali tedensko, se proračunajo na mesečni znesek, da se ugotovi obveznost plačila te davščine.
Tej davščini so zavezane tudi pokojnine tujih državljanov. Službodajalci morajo to davščino odvajati sproti pristojni davčni upravi.
Proračun bednostnega sklada z uredbo in pravilnikom bo objavljen v eni prihodnjih številk »Službenega lista kraljevske banske uprave«.
Naši kmetijski strokovnjaki za napredek kmetijstva
Ljubljana, 2. avgusta.
V vrtnem paviljonu restavracije »Pri levu* se je danes dopoldne vršila anketa Društva kmetijskih strokovnjakov o raznih aktualnih vprašanjih, tičečih se kmetijstva in organizacije. Zborovanje Je otvo-ril predsednik društva g. Ivo S a n c i n.
Sklenjeno je bilo, da se Boletova brošura, ki obravnava obcestne nasade, ponudi v nakup banovini. Zanimiv je bil referat g. Nemca o drevesnicah za višinske e ge. Predavatelj je poudarjal nujno potre bo drevesnic v višinah od 700 do 800 m. ker so dolinske mladike, ki jih dobivajo na primer naši gorenjski kmetje, zam'«3 neporabne. Korenine je treba že v mla sti prilagoditi zemlji in višinskim razm«v ram Ker po dolinah ne zrase dovolj sa<lda za izvoz, je treba izrabiti tudi više ležečo kra e. ki imajo za sadjarstvo ugodno no*-nebje. V mnogih krajih štajerske, zlasti
okoli Gornjega grada. Je dovolj visoko letečih krajev, kjer prav dobro uspevajo nekatere vrste Mahtnega sadjja. Vsi govorniki bo poudarjali važnost takih dre-vesnic, ki naj bi se napravile t več krajih v višini od 90« do 1000 m. Društvo bo predložilo poročijo baaiski upravi v proučevanje.
Tajjmik društva, nadzornik g. S t r e -kelj je poudarjal potrebo poljudne knjige, kjer naj bi kmet dobil nasvete in navodila za vse panoge kmetijstva. Knjiga nad bi se postopno izpopolnjevala, članke bi prispevali priznani kmetijski strokovnjaki in bi na ta način našel kmet v eni kmjigii vse, kar je adaj raztreseno po raznih kmjigah. Zborovalci so sklenili, da bodo izidajali brošure, v katerih bodo obdelane vse kmetijske panoge. Mnogo piscev Je že zagotovljenih. Gombač bo pisal o vi-nansfcvu to kletarstvu, Sustič o travništvu, podedovanju, svinjereji, Strekeljj o vrt-narstvm, zelen j atLare tvu to cvetličarstvu, Pavlica o mlekarstvu in slrarstvu, inž Hočevar o melioracijah zemljišč, Brecelj. nik o cepičih to reji ovc, Seher o kopunje-nj-u, inž. Mikuž o selekciji na mali kmetiji, Zupane o perutninaretvu in reji ovc, Vrlek o moštu na kmetiji, Priol o sortiranju in pakovanflu sadja, Kafol o sadjarstvu to tako naprej. Prva' brošura bo Izšla morda že to jesen, drugo leto pa bi sledilo nadaljevanje.
Veliko pozornost Je vefoudil referat t. S u s t i č a o kmetijski ahižfoi v srezih. To viprašande Je postalo v zadnjem času zelo aktualno, ker se je pokazala velika potreba po reorganizaciji. Po temeljitem proučevanj« bo poslana na ministrstvo posebna spomenica. Zbor Je na koncu sklenil, da se tudi na bansko upravo pošlje spomenica glede strokovnih vprašanj našeg« kmetijstva.
Gospodarske vesti
= Uredba o izvozu pšenice. Na predlog trgovinskega, kmetijskega in finančnega ministra je ministrski svet na seji 29. julija odobril uredbo o izvozu pšenice. Besedilo uredbe se glasi; čl. 1. V nasprotju z določili čl. 1. zakona o izvozu pšenice, rži in pšenične moke iz leta 1931. in čl. 1. zakona o prometu a pšenico z dne 29. marca 1. 1932. smejo izvažati pšenico tudi pridelovalci, zadruge in izvozniške tvrdke z dovoljenjem ministrstva za trgovino in industrijo. Dovoljenje za izvoz pšenice bo izdal organ, ki ga bo trgovinski minister za to pooblastil, čl. 2. V kolikor bo na podlagi čl. 1. zakona o prometu s pšenico z dne 29. marca 1. 1932. katera privatna družba za izvoz poljskih pridelkov izvozila pšenico, bo čisti dohodek te kupčije na razpolago kraljevski vladi in se bo porabil po navodilih, ki jih izda minister za trgovino in industrije sporazumno s finančnim in kmetijskim ministrom. Trgovinski minister bo sporazumno s finančnim in kmetijskim ministrom izdal podrobna določila za izvršitev te uredbe, čl. 3. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih no-vinah« in bo v veljavi leto dni. Na podlagi te uredoe je minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za kmetijstvo in finančnim ministrom izdal pravilnik za izvršitev uredbe o izvozu pšenice. Besedilo tega pravilnika izide te dni.
— O izplačilu papirnatih rent tako zv»-nega Inozemskega bloka dobe češkoslovaški interesenti informacije pri konzulatu CSR v Ljubljani.
= V zadružni register sta se vpisala: Gospodarska zadruga privatnih nameščencev v Ljubljani, r. z. z o. z., in Konzumno društvo Vič. r. z. z o. z. V likvidacijo so prešlle: Produktivna zaje Inica v Guštanju, r. z. z o. z., Mlekarska zadruga v Smarci, r. z. z o. z., in Agrarna zajedni-ca v Gornji Polskavi, r. z. z n. z. Izbrisala se je Mariborska tiskarna, r. z. z o. z. v likvidaciji.
= Prodaja lesa. Direkcija gozdov v Ljubljani sprejema do 16. L m. ponudb« glede prodaje lesa.
= Dunaiske banke znižajo obrestno mero za kredite. Na pobudo avstrijske vlade so dunajske banke sklenile znižati obrestno mero za kredite industrijskih in trgovskim podjetjem od 12 na 9.5 %.
Koaknrz Je rszgtagen o lmovM Tnm-
ClSke Keirčeve, trgovke v Muretincih (prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Ptu-ro 10. t m. ob 9.; oglasitveni rok do 26. t m.; ugotovitveni narok 5. septembra ob 9.).
Borze
2. avgusta. Na ljubljanski borzi so danes devizni tečaji (premija 28.5 pretežno popustili. Le mednarodno čvrsti NewTork ee je precej dvignil in za malenkost tudi Bruselj. Curih je neizpremenjen- _ Avstrijski šiling v privatnem klirinsu se je trgoval v Ljubljani po 8.85 in v Zagrebu po 8.61, a v Beogradu je notiral 8.60 — 8.67 Din. Grški boni so bili v Ljubljani brez notice, v Zagrebu so notirali 34 — 36. a v Beogradu 90 ee ponujali po 37.50 Din.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda za malenkost sbbša in se Je zaključevala za kaso po 223 in 224.50. Od zasebnih vrednot je imela zaključek Šečerana Osijek po 170.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2311.51 — 2322.87, Berlin 1364.03 — 1374-83, Briselj 799.41 do 803.35, Curih 1108.35—1113.85, London 190.19—191.79, Newyork četk 4Ž52.71 do 4280.97, Pariz 224.24 — 225.36. Praga 169.73 do 170.59, Trst 301.57 — 303.97.
Zagreb. Amsterdam 2311.51 — 2322.87, Berlin 1364.03 _ 1374.83. Bruselj 799-41 do 803.35. London 190.19—191.79. Milan 301.57 do S03.97, Newvork kabel 4274.71—4302.97, ček 4252.71 _ 4280.97. Pariz 224.24—225.36. Praga 169.73 — 170-59, Curih 1108.35 do 1113.85.
Curih. Pariz 20.23, London 17.16, NewVork 386, Bruselj 72.10, Milan 27.24, Madrid 43.20, Amsterdam 208.47, Berlin 123.35. Dunaj 72.80 (58). Stockholm 88.60, Oslo 87.62, Ko-benhavn 76.70. Praga 15.315, Varšanra 57-75, Bukarešta 3.08.
Dnnaj. (Tečaji v priv. klirineu.) Beograd 11.51, London 30.27, Milan 47.89. Newvork 678.99, Pariz 35.61, Praga 25.37, Curih 175.78, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti.
LJubljana. Vojna škoda 224 den., Tfc investicijsko 46 den., 8% Blair 34.50 den., 7°'o Blair 33 den., 7®/» posojilo Državne hipote-karne banke 46 den., 4% agrarne 29 deiv, 6"/<t begluške 36 blago.
Zagreb. Drža vre vrednote: Vojna Skoda
kasa 224.50 — 225, avgust 223 _ 225, oktober 222 — 225. december 223 den-. 7°/« Investicijsko 46 den., 4% agrarne 28 bi, 7*'» Blair 33 — 34, 8n/o Blair 34.75 — 35.50. 7"» posojilo Državne hipotekarne banke 45 do
49,	6®/o begluške 35.50 — 36.50; bančne vrednote: Narodna 3700 den., Priv. agrarna banka 220 — 224; industrijske vrednote: Šečerana Osijek 170 — 175, Trbovlje 135 bi.. Impeks 50 den.
Beograd. Vojna škoda promptna 226 zaklj., oktober 225 zaklj., 7% investicijsko 48 do
50,	4°/o agrarne 28 — 29. 6°'o begluške 36.75 in 36.55 zaklj-. 7% posojilo Državne hipotekarne 47.25. Narodna 3750 bi., Priv. agrarna banka 228.30 in 222.50 zaklj.
Dunaj. Državne železnice 15.75, Alplne-Montan 12.03, Šečerana 22.
Blagovna tržišča
2IT0.
+ Ljubljanska borza (2. t. m.) Tendenca za žito neizpremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plač. v 30 dneh): pšenica (po mlevfiki tarifi): nova baška, uzančne teže po 190 do 192.50; nova baška, 79/80 kg po 197.50 — 200; koruza: (po mlevski tarifi): baška promptna po 125 — 127.50; za julij po 130 — 132.50; moka: baška »0< is stare pšenice po 430 — 435, banatska po 440 - 445.
+ Novosadska blagovna borza (2. t. m ) Tendenca kolebajoča. Promet 44 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, srednjebaška 117.5^ _ 120; baška, okolica Sombor, gornjebanat^ca, sremska in slavonska 115 — 117.50; baška potiska in gor-njebaška 120 _ 122.50 (vsa nova, 78 kg, 2" o primesi). Oves: baški, sremski in slavonski €5 — 67.50. Ječmen: baški in sremski novi, 64/65 kg 67 — 69. Turščica: baška, sremska in baška iz okolice Sombora 68 _ 70; slavonska in baška bela 70 — 72; banatska 66 — 68; baška, ladja Sava in Bege? 72 -74; baška, ladja Dunav in Tisa 73 — 75. Moka: sremska in slavonska nova, »0g< in *0ira< 225 — 240; »2c 205 — 220; ,5c 185-200; >6« 155 — 170; >7< 120 — 130; »8< 60 do 65; baška in banaieka nova »Og« in »Ogg« 230 — 250; »2< 210 — 230; »5< 190—210; »6< 160 — 180; »7« 120 — 130; »8< 60—65.
-f Budlmpeštanska terminska borza (2. t. m.). Tendenca prijazna. Promet živahen. Pšenica: za oktober 9.99—10; za marc 11.08—11.09; rž: za oktober 6-87—6.87; za marc 7.78—7.80. Turščica: za avgust 9.95 do 7.97; za maj 8.66—8.68.
VINO
+ Banatsko vinsko tržišče (2. t m.). Na
tržišču v Vršcu nastopajo kupci iz du-navske banovine, ki povprašujejo po dobrih vinih in kupujejo večje in manJSe množine. Do nakupov na debelo pa ne pride. V nekaj mesecih so se cene vinom več kakor podvojile. Celo najslabša vina se ne dobe več pod 2.20 Din za liter. Cene so naslednje: navadna bela vina (slan-kamenka in dinka) 2.20 do 2.70, navadna rdeča vina (kadarka in portugalec) 2.40 do 2.80, sortna vina 2.50 do 5 Din za liter.
Les.
+ Ljubljanska borza (2. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon bukovih plohov.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga ▼ %, 5. smer In brzina vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperature. 2. a/vgusta
Ljubljana 7, 765.3, 14.2, 87, mirno, megla, 0.7 dež; Ljubljana 13, 763.4, 22.8, 54, NE1. 9, —, _; Maribor 7, 763.5, 16.0, 80, WNVT1 8, 5.2, dež; Zagireb 7, 764.1, 18.0, 80, ^2. 13.0, dež; BeogTad 7, 763.2, 16, 90, W2, 10. 0.1 dež; Sarajevo 7, 764.2, 13.0, 90, SI, 10. —, —; Skoplje: ni depeše; Split 7, 761.3 21.0, 70, NE3, 5, 2-0, dež; Kumbor 7, 760.3. 22.0, 60, NW1, 0, —, —; Rab 7, 763.1, 21.0. 50, NNE2, 1,	Vis: ni depeše.
Temperatura: Ljubljana —, 11.8, 23.0, — Maribor 26-5, 14.0; Zagreb 29.0, 14.0; Beo grad 25.0, 16.0: Sarajevo 25.0. 11.0; Skoplje 25.0, _; Split 31.0, 17.0; Kumbor —, 19.0; Rab 19.0.
> JUTRO« St. 179
tmm
i&mrf^ l tih. 1998]
Iz življenja in sveta
Vročina in njene nevarnosti
Prva pomoč pri sončarici — Naša hrana, obleka In stanovanje v pasjih dneh
Vročinska kap, sončarica in kožne opekline so najčešče nevarnosti vročinskih valov.
Sončarica nastane pod vplivom sonca na glavo, zlasti na plešasto glavo. Pri tem nastanejo vnetja v možganskih kožicah, ki povzročajo bolečine, slabosti in bljuvanje, včasi tudi duševne motnje.
Vročinska kap se pojavlja zlasti v soparnem vremenu, ki otežuje zaradi prevelike vlage v zraku kožno dihanje. Kri se pregreje, kar povzroča v lažjih primerih glavobol in utrujenost, v težjih pa nezavest, kap. Višja starost, tolščavost, alkohol in pomanjkanje vode pospešujejo to nevarnost.
Prva pomoč pri sončarici in vročinski kapi je ta, da spravimo pacienta v senco in na hladnejši kraj na prostem, da ga osvobodimo tesnih oblačil, mu polagamo mrzle obkladke na čelo, na srce, nalahko okoli vratu, mu umivamo telo s hladno vodo in pahljamo zrak. Če pacient ni izgubil zavesti, mu v presledkih dajemo večje množine mrzle vode ali limonade. Težki primeri zahtevajo na vsak način zdravnika.
Sončnih opeklin se človek lahko izogne, če se predolgo ne sonči (zlasti ne prve krati in s polnim želodcem), če skrbi za češčo izmenjavo svetlobe in sence ter si
kožo namaže s primernim praškom aH mazilom — a to seveda pred sončno ko-peljo. Težke kožne opekline povzročijo lahko smrt.
Kar se tiče našega zadržanja v vročih dneh, pazimo predvsem na jed, ki ne sme biti premastna. Sadje, solate, zelenjava naj prevladujejo v hrani; preveč vode in ledu je brez pomena, ker povzročata po trenutnem ohlaienju tem več znojenja. Za žeio in ohladitev je priporočljivejša čaša zelo toplega čaja ali vroče limonade, ker ohladita telo kmalu za daljši čas. Mrzle kopeli imajo samo trenuten učinek, veliko temeljiteje ohladijo parne kopeli s sledečo kratko ohladitvijo po ruskem načinu ali zelo vroče kopeli.
Obleka bodi svetla, lahka, udobna, po možnosti iz luknjičavega platna, ker pospešuje izparitev znoja. Odprt vrat pri srajcah bi moral biti poleti prav tako pravilo kakor to, da bi morali ostaviti suknjič doma.
Stanovanje bi morali podnevi in ponoči zračiti in le okna, v katere se opira sonce, bi morali zapirati. Za ohladitev prostorov nam rabijo izobešene mokre cunje ali pa pomočenje tal.
Plavolasci so posebno občutljivi m. sončne žarke, zato pa naj tem bolj pazijo na ta pravila.
Češkoslovaški vojni spomenik v Argoalh
Argonslti odbor je odkril pod predsedstvom generala Gourauda na hribu Haute Chevauchee blizu Varennesa velik spomenik v spomin na boje v svetovni vojni za-padno od Verduna.
Spomenik vsebuje besedilo, ki se spominja požrtvovalnosti francoskih, angleških, ameriških in italijanskih vojakov za skupno stvar zaveznikov. 30. julija pa so odkrili napis, ki se spominja tudi češkoslovaških borcev za svobodo. Bojev v tem kraju so se namreč pridno udeleževali tudi češkoslovaški legionarji, ki se jih je zdaj spomnila francoska javnost s primerno posvetitvijo.
Nravstvena R ornimi] a
Romunsko ministrstvo za narodno zdravje je izdalo okrožnico ,v kateri ugotavlja, da je glavni vzrok padanja morale zaposlovanje mladoletnih deklic v javnih obratih. Zato bodo smele posihmal streči v kavarnah, restavracijah in sličnih obratih samo moški ali pa ženske, ki so že dosegle starost 40 let.
in vojna
Združenje ameriških dijakov je razposlalo po univerzah okrožnico z vprašanjem, kaj bi storili dijaki, če bi izbruhnila vojna. Odgovori so prispeli s 70 univerz v 27 državah in so jih našteli 22.627.
Zanimivo je, da se je izjavilo S3 odstotkov vprašancev za sodelovanje v vsaki obrambni vojni, 28 odstotkov jih je pripravljenih udeležiti se kakršnekoli vojne, ki bi jo proglasil ameriški kongres, 39 odstotkov pa izjavlja, da so proti vsaki vojni.
Neslišno letalo
Iz Tokija poročajo ,da se je nekemu mlademu japonskemu inženjerju posrečilo odkriti pripravo, ki znatno zmanjšuje bu-čanje propelerja pri letalih. Japonsko vojno ministrstvo je že odkupilo patent.
Kongres svetovne reklame
Letos v septembru bo v Rimu svetovni kongres za reklamo. Na programu zborovanja so vsa vprašanja, ki so v kakršnikoli vzročni zvezi s sodobno reklamo in iasercljsko tehniko. Prireditelji računajo z veliko udeležbo.
Z ameriške svetovne razstave
Nočna razsvetljava svetovne razstave v Chicagu

Vse je že bilo na tem svetu
Hišni gospodarji niso pometali pred svojim pragom... Dunajski mestni svet je izdal 21. decembra 1753. naslednjo odredbo:
»Xa najvišje povelje je treba v bodoče 6krbeti za večjo snago na ulicah. V to svrho se bo vsakokrat oglasil zvonec, da bo mogel vsakdo poskrbeti za pometanje pred svojim prsgom.«
Moda je zahtevala svoje žrtve.
»Johna Hetheringtona so privedli včeraj pred župana, ker je zbujal zgražanje :n nemir na javni ulici. Dokazano je, da se je pojavil na cesti s klobuKom na glavi, ki ga je imenoval svileni Klobuk, z visoko zgradbo bleščeče vnanjosti, ki je bila pripravna, da spravi bojazljiva bi - ia v grozo. Dejansko so nekateri policisti izpovedali, da so neke ženske ob pogledu nanj omedlele, otroci so vpili in enega iz množice, ki se je bila zbrali., so vrgli na tla m si je desno roko zlomil.« (Londonske »Times« L 1796 o izumitelju cilindra.)
Kavarne so že star izum... Prva kavarna se je rodila v dobi vsoke-ga baroka. 1. 1652., v Londonu. L. 1670. jo je adoptiral Pariz, 1680. Berlin, 1683. Dunaj. Tu so bili pravkar potolkli oblagajoče Turke in srbski izvidnik Kobšicki je uporabil kavna zrna. ki so iih bili Turni o<-ta-vili v veliki množini, za to, da je Dunaj-
čanom kuhal kavo. Kmalu je imela vsaka kasta svojo kavarno, literati, zdravniki, gizdalini. Karte in biljard so začeli po kavarnah kmalu igrati. Kajenje v takšnem lokalu je veljalo spočetka za prostaško. Avtorji moralisti so skušali v naslovih povedati, česar niso zmogli v delu...
1732. je izšla knjiga s tem naslovom: Pamela ali poplačana čednost, vrsta družinskih pisem, ki jih je pisala mlada, lepa oseba svojcem in danih v tisk z namenom, da bi pospeševala temeljna načela čednosti in vere v dušah mladine obeh spolov, delo z resničnim ozadjem in obenem polno prijetnega razvedrila za dušo z mnogovrstnimi, čudnimi in pretresljivimi pripetljaji in povsem očiščeno vseh slik, ki v premnogih, samo zabavi namenjenih spisih srce vžigaio. namesto da bi ga izobraževali. 4000 strani.
Teologi so se zgražali nad literati...
»Ta roman moramo smatrati za spis, ki zasmehuje vero, olepšuje greh in utegne pokvariti srce in dobre šege; za nedolžne in ne pretrdne ljudi tem bolj nevarno, ker si je pisatelj vzel mujo, da je vse predložil v lepem slogu in cvetočem jeziku.« (Izvedeniško mnenje teološke fakultete na ko-danjskem vseučilišču 1. 1775. o Goetheje-vem romanu »Muke mladega Wertherja«.)
Oficialna znanost je jviraU napredek..
»Vožnie z javnimi parnimi vozovi ie prepovedati, ker mora hitro premikanje
»Hiša mini«
Holandski profesor Zwardemacker, ki J« silno občutljiv za vsak ropot, si je dal zgraditi na periferiji Amsterdama hišo, o kateri pravi, da je sanjal že od svojih najmlajših let.
Ta hiša sestoji iz treh prostorov, ki bo vzidani drug v drugega. Stene teh prostorov so precej komplicirano sestavljene la več plasti različnega materiala. Za vna-njim zidom je brezzračen prostor, nato sledi spet zid iz peščenca, ki je obložen s plastjo iz žime, ki jo veže stearin. Za žimo pride lesen opaž in šele na tega plast ometa iz posebnega peska.
čudaškemu učenjaku to Se vedno ni zadostovalo, pa je dal stene pokriti še z debelimi preprogami. Tudi okna so takšna, da ne pride najmanjši delec zraka skozi nje, kadar so zaprta, a če učenjak dela. In eksperimentira, si jih zastre še s posebno debelimi portierami.
Spomenik namurskemu branilcu
V prisotnosti belgijskega presfeAom-slednika in drugih odličnih belgijskih in francoskih osebnosti so odkrili v Namurju spomenik branitelju tega mesta, generalu baronu Mlchehi chi Faing <f AigreinontTi,

ki je, kakor pripovedujejo napisi na spomeniku, v avgustu 1. 1914. s 37.000 Belgijci in tremi francoskimi bataljoni ustavil siloviti napad nemških čet, ki so štele 153 tisoč mož in 596 topov.
Pri Namurju, ki je tudi pozneje v Bve-tovni vojni igral veliko vlogo, se je prvič razbilo nemško prodiranje na francosko-belgijsko ozemlje, ki je nemško armado privedlo že v bližino Pariza, ln ta poraz je bil odločilen za ves nadaljnji potek velike vojne.
Bojkot velesejma v Lipskem
»Dally Herald« poroča, da si vodstvo ve-lesejma v Lipskem na vse kriplje prizadeva, da bi pridooilo čim več angleških trgovcev za obisk lipskega velesejma. V prej-Snjih letih se je namreč v Angliji udomačila navada, da so ondotni trgovci, zlasti prodajalci igrač in galanterijske robe prihajali nakupovat svoje potrebščine v Lip-sko.
Letos bodo ti kupci popolnoma Izostali, ker angleški trgovci ne želijo imeti poslovnih zvez z nacionalistično Nemčijo današnjega kova. Lipski velesejem bojkotirajo zaradi znanih razmer tudi trgovci iz drugih dežel, zlasti iz Francije, Holandske, Belgije, češkoslovaške in Poljske. V Lipskem računajo zaradi tega komaj z eno tretjino običajnih obiskovalcev.
Cenena prenočišča na francoskih železnicah
1. avgusta je franc. vzhodna železnica med Parizom in Alzacijo ter Vogezi dobila posnemanja vredno novost, namreč cenena prenočišča. Z enostavnim doplačilom 25 frankov lahko spi potnik v vagonu I. razreda kakor v spalnem vagonu.
Doplačilo je tako skromno in nudi potniku tako lepo priložnost za spanje, da se je bodo poslužili pač vsi, ki se peljejo v kakšen oddaljenejši kraj. Tako je Francija tudi v prometu pokazala, kako velja ravnati v današnji gospodarski krizi, da si železnica ohrani naklonjenost potujočega občinstva.
neizogibno povzročiti možganske bolezni; že sam pogled na dreveči vlak more to povzročiti, zato je potrebno zahtevati najmanj to, da se ob obe strani proge postavijo 5 čevljev visoke lesene stene.« (Izvedeniško mnenje medicinske fakultete v Erlangenu o železnicah, in sicer 1. 1835.. ko so vlaki drevili še z nezaslišano brzino — 10 do 15 km na uro. .) Gledališki ravnatelji so koketirali z ljudskim okusom...
Pred sto leti je stopil takšen ravnatelj pred pričetkom igre pred zastor m izpustil naslednje besede: »V igri, ki jo hočemo predvajati, bi moral biti neki orožnik ubit. Nocoj ga pa ne moremo ubiti, ker je igralec, ki nastopa v njegovi vlogi, obolel. V stremljenju, da bi vam nudilo čim več, si ravnateljstvo dovoljuje sporočiti vam, da bosta jutri zvečer v nadomestilo ubita dva žandarja.«
Moderni plesi so vzbujali zgražanje..
Ko je valček z Dunaja začel svojo zmagovito pot po Evropi, je pisal neki dunajski kritik: »Ta plesna prireditev (starega Johanna Straussa) je bila znorela in nemoralna. Ženske so postale bakhantke. nedolžnost je prestrašeno bežala iz dvorane, smrt se je smejala v pest.« Londonske »Ti mes« so 1816. imenovale valček »inozemski. nasladen ples, katerega nesramno vrtenje in strasti razburjajoče gibe. upamo. ne bo trpel noben količkaj moralen krožek, čeprav so ga plesali celo na dvoru.«
Na razstavi sia&čta v Chicagu je bil razstavljen tudi grad iz sladkorja, ki ga je
»ustvarila« neka dama iz bolj&e dražbe
Hormon za vitko lin
Shujševalna kura brez gladu
Znanosti m je posrečilo odkritje, katerega se bodo razveselili vsi ljudje, ki niso zadovoljni s svojo tolščo, debeluhi in modne dame, ki stremijo za vitko linijo. Na dveh krajih so različni raziskovalci, neodvisno drug od drugega, odkrili substanco, ki v telesu sežiga in odpravlja tolščo.
Medicina Je vedela fe dolgo, da takšne »novi ne vsebuje samo ščitna žleza, ki je pa proti tolšči zaradi stranskih pojavov (»rčnih motenj, drgetanja, znojenja itd.) ni posebno dobro uporabljati, temveč tudi znameniti možganski podaljšek, ki je centrala toliko drugih skrivnostnih sokov našega telesa. Medicina pozna celo neko obliko tolščavosti, ki nastaja zaradi obolenja tega podaljška. A dolgo časa je trajalo, preden »o profesorji Hoffmann, An-»elmino in Magistris odkrili sedaj to skrivnostno snov in jo pridelali v čisti kristalizirani obliki. Treba je bilo na stotine eksperimentov in ločilnih postopkov, da »o končno prispeli do nje.
Obenem so dosegli drug važen uspeh za bodočo praktično uporabo tega hormona: ugotovili so njegove natančne doze v posameznih preparatih in so našli merilo za njegovo učinkovitost.
Hormonov v praksi namreč ne moremo meriti po številu kapljic, po gramih ali
| žličkah kakor druge lečilne snovi, temre« samo po njihovi učinkovitosti. Včasi Tabuje miligram kakšnega ekstrakta vet učinkovite snovi nego cela steklenica drugega ekstrakta. Zato inzulina v lekarnah ne kupujemo po gramih, temveč po učinkovitih enotah, ženski spolni hormon celo po »mišjih enotah«.
Kot enota za novi hormon velja tista količina učinkovite snovi v kakšnem preparatu, ki v krvi živali ali človeka podvoji sežigalne produkte tolšče. Kadar se v organizmu sežiga tolšča, se pojavijo te »novi v krvi namreč v pomnoženi meri. To se zgodi po mastnih obedih, a tudi v stanju lakote — kar ni nobeno protislovje, kajti lačni organizem se loti pač svojih lastnih zalog tolšče, jih raztopi in v krvi najdemo potem karakteristične stranske produkte tega razpadanja maščobe.
Novi hormon bi bil potemtakem povsem uporaben kot nadomestilo za g:adovt>e kure. Tako rekoč kura brez gladu in vitka linija ob obilnih ali vsaj normalnih obedih. Prvi poskusi z vbrizgavanjem tega hormona živalim so se tudi dobro obnesli in ta čas ga preizkušajo na ljudeh. Posebno pri tistih vrstah debelosti, ki izvirajo iz pomanjkljive sestave sokov v možganskem podaljšku, si medicina obeta velikih uspehov.
Z arzenlkoiti se je polastil dolarjev
Lakomni nečak je s pomočjo advokata zastrupil
svojega strica
V Chicagu Je umrl 71 letni Manfred
Warwick, mož, ki je bil zmerom čil in zdrav. Šele Lansko jesen je zbolel in je moral iskati pomoči pri zdravnikih, ki jih je prej vse življenje zaničeval, ~,eš da nič ne znajo. Toda prvi zdravnik, katerega je obiskal, mu ni mogel pomagati. Svetoval mu je, naj obišče drugega specialista, ta pa ga je napotil še k tietjemu Eskulapove-mu svečeniku.
Trojica, ki se je kmalu nato sestala h konziliju, je ugotovila, da staremu bclni-ku ni pomoči. Kljub vsej učenosti niso mogli zdravniki ustaviti starčevega propadanja. Naposled je Warwick umrl in *o ga pokopali kakor vsakega drugega občana.
Mesec dni po Warwickovi smrti so odprli starčevo oporoko in videli, da je War-wick zapustil 70.000 dolarjev gotovine. Čeprav je imel pokojnik kakšnih 20 sorodnikov, je postavil za svojega dediča samo
eno osebo, namreč
svojega nečaka Pavk Warwicka, vsi ostili so §e morali zadovoljiti samo z njegovim blagoslovom. Naravno je, da je ta določba v oporoki bolela sorodnike, ki so vendarle nekoliko upali, da bodo v enaki meri deležni War--vvickove zapuščine.
Osem tednov potem ko »o obl«tl odprle oporoko ter sporočile njeno prizadetim osebam, je prejela policija anonimno ovadbo s trditvijo, da stari Warwick
ni umrl naravne smrti,
ampak je postal žrtev zastrupljen ja. Anonimni ovaduh je izražal domnevo, da je moral biti morilec starega Warwicka v zvezi z zdravnikom, ki mu je predpisoval strupe, ki so starca polagoma spravili na drugi svet Državno tožilstvo je tedaj odredilo, naj se ekshumira truplo pokojnika in obdukcija je pokazala, da je umrl V>ar-
WjCk f na posledicah zastrupljenja
z arzenikom. Oblast je takoj prijela ene^ izmed zdravnikov, ki so leči,h \V ar^icka.
Zdravnik pa ni ostal dolgo pod ki učem. Cez nekaj dni so ga izpustili, ker je: pn šlo drugo pismo, podpisano od Edgarja \Varwicka, brata edinega dediča. To^sa nje je poročalo, da je bil faui edini, ki je imel interes na str, če v, smrt.. Drugih dejstev pismo ni omenjalo.
Državni tožilec je o tem pisanju obvestil preiskovalnega sodnika, ki e skienu
oresekati gordiiski vozel kriminalnega slu-preseKau	... ■ tiralico za
ča a z en^m mahom, lzaai je	,
Pavlom Warwickom, policija pa ie poskr
Preslisiose
na Aleksandrovo cesto 7-
Velika zaloga oblek za gospode in blaga v poljubnih množinah
Drago Schwab, LJubljana Nova univerza v Carigradu
Turški minister za prosveto je otvoril novo univerzo v Carigradu. Angorska vlada je namreč zavod popolnoma reorganizirala, upokojila skoraj vse dosedanje profesorje in pozvala na njih mesta 50 učenjakov iz inozemstva.
bela za to, da Je Paul War<ridc le pred
tem izvedel, kaj ga čaka. In kaj se je »godilo? Paul Warwick je pobegnil — seveda ne sam, ampak
v spremstvu dveh detektivov, ki sta mu bila ves čas za petami. Tako se je državni tožilec prepričal, da je osumljenec v resnici morilec svojega strica.
Po aretaciji je obtoženec priznal svojo krivdo. Povedal je tudi, da mu je pri zločinski nakani pomagal neki odvetnik. Oporoko sta skupno z advokatom ponaredila, potem pa sta skovala peklenski načrt za zastrupitev z arzenikom. Potresla sta po preprogah v starčevi sobi neko snov, ki je polagoma izhlapevak in zastrupljala \Varwicka.
čerkeški tulci za dame
V Parizu so pričele dame nositi svoje cigaretne potrebščine v tulcih, prišitih na prsih
ANEKDOTA
»Pafnucij je napisal spet nov roman!«
»Kdo je junak?«
»Založnik, ki ga hoče izdati!«
VSAK DAN ENA
Novi poletni suknjič na verigi — iz strahu pred tatovi.
James OBvcr C«rwooOt
68
Hči divjine
Roman
Davidova skrCern pest se je sprožila, ln v njegovem udarcu ni bila nakopičena samo vsa moč mnogoletne vaje, ampak tudi krvoločna, prvobitna želja, edina taka, ki jo je kdaj začutil: ubiti ga! Vse njegovo bitje se je napelo v hotenju, da bi potolkel tega peklenščka, to rdečelično pošast; in njegov udarec fe bil tako neznanski, da se je Brockawovo velikansko teb kar zavrtijo in omahnilo nazaj, z zakrenjeno glavo, kakor da bi mn bil zlomil tilnik. Kai se je zgodilo po tem udarcu, ni utegnil gledati. Preden je videl Bro-ckawov padec, mu je udaril na ušesa presunljiv krik — krik, od katerega mu je vsa kri oledenela v žilah — in ga predramil, da se je s prepadenim vzklikom obrnil h kletki. Deset korakov od njega, na notranji strani osuplega, okamenelega kroga mož, je stalo dekle! Kri, ki je bila pravkar še vroč ogenj, je mahoma zamrznila v njem. feprva je mislil, da stoji tam naga — naga pred izbuljenim očmi teh peklenščkov. Njene bele lakti so se bleščale v goloti, njene ramena in njene prsi so bile gole, njeno vitko, svilnato telo je bilo golo do pasu, okoli katerega si je bila — očividno v divjem strahu in brezumni naglici — zadrgnila staro, raztrgano krilo! Bilo je krilo stare Itidf.anke. Opazil je lesketanje steklenih biserov, nato pa za trenutek odrevenel z ostalimi vred, nezmožen, da bi se ganil aii zaklical njeno ime \ tedaj ji je vrgel buh vetra laise nazaj, in David je zagledal njen obraz, bled kakor marmor. V tem trenutku tesnobe je bila podobna bleščečemu se kipu, brez najmanjšega drhtljaja življenja,
ki bi ga bfle mogle ujeti njegove oči, brez giba, brez diha. Samo njeni lasje so se gibali, plapolali v vetru, se iskrili na solncu in ji valovali okoli ramen in po golem hrbtu v svetlem oblaku rdečih in zlatih plamenov — in iz tega oblaka je strmela v kletko, dreveneča od groze nad tem, kar je videla. David ni pogledal tja. Slišal ie rohnenje in rjovenje in hlastanje borečih se zveri. Tara ki njegov sovražnik sta bila spet na tleh; eno izmed šest palcev debelih debel, iz katerih je bila kletka, je počilo kakor trstika, ko sta velikanski telesi butnili vanj, zemlja se je tresla, zrak je drhtel od strašne besnosti boja — a dekle je bilo edino, ki je gledalo ta boj. Vse oči so bile zdaj uprte vanjo, ih David je zdajci planil iz kroga gledalcev in zaklical njeno ime.
Deset korakov m je ločilo; polovica te razdalje je ločila dekle od kletke. Se desetinko sekunde, in David bi bil pri njej. A prav to desetinko sekunde je zamudil. S hitrostjo puščice, ki si jo sprožil z loka, se je bila zdrznila v življenje in preletela to razdaljo. Nalik svetli streli je šinila skozi debla, in hrup prestrašenih glasov se je zdajci vzdignil nad rjovenje borbe, ko je dekle z golimi rokami skočilo proti zverema.
David je začul njen vrišč.
»Tara — Tara — Tara — —«
Kar zvrtilo se mu je v glavi, ko jo je videl na tleh, z drobnimi peščicami bobnajočo po veliki, kosmati glavi. Šibeč se kakor pijanec se je preril za njo skozi osemnajst palcev široko odprtino in malone padel k nje'j. Sam ne vedoč, kaj dela, je bil izdrl avtomatsko pištolo; toliko da se je zavedal, ko je, kakor naglo je utegnil gibati s prstom, poganjal strel za strelom v glavo Tarovega sovražnika, tiščeč mu cev pištole tako tesno na uho, da so se poki dušili kakor pod debelo odejo. Orožje je bilo težko. Toča svinčenk si je izžgala pot v griz-
Bjeve možgane. Enajst Jfli je bflo v pfttoH; ▼ svoji divji, krvav! besnosti jih je izstrelil do zadnje. Ko se je vzravnal, je držal dekle tesno v naročju in njene gole prsi so sigaje butale ob njegove. Dotik njene tople polti ga je iztreznil, in v tem, ko je Tara mesaril vrat poginjajočega sovražnika, jo je David hitro potegnil te kletke in ji vrgel lahki jopič, ki ga )e imel na sebi, okoli ramen.
»Pojdite v svojo sobo,« Je rekel. »Tara je rešen. Pazil bom, da mu ne stori nihče ničesar žalega.«
Obroč mož se je pretrgal, da sta mogla skozenj. Množica je bila tako tiha, da sta slišala Tarovo gk>boko, goltno rohnenje. A tedajci je pretrgal tišino Brockawov divji krik:
»Stoj!«
Ogromen, strašen, tresoč se od togote, je stal pred njima. Korak za njim je bil Hauck, in zdaj ni bilo v njegovem obrazu nobenega prizadevanja več, da bi skril svoje morilske namene; tik za Hauckom so se pa urno zgrinjali njegovi belolični razprodajalci žganja, kakor krdelo volkov, ki čakajo, da vodnik zatuli. David je pričakoval, da bo Brockaw dal to znamenje. Tudi Marge je pričakovala tega in se z rokami oklenila Davidovih ramen, med tem ko je obrnila obraz proti nevarnosti.
Brockaw je bil tisti, ki je dal ljudem znamenje.
»Izpraznite kletko!« je bevsnil. »Ta prekleti vohun mi je ustrelil medveda in se bo zdaj bil z menoj! Razumete? Izpraznite kletko!«
Tako govoreč je iztezal glavo in volovska ramena naprej, dokler jima ni njegova smradna, vroča sapa buhnila v obraz. Njegov rdeči vrat je bil od besnega ljubosumja in sovraštva nabreknil kakor vrat strupene kače.
»V tem boju te bom ubil!« Je siknil.
Hauck je položil roke na dekle.
EDINI POT
Na večer, predno ležete spat, uporabljajte zaradi hrane, čiščenja in obnavljanja kože mastno PO REN A L KREMO. Ta krema prerodi vašo kožo. 1 tuba Din 18.—.
K LEPOTI
Zjutraj in preko dneva vzemite kot podlago pudru
suho PORENAL KREMO.
Ona polepša obraz, drži odlično puder in zožuje velike pore. —
1 tuba Din 18.—.
"NAL

GLAVNA. ZALOGA: 1TOBTLTOU, PARFUMHRIJA, Z AOREB, IUCA M. DOBI SE V VSEH STROKOVNIH TRGOVINAH.
Kot
PRAVILNA NEGA LEPOTE
Svoj obraz, vrat in roke umivajte z blagim
PORENAL MILOM
lz istoimenske kreme. — Najfinejše preparirano milo za negovanje In polepšavanje kože. 1 komad Din 12.—.
prah droban prekrasno parfumiran
PORENAL PUDER
▼ 10 divnih barvah. Zajamčeno neškodljiv, povsem čist preparat. — 1 škatlica Din 24.—.
Drevi FC Wien (Nicholson) : Ilirija
Ob 20.30 gostuje v Ljubljani že drugo dunajsko moštvo
LetoSnja nogometna sezona je na mednarodnih prireditvah zelo bogata in se naša športna publika glede tega nima pritoževati. Poleg tega so posetila Ljubljano res prvorazredna moštva ,ki so nam pokazala na kako visoki stopnji je nogomet v drugih državah. Videli smo na delu avstrijskega profesionalnega prvaka Vienno, danes pa imamo v gosteh zopet odličnega zastopnika dunajske šole. FC Wien, ki je snoči gostoval v Gradcu, bo drevi nastopil proti Iliri ji. v svoji najmočnejši postavi, ki si je z njo priboril odlično mesto v prvenstvu.
FC Wien, ki se je nedavno še imenoval Nicholson, spada med najzanesljivejša dunajska moštva in ni prav nič čudno, da zavzema visoko mesto v prvenstveni tabeli. Pred njim so le Vienna, Rapid, Admlra in Austria, toreJ moštva svetovnega slovesa. proti katerim pa je Wien odnesel prav dobre rezultate. Wien je bil edini, ki je v pomladnem prvenstvu porazil Vlen-ao, pcnaša se pa lahko tudi z zmago nad Admiro. Proti nižje plasiranim klubom je moštvo igralo večinoma zmagovito. FC Wien nastopi proti Iliriji v postavi: Plaschka - Schnelder, Puschmann - Hartl, Radakovič - černič - Cervenka, Eggenho-fer, VVeitz, Horvath. Hassmann.
Najznamenitejši od teh je nedvomno Horvath, večkratni avstrijski reprezentativen Je sicer majhen po postavi, v igri pa velja, za dva. Znan je po svoji neutrudlji-vosti in sijajni tehniki, v Ljubljani smo ga že imeli priliko občudovati, ko je nastopal še za barve Wackra. Med najboljše dunajske strelce spada vodja napada Weitz,
ki je golgeter enajstorice. Star znanec je tudi sredni krilec Radakovič, ki je tudi že nastopil v Ljubljani z dunajskim Slovanom. Sedanji trener Ilirije Baar, je takrat igral pri Slovanu srednjega krilca, Radakovič pa desnega. To mesto Je sedaj zamenjal in igra v sredi. Opora enajstorice je vratar Plaschka, ki je že večkrat igral v reprezentanci Dunaja. Savezni kapetan ga je že opetovano nameraval postaviti v državni team, Plaschka pa je imel v tem pogledu smolo, ker ga je vedno kdo drugi izpodrinil. Na Dunaju še nikdar niso imeli toliko izvrstnih vratarjev kot zadnja leta in je zaradi tega silno težko priti v reprezentanco. Velik talent je levo kHlo Hassmann, ki tvori s Horvathom najnevarnejši del napada. V tej dvojici bo naletela Ilirija na najbolj nevarnega nasprotnika, dočim prevzame navadno končno eksekuci-jo VVeitz. Kakor znano, je Ilirija že pred tremi leti igrala z Nicholsonom na Dunaju tn je bila poražena z 2:7. To pot igra na domačem terenu in ima priliko za revanž. Seveda ni računati, da bo v tem uspela, lahko se pa reče ,da bo rezultat ugodnejši kot je bil na Dunaju. S to igro se bo enaj-storica po dveh letih prvič predstavila svojemu trenerju Baaru in upamo, da ga ne bo razočarala. To pričakuje tudi športna publika, ki je v Iliriji vedno videla dobrega reprezentanta v Internacionalnih srečanjih. Tekma se bo vršila na Igrišču Ilirije ob 20.30 ob vsakem vremenu. Vstopnice se dobe po znižani ceni v predprodaji do 18. v kavarni Evropi, in sicer stojišče 10 dinarjev, tribuna. 15. ložni sedež pa 20 Din.
Lahkoatletski dvomatch Gradec : Ljubljana
V soboto in nedeljo na igrišču Ilirije
Naši mladi, talentirani in napredka željni atleti, stopajo v soboto in nedeljo v borbo proti renomiranim reprezentantom Gradca v drugo etapo svoje razvojne dobe. Po dolgoletnih pripravah ,kl so slonele na pravilnem udejstvovanju v lahkoatletskfm športu, od skromnih početkov do današnjega kvalitetnega in kvantitetnega stanja, so kronali v lokalnem — Jugosloven-skem športu svoje uspehe s pridobitvijo prvenstva Jugoslavije v cross-countryju za poedince in moštva ter prvenstva Jugoslavije za moštva. Prva etapa je uspešno in Zci slovensko lahko atletiko nadvse častno zaključena. Ljubljana je letos dokazala, da je v najmanjši meri vsaj enakovredna, ako ne celo nadmočna ostalim centrom lahke atletike v naši državi, Zagrebu, Beogradu in Pančevu.
Uvod v drugo etapo tvori pač srečanje e močno in v mednarodnih borbah utrjeno in rutinirano reprezentanco Gradca; to srečanje ima namen pokazati realno stanje našega napredka, kakor tudi označiti vsem
pionirjem lahke atletike pri nas smernice, po katerih naj si utira v bodočnosti svojo pot druga razvojna etapa.
Našim atletom Je v svrho nadaljnjega napredka potrebna rutina in slednjo si bodo pridobili samo v borbi z močnejšimi konkurenti.
Gradec z renomiranimi tekmovalci nam Je tak nasprotnik, da se bodo naši fantje veliko naučili
Naj naši fantje, na čelu njih državni reprezentanti in rekorderji Zupan, Zupančič, žorga, šporn, Slapar, Krevs, Kovačič Lev itd. krepko podprti od svojih mlajših tovarišev dokažejo, da so sposobni sprejeti borbo z Friebejem, Puglom, Kam-putschem, Glaserjem, Umfahrerjem itd., vodilnimi reprezentanti Gradca, kot enakovredni rivali.
Predprodaja vstopnic pri tvrdki AJpina: tribunski sedeži po 10 Din, stojišča po 8 dinarjev. Dijaške po 5 Din in mladinska po 3 Din, samo na igrišču.
Motocikliška dirka na Ljubelj
Za III. jubilejno gorsko motocikliškn dirko na Ljubelj v nedeljo 6. t. m. se je prijavilo že 32 vozaeev, med njimi Leo Benesch, član NViener Rennfahrer-Vereini-gung. ki je pri zadnji dirki na Gaisberg 2 julija dosegel najboljši čas dneva na prikolicah vseh kategorij. Prijavljena sta znana dirkača Mesener in Vogel, člana Istega udruženja, dalje koroški prvak Fre-dy Honcl, Maverhofer, Krammer, Wabnig, Jeuchenak in Klimbacher, naša prvaka Uroič in Schilhabel iz Zagreba, Cerič in Jurjavčič iz Maribora in vsa dirkalna ekipa M. K. Ilirije z našimi starimi dirkači.
Dragocena darila za to dirko so razstavljena v trgovini J. Goreč, palača Ljubljanske Kreditne banke. Motosavez kraljevine Jugoslavije je razpisal državno gorsko prvenstvo za 1933. MK Ilirija je za svoie člane uredila posebno klasifikacijo z darili in končno se bo vršila tudi borba za krasno soho kot prehodno darilo za najboljši jugoslovenski čas dneva IHMK iz Zagreba se udeleži te dirke korporativno ter razpisuje za 5. avgust ocensko vožnjo Zagreb—Tržič.
Zanimanje za to dirko je v vseh šport-
nih krogih in športu naklonjenem občinstvu naravnost ogromno ter je pričakovati zelo velike udeležbe. Zato je najbolje, da si občinstvo nabavi vstopnice že prej v trgovini J. Goreč, kavarni Evropi in pri klubskem blagajniku Francu Fritzu, Tavčarjeva ul. 4.
Železniška zveza med Ljubljano in Tr-žičem je zelo ugodna z jutranjim turistov-skim vlakom, ki vozi naravnost v Tržič. Od Tržiča do starta je poskrbljeno za avtobusno zvezo.
Odhod ilirijanskih plavačev v Split.
Pod vodstvom obeh trenerjev je snoči odpotovala preko Zagreba v Split juniorska plavalna ekipa, obstoječa iz 14 plavačev in 9 plavačic, ki se bodo v soboto in nedeljo borili v Splitu za naslov najboljšega plavalnega kluba v naši državi.
Kolesarske dirke »Ljubljanice«, ki se bodo, kakor že javljeno. vršile v nedeljo 6. t. m. iz Bizovika pri Ljubljani v Celje in obratno, ne bodo s skupnim startom, temveč bo vsak klub postavil svojo skupino štirih dirkačev za glavno dirko ali pa ju-niorsko. Vsaka četvor^ca starta s petmi-nutnim presledkom, tako da ne bo smelo eno moštvo voziti skupaj z drugim moštvom. Zato bodo na vsej progi pazile
kontrole. Na cilj morajo od vsakega moštva prispeti najmanj trije dirkači skupno, pri čemer seveda ne sme izostati finalni sprint, kjer gre za klasifikacijo. Kakor javljeno, bo glavna proga 160 km, Juniorska pa 75. Prvi od vsakega moštva, dobi posebno nagrado, dočim dobijo štirje najbolje plasiranega moštva lepa darila, trije drugoplasiranega moštva pa kolajne, t. j. pri glavni dirki. Pri juniorski pa prvi trije plasirani darila, drugi trije pa kolajne. Klub prireditelj ai pridržuje pravico izpremembe razpisa dirk.
Koturaški savez kraljevine Jugoslavije razpisuje na 6. avgusta t. L cestno državno prvenstvo na 100 km za B kategorijo in 50 km za juniorje kategorije A. Proga Zaprešič — Brežice — Kostanjevica — St. Jernej in nazaj s ciljem v Zaprešiču. Pravico tekmovanja imajo vsi v savezu verificirani vozači. Zadnji rok prijave je 4. avgusta do 8. zvečer. Prijavnina 10 Din. Prijave sprejema savezni referent Josip Putnik, Zagreb, Cankarjeva 12/111.
Rediteljska služba pri nočni tekmi FC Wien : SK Ilirija. Nastop Tediteljske službe je točno ob 19.30. Reditelji, ki ne bodo na mestu točno ob napovedanem času, ne bodo pripuščeni na igrišče. Vrhovni nadzor nad reditelji ima g. Nered. Službujoča odbornika sekcije sta gg. Pfundner in Kosec I. Reditelji, ki jih določijo načelniki posameznih sekcij, naj se javijo službujočima odbornikoma, da jih razdelita. Lahhkoatleti, ki naj jih bo 10. vrše službo na strani tribune. Težkoatleti in plavači, ki naj jih bo tudi 10, pa na vzhodni strani. Za goli pa naj se razvrste po trije od tabletenis sekcije. Znake, ki jih imajo nekateri doma, naj prinesejo seboj.
Odbor za izvedbo lahkoatietekega dvonrn-teha Gradec : LJubljana. Danes ob 18.30 seja v tajništvu Primorja, nebotičnik. Na-prošeni gg. podžupan prof. Jarc, dr. Prodan, dr. Dolenc, Grtinfeld, Karba, Sancin S.
Brezplačno tenis igro nudi tkd Atena dnevno od 9. do 16. zlasti dijakom, ki ne zmorejo članarine in tenla nabav. Prijave do 10. t. m. na igrišču. Število omejeno. Prosimo ostale tenis igralce, naj poklonijo odložene rakete za prijavljene©.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17.30 naprej trening za vse igralce razen ligine skupine. Zaradi nedeljskih tekem prisotnost vseh strogo obvezna. — Kolesarska sekcija vabi vse svoje člane in odbornike na današnji sestanek v prostorih Delavske zbornice. Ker se bo sklepalo o važnih zadevah .polnoštevilna udeležba.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes od 18. naprej strogo obvezen trening. Pridejo naj Oblak, Klančnik, Ferjan, Kre-tič, Košenina, Pogačnik, Glavič, Kariž, Mokorel, Cebohin, Škrajnar, Kos, Ozebek, Zalokar." Po treningu sestanek zaradi potovanja v Cakovec.
SK Grafika obvešča vse igralce, da se redni treningi zaradi ureditve garderobe do preklice ne vrše. Vsi igralci, ki imajo opremo, se pozivajo, da isto predajo danes ob 19. v garderobi gospodarju. Zopetni redni treningi se bodo pravočasno javili v časopisju.
SK Jadran. Danes ob 20.30 članski sestanek pri Sokliču, Karunova ulica. Pozivajo se vsi člani, da se ga sigurno udeleže. V nedelo igramo dve tekmi. Zaradi osebnih podatkov za polovično vožnjo se pozivajo tile: Kosmač, Lipovšek, Zupančič, Kalčič Jože, Brcar, Kocjan, Verbič, Kal-čič Rudi, Tomšič, Markič Rudi. Kosmač, Lipovšek in Rokave naj prinesejo opremo, ki jo imajo od zadnje tekme.
SK Svoboda, Vič. Danes odpade trening na igrišču Primorja. V petek članski sestanek vsega moštva in članov. Po sestanku seja odbora. Opozarjajo se vsi igralci, ki imajo opremo, da jo brezpogojno prinesejo na sestanek. V nedeljo igramo z Jadranom prijateljski trening. Pogovorimo se na sestanku. Vsi igralci se opozarjajo, da se držijo točno klubovih odredb.
Iz Trbovelj
t— Obisk železniških inženjerjev. Včerajšnjo sredo popoldne je prispelo v Trbovlje 15 inženjerjev generalne direkcije državnih železnic iz Beograda, da si ogle-daio najzanimivejše rudniške naprave.
t— Pokalne tekme. V soboto in nedeljo bodo na igrišču SK Trbovlja tekme za pokal MO Trbovlje. Lani si ga je priborila Dobrna, ki ga hoče lefos braniti z vso odločnostjo. Za pokal bodo tekmovali vsi trboveljski klubi in bo borba huda in zanimiva. Pokal je razstavljen v drogeriji »Sanitas«,
Radio
Četrtek, 8. avgusta.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.«: Dnevne vesti- — 13: Cas, plošče, borza. — 19: Plošče. _ 19.30: Lužica in Lu-žičani. — 20: Slovansko vprašanje- — 20.30: Koncert pevskega zbora >Cankar<. — 21.15: Pevski koncert g. Bernot - Golobov«. — 22; Radio - orkester. — 22.30: Cas, dnevne ve sti, plošče.
Petek, 1 avgusta.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.46: Dnevne vesti- — 13: Cas, plošče, borza. -19: Plošče. 19.30: O reji kuncev. — 20: SK ke iz narave. — 20.30: Prenos iz Beograda
—	22.30: Cas, dnevne vesti, plošče.
BEOGRAD 18: Plošče- _ 19: Narodne ps
smi. — 19.30: Plošče. — 20.30: Jugoslovanske pesmi. — 21: Koncert — 21.30: Orko eter, nato plesna godba. — ZAGREB 12 80; Plošče. — 20.30: Prenos i* Beograda. -22.40: Godba za ples. — PRAGA 19.10: Angleške pesmi- — 19.45: Koncert iz Moravsko Ostra ve. — 20-30: Češka operna glasba. — 21.30: Slušna igra. — BRNO 19.10: Flavti solo. — 19.45: Koncert iz Moravske Ostrave.
—	20.80: Prenos i« Prage. _ VARŠAVA 17-15: Solističen koncert — 1835: Petje ln klavir. — 19.05: Plošče. — 20: Simfoničen koncert — 22: Plesna godba. — DUNAJ 11.30: Plošče. _ 12: Orkester. — 15.55: Ciganska muzika na ploščah. — 17.80: Viola s klavirjem. — 19.10: Koncert dunajskih simfonikov. — 22.15: Večerni koncert na ploščah. — BERLIN 20-25: Vesela ura, prano« iz Hamburga. — 21-10: Sonate, violina in klavir. — «2: Plesni komadi. — KONIGS-BERG 20.80: Godalni trio. — 21.80: Orke-
stralen konc*rt. — MOHLACKER 20.20: Zabavna godba. — 22.25: Mozartove klavirske skladbe. — 23: Godba za ples na ploščah. — BUDIMPEŠTA 17: Lahka glasba. — 19-Vojaška godba. — 2015: Plošče. — 21.45: Ciganska kapela. — 22.46: Pesmi.
Tehnika r KonStancI (Techniilcum Konstant). — Iniemjeriia i-oia za stroiegradbo in elektrotelvn., rgredbo letal »Ttmmob-i.iov. Pro«pekti zeeten
Krajevnega
zastopnika
dobro vpeljanega pri industrijskih podjetjih in železarnah, za prodajo Spiralnih svedrov IŠČEMO. Ponudbe je poslati na: Prva Jugoslovenska tvornica špiralnih burgija, Beograd, Javorska uL 7. 8588
SOKO PEČI
čudovito poceni in dobre
iz brona, ne iz pločevine, za kurjenje z vsakovrstnim gorljivim materija-lom. Dobivajo se ▼ vsaki trgovini z železnino.
Izdeluje:
Vojvodjanska livnica d. d. Novi Sad
Norveško ribje olje
najflnejS«, rreie, t«dn» t
Mloffi. NaroftiU toteo
pro-
« porotj«. PteooU, Tjrie-T» (Dodajata) ewU tt. 6.
96-6
Kurja očesa
Kajboijte aredrtv« proti
kurjim o&eeom »Oliven« Je mast
Do«*« ▼ lekarnah, 4rof»
rijaub ali naravno«* ic tror niče ki glavnega skladaiia Ouvajte •« poaaredbi 16
M. Hrnjak
lekarnar — SIsak
V
NIHČE NIMA VSEGA -
kar potrebuje, zato naj vsakdo pregleda »Jutrov« mali oglasnik. kjer bo našel kar išče.
^^^__
Novo otvorjeni
»BISER BEOGRADA"
v centru Beograda, na oglu Polncareove ln BSlendarske ul.
Moderen komfort, 50 elegantno opremljenih sob, apartementi, kopalnice, topla in mrzla voda, centralna kurjava, telefoni po sobah in ostala moderna oprema.
Iz hotelskih sob se nudi krasen razgled na Dunav in banaško ravnino.
Hotel razpolaga z velikimi, krasnimi dvoranami, restavracijo, kavarno, oddelkom za družabne sestanke, veliko dvorano za kino, kakor tudi z mnogimi drugimi prostori. Cene sob od 40 do 60 Din. Oddajajo se sobe tudi mesečno z vsem komfortom in znatnim popustom.
ST. BELIČ IN SIN ŽIKA
dolgoletna hotelirja v Vrnjački Banji.
8362
JESENSKI LIPSKI SEJEM 193?

ali
Začetek dne 27. avgusta Vsa pojasnila daje
Ing. TOENNIES, LJUBLJANA
Dvorakova ulica štev. 3 IL — Telefon štev. 27—62.
M
8530
7VANICNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, BEOGRAD, Knez Mihajlova br. 33.
Cene malim oglasom
ženitve tn dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratne pristojbina za šiiro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din 1.— za besedo te zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pe kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« bi »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama iiče zaslužka ali službe, plače za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— te besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro aH za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—»
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbtne za male oglase je plačati prt predaji naročila, oziroma jih le vposlati v pitmu obenem z naročilom.
'HEtLUjl
Vaaka t>»*t'iia 90 par; u dajanj« na»iov« ali ia Iifro pa S Din. (1)
Praktikanta
ki bi ime! vese'je s* stalno posvetiti pisarniške mu delil, sprejmem.. Predinost imajo pošteni madenič-i, ki »o se izučili železnin-ske stroke. Po-midbe n« oglas. oddelek »Jutra« po-d »Vztrajnost«.	22724-1
Hotelsko kuharico
i»možino popo.1 noma samo-trtojnega vodstva večje ku b:nje v bote'm v	o«
deiželi na Doenjskem, z večletni-mii spričevali —
in sobarico
W hi opraviljala tudi vsa dr-;a« domača dela. sprejmem takoj. — Ponudbe z navedbo starosti, dosedanjega delovanj« im s pri-V>žf>i»o sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro mesto«. 22712-1
Kor espond en t in "o
»a slovenski im nemški jezik ter stenografijo iščemo. Pismene ponudbe t ozna-čbo prejemkov in referenc pod šifro »Komfori-sti n :o < na oglas, oddelek »Jutra.«.	22743-1
Natakarico
Sedme zunanjosti, p-ijamo yn pošteno, S 3000 Din k a vcuje. sp rejimem. Nas lov pove ogl. oddelek »Jutra« ____22769-1
Mlajšo dekle
ISmi za hišna dola. Zvaliti se j« v Rutarjpvi ud. »t.. ITI.	22765-1
Inteligentno
natakarico
»prejme boMša kavarna v Primorju v stalno in do-službo. Ponudbe 8 sliko n« ogl. oddelek Jutra pod značko »Plačilna«.
2277.1-1
Šiviljo
M !>ovo perilo, sprejmem b« dom. Na si 0-7 v oglas, oddelka »Jutra«. 32802 1
Uradnica
prvovretna pisarniška moj — popolnoma samostojna Voresipondetinja, z znanjem s'ov. in nemške s?.emogr» f::e, i da'jšo prakso, dobi takoj trajmo nameščenje. Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo vseh dosedanjih služb pod šifro »Tovarna v Ljubljani« na »glasni oddelek »Jutra«.
22:^69-1
Vsaka beseda 50 par; M dajem je naslova ali M Šifro pa S Din. (2)
Šofer
f tono Din kavcije im ki V>i ofavLjai druga dela, I6že služi»o. Naslov v ogi. loddeikj »Jutra«. Ž273&-2
,'Elektromonter
in šofer
kjerkoli službo. Na-prosi na oglasni od-(telek »Jutra« pod značko »Zamenljiv« moč 444«.
32730-2
Natakarica
rt ara S let. čedne zunanjosti, vajena, kuhe im šivanja. želi takoj spremeniti s'w.bo. Položi lahko do 5000 Dim kavcije. Ada Hribar, Zagorje ob Savi.
22741-2
Fant
80 let star, zdrav im krepak. vajen vseh hišnih in vrtimih del, Soiko', prosi kflkršno.koli zaposlitev. — Dobrohotne ponudbe pod >r«.m.i!je<nns'« ne ogabni oddelek »Jutra«. 2C734-2
Natakarica
iiučena v delikatesni trgovini im ki ima osebno p-avico — želi pretaeniti službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Takoj«.
227882
Mlada gospodična
Inteligentna, išče primerno nameščen je s 13. avgustom. Gre tudi k otrokom. Ponudbe na og'aflm' odde'ek »Jutra« pod šifro »Prid na in po Sten s 22«.
22780 9
G. Th. Rotman:
Brivski vajenec
z dveletno prakso. žeii nadaljevati učenje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Do br« praksa«. 22762-44
Kdor I ii« za-sluika, plača za vsako besedo 50 par: ta naslov ali Šifro 3 Din. — Kdor
n n d i zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din. za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (3)
Zastopstvo
ali kaj sličnega bi prevzel. Imam lasten velik lokal. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22719-3
Izredna ponudba!
&če>ino še 2 do 3 gospe, vešče tudi nekoliko nem ščine ter finega nastopa, r* raz}>eča vanje patent* ranega predmeta, proti tedenskemu zaslužku 500 do 1000 Dia. Znanje Di neob hodmo potrebno. Zglasiti s« je danes v četrtek z osebnim- izkazili med 9. m 12. ter 14. in 17. uro v Gradišču 1« — pritličje levo.	22755-3
PlJnove svetiljke
im naprave po nizki ceml prodam. Nasiov v oglas, oddelku »jutra«. 22760-6
Železno blagajno
1.60 m visoko, v zelo do brem stanju ugodmo prodam. — Vp-ašati v hotelu Ira-tMk.	22790 0
MSSSSSt
ia oeaedo. Oglasi *o-cijalnega značaja po 50 par beseda. Ža <fa Janje naslova ali oa šifro S Din. oairoma S Din.	fl/11
mmmm
Kolesa
tovarniško nova, od preostale zaloge proda po najnižji cen.; Eektrofoo-ska družba, Krekov trg St. 10/n.	22756-1.1
Avto, moto
Vsaka beseda 1 Din; Za dajanj« naslova aJt za šifro pa 5 Dia. (10)
Kdimr iiče mesto pot nika. plača za vsako besedo 30 pa,r; la dajanj« naikrr« ali za šifro S Din. — Kdor sprejema potnike. pla Sa besedo po 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (a)
Žitna tvrdka
večja, slavonska, dobave zmožna, išče za Slovenijo potnika eli zastopnika. — Samo zares zmožni, stroke vešči reflektanti naj pišejo pod »Zastopnik« na ogasni oddelek »Jutra«.
2-3572-5
Potnik
z 'ustnim avtomobilom, v dravski banovini dobro uveden, išče zastopstvo tekstilne ali galanterijske stroke. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Uveden potnik«. 22556-5
Oglasi trg. značaja po 1 Dia beseda; za dajanj« naslov« ali u Šifro 5 Din. — Oglasi socialneea uvačaja vsa ka beseda 50 par: za dajanj« naslova aJi 2a šifro pa S Din. (7)
Vinogradnika
iščem, ki b' me stalno zalagal z dobrim vinom po piimerni ceni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značiko »Zaiagateij«.
22737-7
Krožne stopnice
železne. 3 metre visoke, v dobrem stanj«, ku,pim. Ponudbe n« ogas. oddelek »Jutra« pod »Krožne«.
22738-7
Blagajniški pult
(Cassa-Puit) ku.pim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Praktik«.
22759-7
Fasadne lestve
10 m do'.ge kupi takoj stovhenik Gabrijelčič — Kersnikov* 5. 22800-7
Ogia«	značaja po
1 Din beseda; za da jauje naslova ali sa aifro 5 Din. — Oglasi socialnega inačaja vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova aJš za Sifno pa 3 Din. (6)
Otroški voziček
■moderen, dobro ohronjem. •proda B a h u.r. trgovin«. Moste, Pokopališka št. 3-22725-6
2 izložbeni omarici
(pritrjeni na zidu), nadalje večji obešalmik za konfekcijo itd., redi selitve zelo ugodmo proda trvrdka Drago Sch^-ab. Ljubljana.
22717-6
Nove prigode gospoda
Spomnil se je, da ima v Rigačevem bratranca; le-tega je sklenil teden dni osre C«Tfttl s svojo navzočnostjo. In tako so ga <\rn&o jutro videli, kako je ves podjeten sr.mpu v vlsk.
Prodam avto
znamike Mathi«, v popolnoma dobrem stanjiu, z električno razsvetljavo, zaganja čem in skoraj novo pnevmatiko, pripraven za po-Dn.ika ali za vsakega o-brt.niika. Taksa za leto 1933 plačana. Cena 6000 Din. Ponudbe na tiskarno Krško.	22714-10
Prikolico
ugiodoo proda Florjančič, NuMka ulic« štev. 3.
22777-10
Oglasi trg. značaja po 1 Dim beseda: za :amj« naslova ali za Šifro 5 Din. — Oglasi sooialnega snačaja p» vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova al; za šifro r* S Dim. f8)
Zbornik SI. Matice
8. in 9. zvezek — ter 3. snopič Simo-ničeve
»Bibliografije«
ku,r>im. N««!ov pove ogl. oddeiek »Jutra«. 22748-8
Prehrana
Kdor a a d t prebrano plača a vsako besedo 1 Dia; kdor išče prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova ali šifro 3 Din, oziroma 5 Din. H 4) Trgovski oglasi 1 Din
Dosmrtno oskrbo
da uradniška družina ženski. ki poseduje nekaj gotov ime in hranilno knjižico Po,nud.be na oglasni odde tek »Jutra« pod »Udoben dom«.	22570-14
r»iit
Vsaka besed« 1 Din: za dajanj« na.slova ali za šifro pa 5 Dim. (16)
Hranilne knjižice
kupite, prodate, bombardirate (posojila) najikulant-neje pri Poslovni zavod d. d.. Zagreb, Praška ul. št. 6/'TT. Ža odgovor priložiti znamko 3 Din.
22713-16
Hranilno knjižico
Hranilnice im posojilnice v Moravčah, z vlogo Dim 8.558'57 prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra« 22749-16
Knjižico
Mestne hrami'mice lj.ubli«n-«>ke, cirka 7000 Din ku.piim proidi taikojŠTijemu plačilu. Ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod značko »Meetna«.	22744-16
Knjižico
Obči.nske hranilnice Vrhnika, cirka 10.000 Din ugodmo prodam. Ponudbe na o^rlasmi oddelek Jutra pod značiko »Vrhnika«
22745-16
Knjižico
Hranilnico im posofirmic« Kra.Tiii. 12.000 Dim ugodno prodam. pemudH>e na ogl. oddelek »Jur.ra« pod šifro »Kranj«.	22(746-16
Hranilne kn«iž'ce
Mestne hranilrvioe ljnbljan-ske. Kmetske posoji'nice Ijiublianfke okolice. L!nb-Ijamsike kreditne banke. Ban.ovin.ske hranilnice In Zadružne gospodar, bank« kupimo im pečamo najbolje. Ko-manditna družba M. Janko!«, LiuW.j«na, Selenbnrgova ulica 6 TI. Telef run 3052. 22747-16
Dam posojilo
ns hranilno kn;iižico Mestne hranilm.«*« v Liubljani. ali kmiižice Zad.nižne banke. — Ponndlbe na r>o<Stmf predal »150 P.« 22742-16
Stanovanje
Vsaka beseda 1 Dir: xa dajanj« naslova ah za Šifro pa 6 Dia. (31)
Pristopajte
k Drušvn stanovanj, oa jemnikov. Gajev« ulica — Nebotičnik Ul.	373 31
Trisob. stanovanje
oddam s septembrom stranki z odraslim.: oseba mi. Naslov v oglas, od delku »Jutra«. 22644 21
Stanovanje
»obe in kuhinje, z vodovodom ter elektriko v bi-Si, takoj odd« Burič v Zgornji Šiški, Kosovo 223 22582-31
Trisob. stanovanje
drugo nadstropje. S. omško va uli«a. in dvosobno brei kuhimje. za samca ali pi sarno. takoi oddam. Več pri kamnoseku g. A. Vod niku pri glavnem kolodvoru v Ljubljani. 22317 21
Štlrisob. stanovanie
•z vsemi prit-iklimami, v 'hiši na Erjavčevi cesti 21 v HI. nadstropju oddam s 1. novembrom. Pojasnila daj« A. Sarabon, Zalo-ška cesta št. 1. 22736-2H
Dvosob. stanovanje
kom.pl e.tno — kakor t.udt
enosob. stanovanie
oddam. Naslov pove og. oddelek »Jutra«. 22727-21
Vsana	50 [«r:
za dajanje naslov« ali z« Sitr« 3 Din. (23)
Sobo
strogo separirano, oddam 1 ali - osebama. Poizve se v Streliški ulici 22/1.
££616-23
BoPšega gospoda
sprejmem v prijazno sob" in na dobro l"m.ičo hra no Nasov v .»-g.asnen) oddelku »Jutra«. 22670-23
Dvoje stanovanj
oddam ne Vodovod.ni ce-»ti št. 1.1 — pritlično dvosobno s kabinetom, moderno. 1. septembra, kletno divosobno pa takoj.
22709-21
Enosob. stanovanje
« parketom im »po-rabo ko-palinice odda.m v Zgornji Šiški, Kosovo polj« 314.
22716-21
2 dvosobni
stanovanji
s predsobo, ku.hinjo, pritiklinami, nekaj vrta. elektriko in vodovodom, blizu tramvaja oddam e 1. se>p-Cesta n« Brdo štev. 2.
22722-31
Krasno stanovanje
pritlično, v eent.ru takoj poceni oddam za dobo 3 meseoev. — Naslov pove ogl.as.nd odideiek »Jutra«.
22732-251
Solnčno stanovanje
pritlično, ▼ centru mesta oddam s 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22733 21
Trisob. stanovanje
udobno, s kabinetom im pritiklinami. v moderni vili oddam z novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22723-21
Dvosob. starovanfe
oddam proti kmjižici Mestne hranilnice ali Kmečke posojilnice im 6 % o-bre-stim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »A«.	22772-21
Stanovanie
3 velikih »ob. 2 !>a'komov, z lepimi stranskimi prostori, Weit!o in podstrešjem. izredno prijetno in solmčno. v Beethovnovi ulici 2/H oddan^ z novembrom. Vprašati v I. nad
stroipju.
22(774-21
Štirlsob. stanovanje
e kopalnico oddam v Beethovnovi ulici 9. Več istotam v trgovini Breznik 22756-21
Trisob. «tanovanje
solmtoo. ve« komfort, oddam takoj ali z novembrom v novi hiši na Celovški cesti (igrišč« Ilirija) Naslov: Lekarna Bahovec 22778-21
Enosob. stanovanje
večje so.be in kuhinje, v
pritličju takoj oddam z razsvetljavo z« 425 Din mesečno v Jenkovi nI. 20 22779-31
Denar
ugodno posodirc. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dobro sitni rana«.
22761 16
Hranilno knjižico
Ljubljanske mestne hra nilnice in Zadružne gostpo darske banke kuipim proti gotovimi. Plačam najbolj« Ponudbe na naslov: »R f« hotel Metropol.
Dvosob. stanovanje
t pritiklinami. solnčno ln parketirano. takoj oddam Naslov v oglas. odde'kn »Ju tira«.	22790-21
Pnosob. stanovanie
s pritiklinami in souporabo koipalmlce, solnčno. suho ?n zračno, oddam v Sp. 8'Ski, fcelezmtikarieva alica 10.	23803?!
Stanovanje
sobe in kuhinje, zračno 'n čisto, oddam takoj odras-li družini na Kavškovi ce-*bi št. 5.	22799-21
Stanovanje
v«Mke kuhinje in velike sobe. oddam ' 1. septem-b-om v &p. Šiški. Celov-Sta cesta 72. 22798 21
Trisob. stanovanje
visokoprit.ličtno. parketirs-no, solnčno. za 600 Din oddam takoj ali s septem brom — Kodeljevo. Ob Ljubljanici 33. 22796 21
Dvosob. stanovanie
s pritiklinami. parketom, kopalnico in vrtom odda
1	novembrom M;ha Po točnik podaljšek M«-mon tove ulice 6. 82794 21
2	štirisobni stanovanji
t vsem komfor to m takoj oddam Poizve se pri hiš niku na Bleiweisovi i-.es*-22775-18 It. 3	22792 ^
Opremljeno sobo
v mes'u oddam gospodu e 6. avgustom. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«.
•32637-23
Oprem I'eno sobo
lepo in zračno, z elektriko. oddam s 15. avgustom solidnemu in stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem odde liku »Jutra«. 22627-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v vlili oddam e 15. avgustom bo' !.ši osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
22720-23
Več gospodov
siprejimem na stanovanje in h-ano. Naslov pove oglas, oddelek »Ju.tra«. 22721-23
2 lepi prazni sobi
s souporabo kopalnice oddam boljši stranki v centru. Naslov nove osr'asni oddelek »Jutra«. 22710-23
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo in dobro hrano poceni od dam. Nemška konverzacija — Kud-er. Gosposka ulica št. 10/1.	22750-23
2 lepi sobi
opremi'jeni — s posebnim vhodom, takoj od dr. m v Grada&ki ulici štev. 8.
32768-28
Sobo
etrogo sopari rano, • kopalnico in klosetom, vse pod enim ključem, v novi hiši. solnčna lega, oddam takoj mirni osebi. Vprašati v Dvorakovj ulici 12. pritličje desno. 22758-23
Sobo
t hrano aii brez oddam
Grudnovo nabrei1« št. 15 — Pred Brulami. 2-J7&4-2S
Sobo
a posebnim vhodom, l«po opremljeno za eno ali dve osebi — kakor tudi
kabinet
takoj oddam v Gradišču itev. 17, pritličje, levo.
22789-23
Sobo
t oemtini mesta oddam. —
Vafiicv v oglasnem oddelka »Jn^tra«.	22791-23
Dijaške sobe
Vsa-ka besed« 80 par; m dajanj« naslov« aH
za Šifro 3 Din. (22)
Dva dijaka
niSJ e£o 1 c« spre jim em na stanovanje im hrano. Tudi pomoč pri učenju. Naslmv v oglasnem oddelku Jutra 22793 22
Stanovanja
Vsaka Imted« 50 par: za dajanj« naslov« ali za šifro 3 Dia. (21-a)
Stanovanje
emo- ali dvosobno, v mestu išče samostojna u-po-kojenika. Ponudibe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna«.	22731-21 Aa
Udobno stanovanje
4—5 sob, event. tudi celo vilo. vzamem v najem s 1. oktobrom na periferiji Ljubljane — najraje v Zg. 5i«ki blizu remize, ali na Ježici. Ponudb« na o<g'ae. oddelek »Jutra« pod šifro »Oktober 1933«. 22729-21/a
Trisob. stanovanje
komfortno, e kopalnico in plinom, v centru mesta išče boijfca družina. Ponudbe na rrg'a,s,ni oddelek »Jutra« pod šifro »Cisto«.
22728-21/a
Dvosob. stanovanje
za takoj al! pozneje išče mirna dTuiina. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Vesten plačnik«.
2*767 21/«
Stanovanje
tri- ali štirisobm). eo',nčr,o. v vili, z vrtom, iščem za november ali februar — na Mirju ali Vrtači. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šitro »3006«.
22776-21/a
Enosob. stanovanje
s kuhinjo ln pritiklinami, elektriko ter vodovodom, v Sp. 5:ški do stare cerkve, ali na Mirju išče m-rna st-anka. Ponudbe na oiglasmi oddelek Jutra ;*od »Stalen na :ema l«c«	22773-21/a
Dekliški penzijonat
Schoss Hubertu«. Amtstet tea. Avstrija: gospodinj «tvo. du-najska fina kuhi nja. šivanje, vrtnarija, r« ja perutnine, jeziki, glasba. umetna obrt. ples. nis. jah»nj«, sabljanje, ri.mski spori. Mesečno: avstr. šilingov 200.
21608-38
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa S Din. (20)
Novo hišo
»elo remabilno. s šestimi stanovanji in lokalom (>'>-ceni prodam radi od pot ovanja. Na«'ov v oglasnem oddtlk« »Jutra«. 22801-iu
Dvonadstrop. hišo v Mariboru
na krasnem prostoru tik park« prodam radi družinskih razmer. Naslov t oglasnem oddeku »Jutra« 22787 20
Tristanova»J. hiša
v okolici Kamniika
nova, z ograjenim sadnim im zelenja'imim vrtiom, v solnčni itvgi, pri gavni cesti, pripravna za vsako obrt. ali upokojenca, na prodaj za 85.000 Din. — Polonca plačljiva pri na-kmpu, drugo n« obroke. — Poa.snil« daje P. Stare, Kanin.k - Zaiprice štev. 45 22711-20
V 1			• r
	11	lJ	
			
1 Vsak.			1 Din: 1
ta dajanje		nasiova aH 1	
I Za šifro	pa	5	Din. (17) J
Umetni mlin
n« vodni in električni pogon, brez konkurence, oddam v najem radi spremembe družinskih razmer. Event. tudi posestvo. Na slov pove og;asmi oddelek »Jutra«.	22718-17
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro p« 6 Din. (lfl^
Strojnoključavnl-čarsko delavnico
obstoječo ii 8 stružnic. 1 rezkalnega stroja. 3 vrtalnih strojev, dinama 6 ks e transmisijo. 6 pn-mežev, s popolnim orodjem in raznim rezalnim orodjem. proda Novak, Mokslmirska 64. Zagreb.
22345-19
Vsaka Oeseda l Din; sa dajanj« naslova ali ta Šifro pa 5 Din. (31)
Korber Josip
iz Celja
p-eklicujem. kar sem govoril v gostilni pri »Želenem travniku« o Hnhnj« cu Štefanu, mesarju v Ce-Ijiu. im izjavljam, da ne vem o njem nič s!« beg« im ee mm zahvaljujem, de m: j« odpustil ili odstoo" od tožb« '	22782-31
Vrednote
■ »o Oo»e<la 1 Did: ta dajanj« naslov« ali m fifro o« 5 Dim. f35)
Vsakovrstno zlato
kupuj« po najvišjih etra a h
CERNE — juvelir
Ljubljana, Wo!fova ulica S
Vsaka Oesed* 1 D;n: za dajanj« naslov« ali za šifro pa 5 Din. (27)
Psa
8—6 mesecev starega kupim. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 22763-27
Mala papiga
(Welleitsl-tich) mod-e bor. ve, ki sliši na ime Jaka. je ušla. Najditelj naj j« a svojim naslovom, proti nag-adi javi pni vratarja t Gledališki ulici štev. 3.
22805-27
Lovsko psico
čistokrvno ptičarko, S'aro 4 mesece, proda A!b"» Vreček, Ljubljana — Sp. š>i?ka. Celovška cesta 34. brinrnica.	22797 27
Vsaka Otjseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (87)
POTNIKA •
zastopnika
veščega prodaje volnenih tkanin za moške in ženske ter dobro vpeljanega pri trgovcih v Sloveniji, IŠČE proti proviziji zagrebško tvorniško skladišče. Ponudbe na Unioreklam, Zagrob, Gaiova ulica 4., pod >180*.	8583
Inserirajte
v »Jutru«!
Brivnico
oddam v Zg. Šiški. Poizve se v gostilni Martine.
32754-19
Vsaka beseda 2 Din: za u_.ja.nje naslova ah' Šifre pa 5 Din (25)
Poduradnik
v državni službi, želi poročiti simpatično in prid no dekle z dravske banovine z dežele, staro od 20—27 let. — Ponudbe na og'asmi oddelek »Jutra« pod »Naša bodočnoet«.
22770-25
PLANINSKI DEKLIŠKI POČITNIŠKI DOM
Reichenau a. d. Rax (Semmering) šport, (tenis, plavanje), dopomofini pouk v jezikih, cene času primerne. Pojasnila: Villenpen-sionat B. Freylers Nfg. A. Metzger, VVien XIII. (Alt Hietzing), Maxlngstrasse 6, Telef. R 35-2-75	211
Kasfaly|ixa dekliški
požitiaiški doni,
veliko lastno posestvo tik ob jezeru, v Unterach am Attersee (Solnograško). Vsak šport, dopomočno poučevanje v jezikih. Pojasnila: Tochterpensionat v. Kastaly, VVien VHI., Langegasse 65, Telef. A 27-4-22. 210
ČEVLJI
Samo kratek čas
Kdor hoče varčevati, naj kupi sedaj
Velika izbira, posebno lahkih letnih čevljev
Platneni
čevlji
Opanke
Platneni čevlji za dame, z zaponko, razne barve, ku-
ba-pete, ostanki
Din
Platneni čevlji za dame, razne kombinacije, kuba ali francoska peta . Din
45.-
Tenis čevlji, belo platno, za dame in gospode, pri- ^^
ma
Din
Beli damski čevlji iz surovega platna, z barvano kombinacijo, kuba - peta. Najmodernejši poletni čevelj ......Din
Moški polčevlji, beli ali si- qo vi.......Din 30«-
Platneni čevlji na vez, beli ali sivi, s podplati iz pravega krep gumija, lahki in udobni.
Velikost 24/27, 28/34, 35/41, 42'46
Vrsta 90781
Opanke za dame, bele ali druge barve, kuba - peta	-
Din «
Vrsta 90770
Opanke za dame, z barvano kombinacijo, kuba-peta O C _
Din QJ» Vrsta 90782	™
Opanke za dame, krasne kombinacije, kuba - peta, QC _ prej Din 125, sedaj Din
Damski
V	f « »
čevlji
Pumps, beli nubuk z lakom, francoska peta. ori- 14C _ ma......Din 1 iru'
Čevlji z zaponko na vez.
beli 'nubuk z lakom ali z 1 JC _
reptil imitacijo . . Dm
Din
24.— 28.— 35.—
Isti z rjavim usnjem in ku- 1 JC _ ba-peto.....Din
Sandaleti
Poletni sandaleti, rjavi, s zaponko, prima podplati Velikost
23/25, 26/28, 29/30, 31/35 36/40, 41/45 Din
45.- 55.- 65.- 75.- 95.- 125.-Vrsta 56590
Rjavi sandaleti na vez s prima podplati
Velikost
23/25, 26/28,	29/30, 31/35, 36/40, 41/46 Din
45.- 65.-	75.- 85.- 95.- 125.-
Posebno ceneno
Platneni čevlji z gumijastimi podplati, v vseh velikostih in raznih barvah
Din 28.—, 24.—, 20.—, 15.—.
Čevlji z zaponko, v različnih barvah, s kuba ali francosko peto
samo Din 65.— in 95.—.
LJUBLJANA, Tyrševa c. 1 a
(Petovia)
MARIBOR, Gosposka ul. 17 CELJE, Aleksandrova c. 1
Urejuje Davorin Ravijen Izdaja za Konzorcij »Jutra« A.doil Ribmkar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn Ar ja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani